Policija ali tožilstvo žrtev nemudoma in v skladu s členom 3-7 zakonika o kazenskem postopku v jeziku, ki ga žrtev razume, obvesti:
Poleg tega vam pomoč in nasvete nudijo tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’Accueil et d’Information juridique), služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale) in ministrstvo za pravosodje.
Če je žrtev tujec (državljan EU ali tretje države), lahko uveljavlja zgoraj navedene pravice in je obveščena o postopkih za uveljavljanje svojih pravic, kadar prebiva v drugi državi članici Unije, tj. o pravici do vložitve prijave pri policijskih organih Luksemburga.
Žrtev ima med drugim pravico:
Kot žrtev ali civilna stranka, ki ne govori ali ne razume jezika postopka, ima žrtev pravico do brezplačne pomoči tolmača v jeziku, ki ga razume, in pravico do brezplačnega prevajanja vseh listin, ki so ji vročene ali do katerih ima pravico dostopati.
Če žrtev ne razume jezika postopka, ima pravico do brezplačne pomoči tolmača. Če je žrtev govorno ali slušno prizadeta, ji pomaga tolmač za znakovni jezik ali usposobljena oseba, ki obvlada jezik, metodo ali napravo, ki omogoča komuniciranje z žrtvijo.
Če je žrtev mladoletna, ima pravico, da jo spremlja njen zakoniti zastopnik ali oseba po njeni izbiri.
Žrtev ima pravico, da ji pomaga več služb za podporo žrtvam. Podporo zagotavlja država prek osrednje službe za pomoč pri generalnem tožilstvu, ki žrtev sprejme ter ji ponudi brezplačno socialno, psihološko in pravno pomoč. Obstajajo tudi nevladne organizacije, ki ponujajo podporo žrtvam, če je žrtev ženska ali otrok, ki je žrtev nasilja, ranljiva oseba itd.
Dolžnost policije je, da žrtev seznani z njenimi pravicami ter da opravlja nalogo posrednika in žrtev usmeri na združenja za podporo žrtvam. Policija žrtvi samodejno izroči zloženko „Informacije in pomoč za žrtve“ (http://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/flyer-aide-victime-fr.pdf), ki je na voljo v luksemburški, francoski, nemški, angleški in portugalski različici, ter informativni list „Infodroit“ (http://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/infodroit-victime.pdf).
Zasebnost žrtve je zaščitena z luksemburško ustavo. Člen 11(3) določa: „Država zagotavlja varstvo zasebnega življenja, razen v izjemnih primerih, določenih z zakonom.“
Policija in pravosodje morata žrtvi ponuditi zaščito v primeru groženj ali maščevalnih ukrepov, ki jih med drugim izvaja storilec kaznivih dejanj. Ta zaščita mora biti mogoča od začetka preiskave in med celotnim njenim trajanjem. Žrtev ima tudi pravico do zaščite pred vsemi posegi v njeno zasebno življenje in vsekakor neposredno po kaznivem dejanju.
Služba za podporo žrtvam je namenjena vsem žrtvam (otrokom, mladostnikom, odraslim), katerih telesna in/ali duševna celovitost je bila prizadeta zaradi kaznivega dejanja. Ekipa ponuja psihološko in psihoterapevtsko svetovanje ter seznanja žrtve z njihovimi pravicami in jih lahko spremlja med sodnim postopkom. Služba ponuja tudi terapevtsko skupino za žrtve nasilja v partnerskih odnosih. Storitve ponuja tudi vsem osebam, ki so morale zaradi svojega razmerja z žrtvijo trpeti z njo, ali pričam kaznivih dejanj. Zadevnim osebam ni treba vložiti prijave, da bi imele dostop do službe za podporo žrtvam.
Pripor obtoženca
Zaščito žrtve lahko zagotovi policija Velikega vojvodstva.
Pri odločitvi o morebitnem priporu storilca se upoštevajo različni elementi.
Mladoletne žrtve so na podlagi člena 48-1 zakonika o kazenskem postopku upravičene do naslednjih vrst zaščite.
Žrtve trgovine z ljudmi ali nasilja v partnerskih odnosih so pod nekaterimi pogoji upravičene do posebne zaščite.
Če je žrtev mladoletna, ima vrsto dodatnih pravic:
Če je zaradi kaznivega dejanja umrl družinski član in je druga oseba zaradi tega oškodovana, ima pravico vložiti prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka pri pristojnem preiskovalnem sodniku.
V takem primeru ima med drugim pravico:
Tretja oseba, ki jo zadeva kaznivo dejanje, storjeno zoper njenega družinskega člana, ima pravico:
Mediacija v kazenskih zadevah je druga možnost namesto kazenskega pregona, ki načeloma omogoča rešitev spora brez posredovanja sodišča. Mediacija med storilcem in oškodovancem je mogoča le pred začetkom kazenskega postopka. Državni tožilec se lahko odloči za mediacijo, če se mu zdi, da se lahko s takim ukrepom zagotovi povračilo povzročene škode ali odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja. Mediacija je izključena, če je storilec oseba, ki živi skupaj z žrtvijo. Z mediacijo se morata strinjati storilec kaznivega dejanja in žrtev.
V zakoniku o kazenskem postopku, ki je na voljo na spletišču Legilux.
http://legilux.public.lu/eli/etat/leg/code/procedure_penaleStrani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Žrtev kaznivega dejanja lahko kaznivo dejanje prijavi (vloži prijavo):
Čeprav lahko kaznivo dejanje prijavi kdor koli, mora žrtev, če namerava v postopku sodelovati kot civilna stranka, prijavo vložiti osebno ali prek svojega odvetnika.
Žrtev lahko zoper storilca tudi neposredno vloži predlog pred sodiščem za prekrške ali kazenskim senatom okrožnega sodišča (tribunal d’arrondissement).
Prijavo je treba vložiti v enem od uradnih jezikov Luksemburga, tj. luksemburščini, francoščini ali nemščini. Če žrtev ne govori nobenega od teh treh jezikov, ima pravico do brezplačnega tolmača. Prijavo je treba po možnosti vložiti pisno, pri čemer ni treba upoštevati posebne oblike, v prijavi pa je treba navesti:
Rok, v katerem mora žrtev vložiti prijavo, je med drugim odvisen od roka zastaranja kaznivega dejanja in sega od enega do desetih let.
Žrtev ima pravico:
Če je prijava vložena pri državnem tožilcu, bo ta žrtev v 18 mesecih od prejema prijave ali ovadbe obvestil o nadaljnjih ukrepih, sprejetih v zadevi, ter, kjer je to ustrezno, o opustitvi zadeve in razlogih za to.
Da se žrtvi zagotovi dostop do pravnega varstva, kadar nima zadostnih sredstev, zlasti glede na zajamčeni minimalni dohodek, ima pravico do brezplačne in polne pravne pomoči za obrambo svojih interesov. To pomoč zagotovi svet odvetniške zbornice, če jo žrtev zahteva in če je ta:
Za določitev finančnih sredstev se upoštevajo celotni bruto dohodek in premoženje ter dohodki oseb, ki z žrtvijo živijo v skupnem gospodinjstvu. Žrtev lahko pravno pomoč pridobi ne samo v primeru nezadostnih sredstev, ampak tudi, če je odobritev pravne pomoči upravičena z resnimi razlogi, povezanimi z njenim socialnim, družinskim in materialnim položajem.
Prošnjo za dodelitev pravne pomoči je treba vložiti na podlagi vprašalnika, ki ga je mogoče dobiti pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d’assistance sociale) (http://www.guichet.public.lu/citoyens/fr/organismes/service-central-assistance-sociale/index.html). Obrazec je treba podpisati in poslati predsedniku krajevno pristojne odvetniške zbornice (v Diekirchu ali Luxembourgu).
Vprašalnik, ki ga je treba izpolniti, se med drugim nanaša na:
Žrtev lahko tudi navede ime odvetnika ali odvetnikov, ki jih želi imeti pri pravni pomoči, ali, kjer je to ustrezno, ime odvetnika, ki ga ima trenutno.
Dokazila, ki jih mora žrtev priložiti prošnji:
Predsednik odvetniške zbornice ali član sveta zbornice, ki ga prvi pooblasti za ta namen, po preveritvi nezadostnosti sredstev sporoči odločitev o odobritvi ali zavrnitvi pravne pomoči, in sicer z navadnim pismom, če je pravna pomoč odobrena, in priporočenim pismom, če je zavrnjena. Predsednik odvetniške zbornice postavi odvetnika, ki ga je žrtev prosto izbrala, ali, če ga ni izbrala ali če predsednik odvetniške zbornice meni, da izbira ni ustrezna, določenega odvetnika.
Notarje in sodne izvršitelje po uradni dolžnosti postavi sodišče, ki odloča o zadevi, v okviru pravne pomoči.
Če je pravna pomoč odobrena med postopkom, se stroški, ki so nastali žrtvi, povrnejo.
Stroški, ki se ne krijejo
Če je žrtev upravičena do pravne pomoči in ji je naloženo plačilo stroškov, stroške krije država.
V kazenskih zadevah pravna pomoč ne pokriva stroškov in glob, ki se odredijo v breme obsojenca.
Če je zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka, so v obvestilu pojasnjeni pogoji, pod katerimi lahko žrtev začne pregon z neposrednim predlogom ali prijavo z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.
Če so kazni, ki so z zakonom predpisane za dejanja, kazenske sankcije ali sankcije za hujše prekrške, obvestilo vključuje informacije, da se lahko žrtev obrne na generalnega državnega tožilca, ki ima pravico državnemu tožilcu odrediti, naj začne pregon.
Če se zunajobravnavni senat (chambre du conseil) odloči, da kazenske zadeve ne bo predložil sodišču, ki bi odločalo o krivdi domnevnega storilca, se lahko žrtev pritoži pri zunajobravnavnem senatu pritožbenega sodišča (Cour d’appel). Nato ima pravico temu senatu predložiti zahtevke in stališča.
Če se zunajobravnavni senat odloči, da zadeve ne bo nadalje obravnaval zaradi dejanskih in ne pravnih razlogov, lahko žrtev zadevo še vedno predloži civilnemu sodišču, da bi dobila povračilo svoje škode.
Žrtev lahko tako kot pri preiskavi/zbiranju dokazov sodeluje tudi v postopku, ne da bi imela poseben status, ali pa kot civilna stranka.
Žrtev lahko prisostvuje javnim obravnavam, nejavnim pa samo, če je bila pozvana kot priča. Kot priča je lahko povabljena tudi na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. V ta namen prejme pisni poziv državnega tožilca, odgovarjati pa mora na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke. Med postopkom žrtev sedi v zadnjem delu dvorane, da ne bi bila v neposrednem stiku z obtoženci.
Civilna stranka prejme pisni poziv na obravnavo, na kateri stranke ustno predstavijo stališča. Prav tako ima pravico prisostvovati javnim in nejavnim obravnavam ter mora biti navzoča, da predloži svoje zahtevke. Načeloma nastopi po zaslišanju prič. Poleg tega lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in se izjavi o dejstvih.
Uradna vloga v sodnem postopku je vloga žrtve brez posebnega statusa. Žrtev ima pravico uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.
Žrtev ima med drugim pravico:
Civilna stranka ima poleg tega pravico:
Priča je lahko navzoča na obravnavah in sodniku pod prisego razkrije vse, kar ve o dejanskem stanju. Priča mora odgovarjati na vprašanja sodišča in tudi na vprašanja, ki jih postavi odvetnik nasprotne stranke.
Civilna stranka lahko izrazi stališče do vseh vprašanj v zvezi s svojimi civilnimi interesi in priča o dejstvih, odvetnik civilne stranke pa lahko zasliši izvedence in priče obrambe.
Načeloma je dopusten vsak dokaz, če je na podlagi razuma in izkušenj priznano, da lahko to sredstvo sodnika privede do prepričanja. Dokazi se lahko predložijo, če so lahko bili predmet kontradiktorne razprave med strankami.
Žrtev bo prejela naslednje informacije:
Če je prijava vložena pri policiji, prijavitelj takoj ali v enem mesecu po vložitvi prijave brezplačno prejme kopijo prijave. Prijavitelj lahko od sodišča, ki obravnava zadevo, tudi zahteva določene postopkovne akte.
Če prijavitelj uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, ima pravico do dostopa do spisa v uradu preiskovalnega sodnika po prvem zaslišanju obtoženca in pred vsakim preiskovalnim ukrepom, za katerega je potrebna pravna pomoč.
Ko je postopek končan, preiskovalni sodnik pošlje spis državnemu tožilcu. Civilna stranka ima pravico do vpogleda v spis najmanj osem delovnih dni, preden zadevo preuči zunajobravnavni senat.
Civilna stranka ali oseba, ki izkaže legitimen osebni interes, ima pravico prejeti kopijo spisa, razen zaseženih dokazil in listin, v razumnem roku pred datumom, določenim za obravnavo. V ta namen mora predložiti zahtevo državnemu tožilcu.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Vsaka sodba ob razglasitvi postane pravnomočna. Zato velja za resnično, dokler ni razveljavljena na podlagi pravnega sredstva, ki je določeno z zakonom. Načeloma sodišče odloči o civilnem zahtevku in kazenski zadevi z isto odločbo.
Zaradi spoštovanja pravice do poštenega sojenja pravnomočnost učinkuje samo za stranke v kazenskem postopku in se nanaša na elemente odločitve, v zvezi s katerimi so stranke lahko podale trditve v svojo obrambo. Kot žrtev lahko pritožbo vložite samo, če ste postali stranka v postopku tako, da ste vložili premoženjskopravni zahtevek.
Pritožite se lahko samo v zvezi z vašimi civilnimi interesi in če imate pravni interes, tj. če je sodišče zavrnilo vaš odškodninski zahtevek ali če menite, da dodeljeni znesek ne zadostuje.
Pritožbe ne morete vložiti, če se ne strinjate z naloženo kaznijo ali zato, ker je bil domnevni storilec oproščen. Le državni tožilec se lahko pritoži glede kazenskih vidikov postopka.
Glede tega, ali je smiselno vložiti pritožbo, se posvetujte z vašim zastopnikom. Če vaš zastopnik meni, da je smiselno vložiti pritožbo, lahko to storite v 40 dneh, in sicer pri sodnem tajništvu sodišča, ki je izreklo sodbo.
Po razglasitvi odločbe lahko prejmete njen izvod.
Lahko se tudi pritožite, vendar le, če ste v postopku uveljavljali premoženjskopravni zahtevek in samo v zvezi z vaši civilnimi interesi (glej vprašanje 1).
Državnega tožilca, ki je pristojen za izvršitev kazni, lahko obvestite, da nasprotujete predvidenemu pogojnemu odpustu.
Še vedno vas lahko zastopa odvetnik.
Če ste uveljavljali premoženjskopravni zahtevek, imate pravico do pravne pomoči v zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na izvršitev sodbe.
Kot žrtev namerno povzročenega kaznivega dejanja, zaradi katerega ste utrpeli telesne poškodbe, lahko pod določenimi pogoji pri Ministrstvu za pravosodje vložite odškodninski zahtevek v breme države, če storilec kaznivega dejanja ni zmožen povrniti škode.
Policija in sodstvo vam morata kot žrtvi zagotoviti ustrezno zaščito. Za vsako odločitev o pogojnem odpustu obsojenca lahko veljajo posebni pogoji, ki so povezani predvsem z zaščito družbe in vašo zaščito.
Na zahtevo lahko pridobite informacije o vsaki pravnomočni odločbi v kazenskem postopku.
Glede kazni, ki je bila izrečena zoper storilca kaznivega dejanja, je dobro vedeti, da se mora obsodilna sodba sklicevati na določbe, ki se uporabljajo, pri čemer ni treba povzeti besedila teh določb, ter vsebovati dejstva, ki so znaki kaznivega dejanja, ki se očita obdolžencu, in izrečeno kazen ali kazni (195. člen zakona o kazenskem postopku). Za vsa druga vprašanja glede izvrševanja kazni se lahko obrnete na službo za izvrševanje kazenskih sankcij pri državnem tožilstvu.
V Luksemburgu se pravnomočno obsojene osebe nahajajo bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Schrassigu bodisi v zavodu za prestajanje kazni v Givenichu.
Na podlagi člena 4–1 zakona o kazenskem postopku, ste lahko na podlagi vaše izrecne prošnje, naslovljene na generalno tožilstvo, obveščeni o izpustitvi ali pobegu storilca kaznivega dejanja, če obstaja nevarnost ali je ugotovljeno tveganje, da bi vam lahko nastala škoda, razen če takšno obvestilo pomeni tveganje za nastanek škode storilcu kaznivega dejanja.
Ne.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V večini primerov je sodišče, ki je pristojno za sojenje storilcu kaznivega dejanja, tisto, ki v primeru spoznanja obdolženca ali obtoženca za krivega določi znesek odškodnine, ki se žrtvi dodeli za povračilo njene škode.
Da bi sodišče odločalo o odškodnini, mora žrtev v kazenskem postopku obvezno uveljavljati premoženjskopravni zahtevek. Premoženjskopravni zahtevek se lahko uveljavlja kadar koli med preiskavo. Žrtvi ni treba priti na obravnavo. Lahko jo zastopa odvetnik in svoje zahtevke oblikuje pisno pred obravnavo.
Če žrtev ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka in ne oblikuje zahtevkov, ji sodišče ne more po uradni dolžnosti dodeliti odškodnine.
Vendar pa žrtev, ki ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka med kazensko obravnavo, ne izgubi svoje pravice do odškodnine.
Žrtev namreč lahko zoper storilca kaznivega dejanja še vedno vloži tožbo pri civilnem sodišču, vendar mora ukrepati v okviru veljavnega zastaralnega roka v civilnih zadevah in dokazati, da sporna dejstva pomenijo civilni delikt.
Vloga kazenskega sodišča je, da oceni škodo, ki jo je utrpela žrtev, vendar pa ne posreduje pri izterjavi odškodnine.
Žrtev je tista, ki mora po izdani pravnomočni odločbi ukrepati, da bi od storilca kaznivega dejanja dosegla plačilo te odškodnine.
Nadzor nad izterjavo odškodnine najpogosteje prevzame odvetnik, ki poskuša plačilo najprej doseči sporazumno tako, da se poveže z odvetnikom obsojenca, nato pa s prisilno izvršbo sodbe tako, da zadevo preda sodnemu izvršitelju.
Če sodišče izreče obsodbo s pogojno odložitvijo izreka kazni, ki vključuje obveznost nadomestila škode, generalni državni tožilec, ki je pristojen za izvrševanje kazni, preveri, ali obsojena oseba dejansko upošteva svojo obveznost.
Sodišče lahko v okviru sojenja odobri predplačilo do na primer pridobitve izvedenskega mnenja. Če storilec kaznivega dejanja ne želi ali ne more plačati tega predplačila, lahko to namesto njega v ustrezno dokazanem nujnem primeru plača ministrstvo za pravosodje.
S spremenjenim zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za nekatere žrtve telesnih poškodb, ki so posledica kaznivega dejanja, je v korist nekaterih žrtev kaznivih dejanj določena pravica do odškodnine v breme državnega proračuna. To je pomemben ukrep v korist žrtev, kadar:
povzročitelj nasilja ni bil identificiran; je povzročitelj nasilja sicer bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti; je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.
Žrtev mora za to pri ministrstvu za pravosodje vložiti odškodninski zahtevek, ministrstvo pa o njem odloči v šestih mesecih. Zahtevek mora biti sestavljen v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj. Priložiti mu je treba dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki jih je žrtev utrpela.
Za pravico do odškodnine veljajo nekateri pogoji, ki jih mora žrtev nujno izpolnjevati:
žrtev mora bodisi zakonito in običajno prebivati v Velikem vojvodstvu bodisi biti državljan države članice Evropske unije ali Sveta Evrope. Poleg tega se je morala žrtev v času kaznivega dejanja zakonito nahajati v Velikem vojvodstvu ali pa mora biti žrtev kaznivega dejanja iz člena 382-1 kazenskega zakonika (trgovina z ljudmi);
utrpela škoda mora izhajati iz naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja;
iti mora za telesno poškodbo in ne samo za materialno škodo (kar na primer izključuje odškodnino v primeru navadne tatvine);
škoda mora povzročiti resno motnjo v življenjskih pogojih, pri čemer lahko ta motnja izhaja iz izgube ali zmanjšanja dohodkov, povečanja izrednih stroškov ali izdatkov, nezmožnosti opravljanja poklicne dejavnosti, izgubljenega leta šolanja, napada na telesno ali duševno celovitost ali nepremoženjske ali estetske škode ter fizičnega ali psihičnega trpljenja. Če je oseba žrtev kaznivega dejanja iz členov od 372 do 376 kazenskega zakonika, ji ni treba predložiti dokaza o napadu na telesno in duševno celovitost, ki se predpostavlja.
Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more iz nobenega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja) dobiti učinkovite in zadostne odškodnine.
Pomembno je vedeti, da se lahko odškodnina zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanju ali njenih odnosov s storilcem kaznivega dejanja.
Če država žrtvi plača odškodnino, lahko ta vseeno uveljavlja premoženjskopravni zahtevek in zahteva dodatne zneske od storilca, če se ji odškodnina ne zdi zadostna. V takem primeru mora žrtev sodišče obvestiti, da je državi predložila odškodninski zahtevek oziroma da je od države dobila tako odškodnino.
Žrtev ima pravico do odškodnine, če povzročitelj nasilja ni bil obsojen, pod pogojem, da je žrtev kaznivega dejanja, in če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, ali če je bil identificiran, vendar ga ni mogoče najti, ali če je storilec kaznivega dejanja plačilno nesposoben.
Če se sojenje ne izvede in torej odškodnine ne določi sodišče, lahko ministrstvo za pravosodje dodeli pavšalno odškodnino in/ali na svoje stroške odredi izvedensko mnenje za določitev odškodnine, ki bo dodeljena žrtvi.
Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med preučitvijo zahtevka dodeli predplačilo.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Kot žrtev kaznivega dejanja se lahko obrnete na naslednje glavne službe za podporo žrtvam:
Service central d’assistance sociale (SCAS) (osrednja služba za socialno pomoč) – Services d’Aide aux Victimes (SAV) (službe za podporo žrtvam) v Luxembourgu
Vrste podpore:
KONTAKT:
Bâtiment Plaza Liberty, Entrée C
12–18 rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg
Telefon.: +352 475821-627
+352 475821-628
GSM: +352 621326595
E-naslov: scas-sav@justice.etat.lu
Spletišče: https://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.html
1. Podpora žrtvam kriminala – Wäisse Rank Lëtzebuerg Asbl
Vrste podpore:
KONTAKT:
84 rue Adolphe Fischer
L-1521 Luxembourg
Telefon: +352 402040
E-naslov: wrl@pt.lu
Spletišče: http://www.benevolat.public.lu/de/espace-benevole/decouvrir-associations/chercher-association/associations/?~=/de/assoc/212
2. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam nasilja v družini
Obstajajo tri:
– SAVVD v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
Vrste podpore:
KONTAKT:
BP 1024
L-1010 Luxembourg
Telefon: +352 26481862
Telefaks: +352 26481863
E-naslov: contact@savvd.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/savvd/
– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
Za mladoletne otroke, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.
Vrste podpore:
KONTAKT:
BP 1024
L-1010 Luxembourg
Telefon.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863
E-naslov: contact@psyea.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/psyea/
– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia
Služba za pomoč mladoletnim otrokom, ki so neposredne in posredne žrtve nasilja v družini, v okviru ukrepa prisilne izselitve.
Vrste podpore:
KONTAKT:
5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg
Telefon: +352 51727289
E-naslov: alternatives@profamilia.lu
Spletišče: http://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html
3. Pooblaščene svetovalne službe za ženske, ki so žrtve nasilja
Vrste podpore:
Obstajajo štiri:
– VISAVI (Vivre Sans violence) (Življenje brez nasilja) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
Svetovalni center za ženske, ki so žrtve nasilja v družini.
KONTAKT:
2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg
Telefon: +352 490877-1
Telefaks: +352 26482682
E-naslov: feminfo@visavi.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/visavi/
– FOYER SUD v Esch-sur-Alzette v okviru Conseil national des femmes du Luxembourg (Nacionalni svet žensk Luksemburga)
Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.
KONTAKT:
41, rue de Luxembourg
L-4220 Esch sur Alzette
Telefon: +352 545577/26530326/545757
Telefaks: +352 54575757
E-naslov: foyersud@pt.lu
Spletišče: http://www.cnfl.lu/site/foyersud.html
– Center OZANAM v Luxembourgu
– Center OZANAM Nord v Wiltzu v okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte
Svetovalna centra za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.
KONTAKT:
Ozanam Luxembourg
64, rue Michel Welter
L-2730 Luxembourg
Telefon: +352 488347
E-naslov: ozanam@fmpo.lu
Spletišče: http://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam/
KONTAKT:
Ozanam Nord
49, Grand-Rue
L-9530 Wiltz
Telefon: +352 26953959
E-naslov: ozanam.nord@fmpo.lu
Spletišče: http://fmpo.lu/foyers/centre-ozanam-nord/
– PROFAMILIA v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia
Svetovalni center za ženske v stiski, med katerimi so žrtve nasilja v družini.
KONTAKT:
5, route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange
Telefon: +352 517272-41
Telefaks: +352 522188
E-naslov: femmes@profamilia.lu
Spletišče: http://www.cnfl.lu/
4. Pooblaščeni svetovalni centri za otroke in mladostnike, ki so žrtve nasilja
Obstajajo štirje:
– PSY EA (psihološka služba) v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
Psihološka služba za otroke in mladostnike, stare od 3 do 21 let, ki so žrtve ali priče nasilja v družini, ter njihovo družino.
Vrste podpore:
KONTAKT:
BP 1024
L-1010 Luxembourg
Tel.: +352 26482050
Telefaks: +352 26481863
E-naslov: contact@psyea.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/psyea/
– Center ALTERNATIVES v Dudelangu v okviru fundacije Fondation Pro Familia
Svetovalni center za otroke in mladostnike, stare od 0 do 27 let, ki so žrtve ali priče fizičnega in psihičnega nasilja, vključno z nasiljem v družini, ter njihovo družino.
Vrste podpore:
KONTAKT:
5, Route de Zoufftgen
L-3598 Dudelange L-1010 Luxembourg
Telefon: +352 51727289
E-naslov: alternatives@profamilia.lu
Spletišče: http://www.profamilia.lu/Enfants+Adolescents/ALTERNATIVES+_+Centre+de+consultation+pour+enfants+et+adolescents+victimes+de+violence-p-470.html
– OXYGENE v Dudelangu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
Svetovalna in informacijska služba za mlada dekleta (od 12 do 21 let) v stiski, ki so žrtve fizičnega, psihičnega ali spolnega nasilja.
Vrste podpore:
KONTAKT:
2, rue du Fort Wallis
L-2714 Luxembourg
Telefon: +352 494149
Telefaks: +352 27125989
E-naslov: infofilles@pt.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/oxygene/
– ALUPSE DIALOGUE v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Alupse
Služba za psihološko svetovanje in terapijo za otroke, stare od 0 do 21 let, ki so žrtve fizičnega, psihičnega in spolnega nasilja, ter njihovo družino.
KONTAKT:
8, rue Tony Bourg
L-1278 Luxembourg
Telefon.: +352 261848-1
Telefaks: +352 26196555
E-naslov: alupse@pt.lu
Spletišče: http://www.alupse.lu/fr/lassociation-alupse/
5. Pooblaščeni center za svetovanje, informiranje in pomoč moškim in fantom v stiski, ki so žrtve nasilja – infoMann v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja actTogether
Vrste podpore:
KONTAKT:
5, Cour du Couvent
L-1362 Luxembourg
Telefon: +352 274965
Telefaks: +352 27496565
E-naslov: info@infomann.lu
Spletišče: http://www.infomann.lu/
6. Pooblaščeni center za svetovanje in pomoč povzročiteljem nasilja, vključno z nasiljem v družini – Riicht eraus v Luxembourgu v okviru luksemburškega Rdečega križa
Vrste podpore:
KONTAKT:
73 rue Adolph Fischer
L-1520 Luxembourg
Telefon: +352 2755-5800
Telefon Rdečega križa za pomoč v stiski: +352 2755
Telefaks: +352 2755-5801
E-naslov: riichteraus@croix-rouge.lu
Spletišče: http://www.croix-rouge.lu/riichteraus/
7. Pooblaščene službe za pomoč žrtvam trgovine z ljudmi
Ambulantna in stacionarna obravnava vseh žrtev trgovine z ljudmi, žensk, moških in otrok.
Obstajata dve, ki se medsebojno usklajujeta:
– SAVTEH v Luxembourgu v okviru nepridobitnega združenja Femmes en détresse (Ženske v stiski)
– COTEH v Luxembourguv okviru fundacije Fondation Maison de la Porte Ouverte
Vrste podpore:
KONTAKT:
SAVTEH
BP 1024
L-1010 Luxembourg
Telefon: +352 26482631
Telefaks: +352 26482682
GSM: +352 621316919
E-naslov: traite.humains@visavi.lu
Spletišče: http://fed.lu/wp/services/savteh/
COTEH
Telefon: +352 24873622
GSM: +352 621351884
E-naslov: coteh@fmpo.lu
Spletišče: http://fmpo.lu/services/service-dassistance-aux-victimes-de-la-traite-des-etres-humains/
C. Policija:
Policija Velikega vojvodstva
Generalna direkcija
L-2957 Luxembourg
Telefon: +352 4997-1
Interventna številka: 113
Telefaks: +352 49972099
E-naslov: contact@police.public.lu
Spletišče: http://www.police.public.lu/fr/aide-victimes/
D. Lokalni organi:
Služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique):
– DIEKIRCH
Justice de paix
Place Joseph Bech
L-9211 Diekirch
Telefon: +352 802315
– ESCH-SUR-ALZETTE
Justice de Paix
Place Norbert Metz
L-4239 Esch-sur-Alzette
Telefon: +352 541552
– LUXEMBOURG
Cité judiciaire
Bâtiment BC
L-2080 Luxembourg
Telefon: +352 221846
Spletišče: http://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/accueil-info-juridique/
Služba za pravne informacije o „pravicah žensk“:
GENERALNO DRŽAVNO TOŽILSTVO
Cité judiciaire
Bâtiment BC ou CR
L-2080 Luxembourg
Spletišče: http://www.justice.public.lu/fr/aides-informations/droits-femme/index.html
E. Ministrstva:
– Ministrstvo za pravosodje
13 rue Erasme
L-2934 Luxembourg
Telefon: +352 247-84537
Telefaks: +352 26684861
E-naslov: info@mj.public.lu
Spletišče: http://www.mj.public.lu/
Naloge:
– Ministrstvo za notranje zadeve
BP 10
L-2010 Luxembourg
Telefon: +352 247-84600
Telefaks: +352 221125
E-naslov: info@miat.public.lu
Spletišče: http://www.mi.public.lu/
Naloge v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:
– Ministrstvo za notranjo varnost
19–21 Boulevard Royal
L-2449 Luxembourg
Telefon: +352 247-84659
Telefaks: +352 227276
E-naslov: secretariat@msi.etat.lu
Spletišče: http://www.gouvernement.lu/3313529/minist_securite_interieure
Pomoč žrtvam v skladu z uredbo Velikega vojvodstva z dne 28. januarja 2015:
– Ministrstvo za enake možnosti
6A, bd. F. D. Roosevelt
Hôtel Terres Rouges
L-2921 Luxembourg
Telefon: +352 247-85806
Telefaks: +352 241886
E-naslov: info@mega.public.lu
Spletišče: http://www.mega.public.lu/fr/index.html
Naloge:
– Policija Velikega vojvodstva
Telefon za pomoč v stiski: 113
Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje
– Luksemburški Rdeči križ
Telefon za pomoč v stiski: 2755
Od ponedeljka do nedelje od 7. do 22. ure
– Fraenhaus (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)
Telefon za pomoč v stiski: +352 448181
Neprekinjeno od ponedeljka do nedelje
– Fraentelefon (Femmes en détresse) (Ženske v stiski)
Telefon za pomoč v stiski: +352 448181
Od ponedeljka do petka od 9. do 15. ure
Da, podpora žrtvam je brezplačna.
Glej odgovor na prvo vprašanje pod točko B.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.