2 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja in pred predložitvijo zadeve sodišču

Kaj je preiskava?

Preiskava je vrsta dejavnosti, ki jih takoj po obvestilu o kaznivem dejanju izvedeta državni tožilec in kriminalistična policija. Obvestilo o kaznivem dejanju dobi neposredno državni tožilec, kriminalistična policija ali drug organ na podlagi postopka, ki ga je začel tožnik ali drugi posamezniki.

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen predhodne preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje dejansko storjeno, najti osebo, ki ga je storila, ter zbrati dokaze za nadaljevanje preiskave in postopka.

Kdo izvaja preiskave?

Preiskavo opravijo državni tožilec, kriminalistična policija in obdolženčev zagovornik. Sodnik za predhodne preiskave pa zagotavlja upoštevanje procesnih predpisov in pravic strank.

Katere so glavne faze predhodne preiskave?

Pridobivanje dokazov

Državni tožilec in kriminalistična policija lahko organizirata in izvedeta preiskave, preverjanja, zaseg predmetov in dokumentov, zaslišanje prič, telefonsko prisluškovanje, elektronski nadzor in pregled prostorov. Namen teh ukrepov je poiskati in pridobiti dokaze. Obdolženčev zagovornik lahko opravi preiskave, da bi našel dokaze v njegovo korist.

Zaslišanje

Kriminalistična policija ali državni tožilec lahko osumljenca pozoveta na zaslišanje, katerega namen je ugotoviti, ali je posameznik vpleten v kaznivo dejanje.

Prijetje, pridržanje, preventivni pripor in evropski nalog za prijetje

Policija lahko posamezniku odvzame prostost, če je zasačen pri storitvi kaznivega dejanja, ali po storitvi kaznivega dejanja, če obstaja nevarnost, da bo pobegnil. Namen prijetja je preprečiti, da bi osumljenec storil še več kaznivih dejanj, ga odvesti v pripor in zagotoviti, da ne pobegne.

Sodnik za predhodne preiskave lahko odloči, da mora osumljenec ostati v priporu. Namen tega je preprečiti, da bi bilo storjenih še več kaznivih dejanj, omogočiti pridobitev potrebnih dokazov in preprečiti, da bi osumljenec pobegnil.

Nazadnje, policija lahko posamezniku prostost odvzame na podlagi evropskega naloga za prijetje. Namen takega naloga je prijeti posameznika in ga predati odreditveni državi.

Konec predhodne preiskave in predhodna obravnava

Po končani predhodni preiskavi državni tožilec začne kazenski pregon, razen če je zahteval ustavitev postopka.

Pri najhujših kaznivih dejanjih se pred začetkom glavne obravnave opravi predhodna obravnava pred sodnikom. Ta obravnava naj bi delovala kot filter, da se presodijo razlogi za obtožbo in preprečijo nepotrebne sodne obravnave. Obdolženec se lahko odloči, da se mu sodi po alternativnem postopku, s katerim se izogne sodni obravnavi, v primeru obsodbe pa mu je naložena nižja zaporna kazen.

Moje pravice med preiskavo

Kliknite na spodnje povezave in se seznanite s pravicami, ki jih imate v posameznih fazah preiskave.

Pridobivanje dokazov (1)

Ali lahko policija pregleda in preišče moj dom, avtomobil ali poslovne prostore?

Da. Policija lahko pregleda in preišče prostore bodisi na svojo pobudo bodisi na zahtevo državnega tožilca, da bi poiskala in izročila dokaze o storjenem kaznivem dejanju.

Ali lahko policija opravi telesni pregled?

Da. Zanj mora imeti nalog državnega tožilca, vendar pa lahko posameznika ustavi in preišče na lastno pobudo.

Ali lahko policija zaseže dokumente in predmete, ki jih imam pri sebi ali so v mojem domu, avtomobilu ali poslovnih prostorih?

Da. Bodisi na lastno pobudo bodisi na podlagi naloga državnega tožilca lahko zaseže dokumente in predmete, ki se lahko štejejo za materialne dokaze in so potrebni za dokaz dejstva.

Kakšne pravice imam v primeru pregleda, preiskave in zasega?

Če se na vas opravi telesni pregled ali preiskava, vam lahko pomaga zaupanja vredna oseba, če je takoj na voljo. Ob telesnem pregledu je treba spoštovati vaše dostojanstvo.

V primeru pregleda ali zasega na podlagi naloga vam mora policija izročiti njegovo kopijo. Če takrat niste navzoči, jo mora izročiti osebi, ki je takrat navzoča na zadevnem kraju. Pravico imate do pomoči odvetnika, vendar pa ga policiji ni treba poklicati vnaprej.

Ali imam pravico nasprotovati zasegu?

Da, zahtevo za presojo lahko vložite v desetih dneh od odredbe o zasegu/zaplembi. Odločitev bo sprejelo pristojno sodišče.

Ali bom moral dati prstne odtise ali vzorce DNK (lase, slino, telesne tekočine)?

Da. Če ste osumljeni kaznivega dejanja, lahko policija za vašo identifikacijo zahteva vzorce DNK in prstne odtise. Če se s tem ne strinjate, lahko policija prosi državnega tožilca za ustno dovoljenje za odvzem prstnih odtisov ali vzorcev.

Prstni odtisi in vzorci DNK se lahko od vas zahtevajo kot dokaz, vendar samo, če ste osumljeni hujših kaznivih dejanj. Za odvzem je potrebna odredba sodišča, v nujnih primerih pa nalog državnega tožilca, ki ga potrdi sodišče.

Ali lahko zahtevam izvedbo preiskave za mojo obrambo?

Vaš zagovornik ima pravico opraviti preiskave na vašo pobudo za vašo obrambo, tudi z zasebnim detektivom.

Lahko tudi zapiše vse izjave prič, pregleda kraje in prostore, pridobi izvedence in zahteva dokumente od državne uprave.

Vaš zagovornik lahko izjave prič in dokumente predloži sodniku za predhodne preiskave, državnemu tožilcu in „Tribunale del Riesame“ (posebnemu sodišču, ki na zahtevo obdolženca pregleda odredbe, s katerimi so naloženi prisilni ukrepi, kot sta hišni pripor ali izgon).

Sodišče jih bo upoštevalo pri sprejetju odločitve.

Zaslišanje (2)

Zakaj bi bil lahko zaslišan?

Če ste osumljeni vpletenosti v kaznivo dejanje, ste lahko pozvani na zaslišanje, da se preverijo obdolžitve/obtožbe.

Zaslišanje lahko zahtevate tudi sami, da bi pojasnili svoj položaj.

Če ste bili prijeti ali ste v priporu, kliknite tukaj.

Ali bom pred zaslišanjem obveščen o obtožbah?

Da. V pozivu na zaslišanje so opisana dejstva v zvezi z vašo obtožbo. Pred začetkom zaslišanja boste izvedeli, česa ste obtoženi, in seznanjeni z dokazi zoper vas.

Ali moram odgovarjati na vprašanja?

Ne. Policija in državni tožilec vas morata pred začetkom zaslišanja opozoriti, da vam ni treba odgovarjati na vprašanja. Vseeno pa morate odgovoriti na vprašanja o vaših osebnih podatkih in predhodnih obsodbah.

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel lokalnega jezika?

Pravico imate do brezplačne pomoči tolmača. Tolmač prevaja vprašanja in vaše odgovore.

Ali lahko dobim odvetnika?

Ko boste pozvani na zaslišanje, boste seznanjeni s pravico do pomoči odvetnika. Če odvetnika nimate, vam ga bo dodelilo sodišče. Informacije, kako do odvetniških storitev, so na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Pomoč odvetnika – bodisi vašega bodisi tistega, ki vam ga je dodelilo sodišče – vam mora biti na voljo ves čas zaslišanja.

Policija vam lahko takoj po storitvi kaznivega dejanja postavi nekatera vprašanja, tudi če vaš zagovornik ni navzoč, vendar vam na ta vprašanja ni treba odgovoriti. Če odgovorite, se lahko vaše izjave uporabijo kot dokaz za nadaljnje izvajanje preiskav.

Prijetje, pridržanje, preventivni pripor in evropski nalog za prijetje (3)

Zakaj sem lahko prijet?

Policija vas lahko prime, če vas zasači pri storitvi kaznivega dejanja, to je med samim kaznivim dejanjem, če vas lovi, pa takoj po kaznivem dejanju.

Policija vas lahko pridrži tudi, če ste bili zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja, če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja in če obstaja dejansko tveganje, da boste pobegnili.

Sodnik za predhodne preiskave lahko odredi pripor, če obstajajo resni dokazi, da bi lahko bili krivi kaznivega dejanja, in če obstaja tveganje, da bi lahko kakor koli posegali v potek sodnih postopkov ali jih ovirali, ali da bi storili druga kazniva dejanja ali pobegnili.

Ali bom lahko govoril z odvetnikom?

Da. Policija vas mora takoj po prijetju, pridržanju ali odredbi o priporu obvestiti, da lahko imenujete odvetnika. Vašega odvetnika mora poklicati takoj, če ga nimate, pa mora poklicati odvetnika, ki ga je dodelilo sodišče. Informacije, kako do odvetniških storitev, so na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Pravico imate, da se takoj pogovorite z odvetnikom.

V primeru izjemnih razlogov za pripor lahko sodni organi vaš pogovor z zagovornikom odložijo za največ 48 ur v primeru prijetja ali pridržanja in za največ pet dni v primeru pripora.

Ali lahko stopim v stik z družinskim članom?

Da. Policija bo na podlagi vašega dovoljenja stopila v stik z vašimi sorodniki.

Ali bom zaslišan? Ali bom moral dati informacije?

Če ste prijeti ali pridržani, vas policija lahko zasliši v navzočnosti vašega odvetnika, vendar pa vam na ta vprašanja ni treba odgovarjati.

Seznanjeni boste z obtožbami in dokazi zoper vas.

V postopku o pridržanju vas lahko zasliši sodnik, vendar pa vam ni treba odgovarjati. Zaslišanje lahko zahtevate tudi sami.

V primeru pripora vas mora sodnik zaslišati v petih dneh od začetka takega pripora (zaslišanje v okviru pripora). Navzočnost vašega zagovornika in tolmača je obvezna, vam pa ni treba odgovarjati na vprašanja.

Za dodatne informacije glej Zaslišanje (2).

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel jezika?

Pravico imate do brezplačne pomoči tolmača. Tolmač prevaja vprašanja in vaše odgovore.

Kako dolgo me lahko policija pridrži?

Po prijetju ste lahko na policiji pridržani največ 24 ur. V tem času vas mora policija zapreti. Postopek za potrditev prijetja ali pridržanja poteka pred sodnikom v 48 urah od prijetja. Po končanem postopku lahko sodnik bodisi odredi takojšnjo izpustitev bodisi odloči o ukrepu pripora.

Ali se lahko zoper sklep o priporu pritožim?

Da. V desetih dneh od izvršitve sklepa lahko pristojno kolegijsko sodišče zaprosite za presojo sklepa. Pripravljena bo obravnava, ki se je imate pravico udeležiti, lahko pa tudi zahtevate, naj vas zaslišijo. Zoper odločitev sodišča se lahko v desetih dneh od odločitve pritožite pri kasacijskem sodišču.

Kaj se bo zgodilo, če bom prijet na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če je neka država članica izdala evropski nalog za prijetje, ste lahko prijeti v drugi državi članici in po zaslišanju pred pritožbenim sodiščem izročeni odreditveni državi.

Policija vas lahko prime na lastno pobudo ali na podlagi sklepa o priporu, ki ga izda pritožbeno sodišče.

Pravico imate do imenovanja odvetnika. Če odvetnika nimate, vam ga bo dodelilo sodišče. Vaš zagovornik in vaše veleposlaništvo morata biti nemudoma obveščena o vašem prijetju.

Sodnik vas bo v navzočnosti vašega zagovornika in tolmača zaslišal v 48 urah od prijetja s strani policije ali v petih dneh od izvršitve sklepa o priporu.

Obravnava pred pritožbenim sodiščem bo opravljena v 20 dneh od vašega prijetja. Na njej bo sprejeta odločitev o vaši izročitvi, zoper katero se lahko pritožite pri kasacijskem sodišču.

Konec predhodne preiskave in predhodna obravnava (4)

Kaj se bo zgodilo po končani predhodni preiskavi?

Če ne bo državni tožilec zahteval ustavitve postopka, vas bo obvestil, da je predhodna preiskava končana. O tem ne boste obveščeni, če bo kaznivo dejanje v pristojnosti mirovnega sodišča.

Pravico imate do vpogleda v dokumentacijo o predhodni preiskavi in seznanitve s popisom dokazov zoper vas. Lahko vložite obrazložitve in dokaze za svojo obrambo ter zahtevate, naj vas znova zaslišijo.

Državni tožilec bo po obvestilu o koncu predhodne preiskave začel kazenski pregon, razen če ne bo zahteval ustavitve postopka. Pri prekrških vas bo pozval neposredno na glavno obravnavo. V drugih primerih bo zahtevo za sojenje predložil sodniku za predhodno preiskavo.

Kaj je predhodna obravnava?

Namen predhodne obravnave je preveriti obtožbe zoper vas.

Ta poteka zasebno z državnim tožilcem in vašim zagovornikom. Če želite, lahko sodelujete in ste zaslišani. Sodnik lahko zasliši priče in pridobi dokumente. Po koncu obravnave lahko bodisi ustavi postopek bodisi odredi obravnavo zadeve pred sodiščem ali porotnim sodiščem.

Ali imam pravico do odvetnika?

Da, pomoč odvetnika je obvezna.

Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1.

Kaj se bo zgodilo, če ne bom razumel jezika?

Zahteva za vašo izročitev sodišču in obtožbe morajo biti prevedene v jezik, ki ga razumete. Če boste navzoči na obravnavi, vam bo zagotovljen tolmač.

Ali moram biti navzoč?

Ne. Lahko se odločite, da ne boste navzoči.

Ali se lahko izognem glavni obravnavi?

Da. Sodnika na predhodni obravnavi lahko zaprosite za sojenje po skrajšanem postopku. Obravnave potekajo zasebno, odločitev pa je sprejeta na podlagi pisnih dokazov. Če boste obsojeni, bo kazen za tretjino nižja.

Glavni obravnavi se lahko izognete tudi tako, da se z državnim tožilcem dogovorite o nižji kazni (dogovor s tožilstvom za milejšo kazen).

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

3 – Moje pravice med glavno obravnavo

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava bo potekala pred krajevno in stvarno pristojnim sodiščem.

Za prekrške sta pristojni mirovno sodišče in sodišče v sestavi sodnika posameznika. Hujša kazniva dejanja bo obravnavalo kolegijsko sodišče. Za kazniva dejanja, ki veljajo za resno grožnjo družbi (umor in terorizem), je pristojno porotno sodišče.

Glavna obravnava mora biti javna, sicer je neveljavna.

Sodnik lahko odloči, da morajo biti glavna obravnava ali nekateri njeni deli v določenih primerih zaprti za javnost. Zaprosite lahko, naj se priča zasliši za zaprtimi vrati, če bi javno zaslišanje škodovalo vaši zasebnosti v zvezi z dejstvi, ki s postopkom niso povezana.

Sodno odločbo izda sodnik, ki vodi glavno obravnavo. Sodna odločba na glavnih obravnavah na porotnem sodišču se sprejme skupaj s poroto.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Obtožba zoper vas se lahko med glavno obravnavo spremeni.

Državni tožilec lahko najde nove obtožbe zoper vas, če se kaznivo dejanje izkaže za drugačno od tistega, ki je bilo opisano v obtožnici, ali če se pojavijo sočasno kaznivo dejanje ali oteževalne okoliščine.

Zaprosite lahko za odobritev odloga za pripravo svoje obrambe.

Kaj se bo zgodilo, če se izrečem za krivega?

V italijanskem pravnem sistemu priznanje krivde ni predvideno.

Če nočete glavne obravnave in želite nižjo kazen, morate državnega tožilca zaprositi za dogovor o kazni (dogovor s tožilstvom o milejši kazni). Zahtevo morate vložiti na predhodni obravnavi, če te ni, pa takoj na začetku glavne obravnave.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Vaša navzočnost na sodišču ni potrebna.

Lahko pa se zahteva za nekatera dejanja, kot na primer, da vas priča identificira.

Če se v takem primeru na sodišču ne zglasite sami, lahko sodnik odredi vašo obvezno udeležbo na glavni obravnavi.

Če želite biti navzoči, a vas kaj resno ovira (bolezen), lahko vaš zagovornik zaprosi za preložitev obravnave.

Sodelujete lahko tudi samo na nekaterih obravnavah. Če se na sodišču ne zglasite niti enkrat, bo sodišče izreklo zamudno sodbo.

Če ne razumete jezika, morate obvezno imeti tolmača.

Pomoč odvetnika je obvezna, zato mora biti navzoč na glavni obravnavi.

Pravico imate do osebnega zagovornika. Če si ne morete privoščiti plačila njegovih storitev, lahko zaprosite za pravno pomoč (obramba, ki jo plača vlada).

Če ne boste imenovali osebnega odvetnika, vam ga bo dodelilo sodišče.

Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 1. Svojemu zagovorniku lahko kadar koli prekličete pooblastilo. Za zamenjavo zagovornika, ki vam ga je dodelilo sodišče, potrebujete sklep sodnika, v katerem so navedeni razlogi za preklic.

Pravico imate molčati ves čas glavne obravnave.

Če državni tožilec ali katera koli od strank zahteva vaše zaslišanje, lahko privolite vanj ali ga zavrnete.

Izjave lahko podate kadar koli med glavno obravnavo.

Pravico imate do zaslišanja.

Če ne boste govorili resnice, ne boste kaznovani, vendar pa lahko sodnik to upošteva zoper vas.

Če obdolžite ali obtožite druge ljudi, morate biti prepričani, da so vaše izjave resnične. Če lažete, ste lahko obtoženi obrekovanja.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Na začetku glavne obravnave bodo državni tožilec, vaš zagovornik in katera koli druga stranka sodnika zaprosili za izvedbo dokazov.

Vaš zagovornik lahko zavrne dokaze, ki jih zahtevajo druge stranke.

Zahteva lahko tudi zaslišanje prič in izvedencev ter pridobitev dokumentov. To so dokazi, ki jih je lahko pridobil s preiskavami za vašo obrambo. Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 2. Priče in izvedenci se zaslišijo med navzkrižnim zaslišanjem strank.

Vaš zagovornik lahko vprašanja postavlja pričam tožilstva in vašim pričam.

Vaš zagovornik lahko ovrže vse izjave, ki so jih predhodno podale priče. Sodnik bo razlike med izjavami, ki so bile dane že prej in na sodišču, upošteval pri presojanju, ali je priča zanesljiva ali ne.

Bodo upoštevani podatki iz moje kazenske evidence?

Sodnik lahko upošteva vse vaše morebitne predhodne obsodbe.

Lahko se upošteva povratništvo. V takem primeru bo kazen, če boste obsojeni, višja.

Predhodne obsodbe v drugih državah članicah se lahko upoštevajo, če jih priznava italijanska vlada.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Po koncu glavne obravnave državni tožilec, vaš zagovornik in vse druge stranke podajo zaključne govore in predstavijo svoje zahteve.

Sodnik izreče sodbo in takoj prebere obtožbe.

Lahko ste oproščeni ali obsojeni.

Kazen v primeru obsodbe je lahko denarna kazen ali zaporna kazen ali oboje.

Sodnik lahko odobri pogojno kazen.

Zaporna kazen brez pogojne kazni postane izvršljiva šele, ko je obsodba pravnomočna.

Če se sodniku zdi potrebno, lahko dovoli ali zahteva preventivni pripor ali hišni pripor. Več informacij je na voljo v Povezava se odpre v novem oknuInformativnem listu 2.

Glavne obravnave pred mirovnim sodiščem se lahko končajo z naslednjimi kaznimi: globami, hišnim zaporom in delom v korist skupnosti.

Pogojna kazen se ne uporablja.

Mirovno sodišče lahko kazen nadomesti z izgonom.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

Žrtev kaznivega dejanja lahko v kazenskem postopku sodeluje s pomočjo odvetnika.

Zagovornik se udeleži glavne obravnave, lahko zahteva dokaze ter zasliši priče in izvedence.

Če ste obsojeni, vam lahko sodnik naloži plačilo odškodnine oškodovani stranki.

Sodnik lahko odloči, da se odškodnina oškodovani stranki plača takoj.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za pravosodje

Povezava se odpre v novem oknuSplošne pravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuItalijanske zbornice odvetnikov za kazensko pravo

Povezava se odpre v novem oknuČlovekove pravice

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

4 – Moje pravice po glavni obravnavi

Ali se lahko pritožim?

Vi (in vaš zagovornik) se lahko pritožite zoper obsodbo, ki vključuje kakršno koli kazen, ki ni globa.

Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki vas je obsodilo. Za to so določeni različni roki: od 15 do 45 dni od izreka sodbe ali njenega evidentiranja.

V pritožbi morate navesti razloge za pritožbo in točke sodbe, zoper katere vlagate pritožbo.

Obravnava bo potekala pred pritožbenim sodiščem ali „Corte d’Assise d’Appello“.

Kaj se bo zgodilo, če se bom pritožil?

Če se boste pritožili zoper sodbo, kazen ne bo izvršena, dokler odločba ne bo pravnomočna.

Dejstvo, da ste se pritožili, ne pomeni, da boste izpuščeni iz zapora, če ste ob pritožbi v zaporu. Če ste v priporu, bo pritožbeno sodišče vašo pritožbo hitro obravnavalo, drugače pa bo to odvisno od njegove delovne obremenitve.

Pritožbeno sodišče odloči o obstoječih dokazih.

Sodišče se lahko odloči za novo obravnavo, vendar samo v izjemnih primerih. Lahko se odloči, da bo uporabilo obstoječe dokaze, samo če meni, da so bistveni za odločitev. Zahtevate lahko, da se pri pritožbi upoštevajo nepričakovani ali novi dokazi, ki so bili odkriti po sodbi na prvi stopnji.

Če se niste udeležili glavne obravnave na prvi stopnji in lahko dokažete, da se je niste mogli udeležiti ali da niste vedeli, da poteka, lahko sodišče odredi ponovni začetek glavne obravnave.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pritožbe?

Na obravnavi mora biti navzoč vaš odvetnik. Vi lahko sodelujete, vendar to ni obvezno.

Pravico imate do tolmača.

Če se sodišče odloči za ponovni začetek glavne obravnave, bo znova preučilo vse dokaze.

Ko bodo stranke podale zaključne govore, bo sodišče izreklo sodbo.

Kaj se bo zgodilo, če bo pritožbi ugodeno/ji ne bo ugodeno?

Če sodišče ugodi pritožbi, lahko sodbo v celoti ali delno razveljavi ali spremeni.

Če sodišče pritožbi ne bo ugodilo, bo potrdilo sodbo sodišča, ki je prvo obravnavalo zadevo.

Če ste na stopnji pritožbe oproščeni obtožb, na splošno ne boste prejeli odškodnine.

Ali se lahko pritožim zoper odločitev pritožbenega sodišča?

Zoper odločitev o pritožbi se lahko pritožite pri kasacijskem sodišču.

Pritožbo lahko vložite vi sami ali vaš zagovornik, če je vpisan v „Albo dei patrocinanti in Cassazione“ (poseben register zagovornikov na kasacijskem sodišču).

Pritožbo je treba vložiti pri pritožbenem sodišču, za kar so določeni roki od 15 do 45 dni.

Pritožiti pa se ni mogoče v zvezi z vsemi primeri, temveč samo v primerih, ki se nanašajo na napačno uporabo prava.

Obravnave so lahko zaprte za javnost ali javne.

Kasacijsko sodišče odloči na podlagi sodne dokumentacije.

Kasacijsko sodišče lahko zavrne pritožbo ali ji ne ugodi ali razveljavi sodbo, zoper katero je bila vložena pritožba, pri čemer lahko zadevo vrne v razsojanje ali ne. Če bo ponovna obravnava, bo zadeva vrnjena v razsojanje prvotnemu sodišču.

Kaj se bo zgodilo, ko bo sodba pravnomočna?

Sodba postane pravnomočna, razen če se v zakonsko določenem roku pritožite pri pritožbenem sodišču ali kasacijskem sodišču, ali po odločitvi, s katero je kasacijsko sodišče zavrnilo pritožbo.

Ko je sodba pravnomočna, postane izvršljiva.

Evidentira se v uradu za kazenske evidence.

Če je kazen plačilo globe, boste morali plačati znesek, ki ga zahteva urad.

Če vam je bila naložena zaporna kazen, ki ni pogojna, državni tožilec predloži izvršljivo odločbo.

Če vam je naložena največ triletna zaporna kazen, lahko državni tožilec odloži prestajanje kazni in vas obvesti o svoji odločitvi.

V 30 dneh lahko pri „Tribunale di Sorveglianza“ (neke vrste nadzorstveno sodišče) zaprosite za nadomestitev zaporne kazni z drugim ukrepom. Če obstajajo pogoji za to, lahko zaprosite, naj se zoper vas odredi nadzor socialnega delavca ali hišni pripor ali nadzor centra za rehabilitacijo in preventivo.

Če zahteve ne vložite ali če je ta zavrnjena, morate začeti prestajati kazen.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po koncu sojenja poslan nazaj v domovino?

Sodišče lahko uporabi varnostni ukrep izgona, če ste bili obsojeni na več kot dveletno zaporno kazen.

Sodišče lahko zaporno kazen nadomesti z izgonom s prepovedjo ponovnega vstopa v državo, če ste bili obsojeni na dveletno zaporno kazen ali ste o njej dosegli dogovor s tožilstvom, pri čemer pogojna kazen ni predvidena. Izgon se opravi takoj, tudi če sodba ni pravnomočna. Pristojni organ je „Questore“ (najvišji policijski uradnik v provinci).

Izgnani ste lahko tudi, če ste že v zaporu in morate prestati manj kot dveletno zaporno kazen. Sklep predloži sodnik „Tribunale di Sorveglianza“. Zoper odločitev se lahko pritožite pri „Tribunale di Sorveglianza“.

 

Ali bodo podatki o obtožbah in/ali obsodbi vpisani v mojo kazensko evidenco?

Pravnomočne sodbe se vpišejo v kazensko evidenco.

Vpisi se izbrišejo, ko dopolnite 80 let ali po smrti.
Izbrišejo se tudi, če se zadeva ponovno obravnava.

Kazni, ki jih je naložilo mirovno sodišče, se izbrišejo pet let po datumu izdaje sodbe, če je bila naložena globa, pri drugačnih kaznih pa po desetih letih, če v tem obdobju niste storili drugega kaznivega dejanja.

Pristojno sodišče lahko zaprosite, naj se evidence in potrdila iz urada za kazenske evidence popravijo. Če ste bili rojeni v tujini, je pristojno sodišče v Rimu.

Če bom obsojen, ali se mi lahko znova sodi za isto kaznivo dejanje?

Če vas je obsodilo italijansko sodišče, je obsodba pravnomočna, v Italiji pa se vam ne more znova soditi za isto kaznivo dejanje.

Če vas je obsodilo tuje sodišče za kaznivo dejanje, storjeno v Italiji, se vam lahko v Italiji znova sodi.

Sorodne povezave

Povezava se odpre v novem oknuSplošne pravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuMinistrstvo za notranje zadeve

Povezava se odpre v novem oknuSplošne zadeve za tuje državljane

Povezava se odpre v novem oknuKazenskopravne zadeve

Povezava se odpre v novem oknuDržavna policija

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.

5 – Prekrški v cestnem prometu in drugi prekrški

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

V cestnoprometnem zakoniku/predpisih sta obravnavani dve kategoriji kršitev zakona: prekrški in upravne kršitve.

Pri prekrških, kot je vožnja pod vplivom alkohola, presoja in naložitev kazni potekata po enakem postopku kot v kazenski zadevi.

Pri drugih prekrških (kot sta prehitra vožnja ali nepravilno parkiranje) se izvede upravni postopek, ki bo pojasnjen v tem informativnem listu.

Kdo obravnava take prekrške?

Prekrške v cestnem prometu obravnavajo cestna patrulja, državna policija, „Carabinieri“, „Guardia di Finanza“ (finančna policija) in „Polizia Municipale“ (mestna policija). V nekaterih primerih vas lahko oglobijo tudi „ausiliari del traffico“ (prometni redarji).

Kakšen je postopek?

Če je mogoče, se takoj napiše prijava in se vam osebno izroči.

Če to ni mogoče, vam bo v 150 dneh od identifikacije storilca prekrška ali osebe, ki je odgovorna za plačilo globe (navadno lastnik), poslano poročilo.

Kakšne so kazni?

Kazen je navadno globa.

Izrečejo se lahko tudi druge upravne kazni, kot sta odvzem vozniškega dovoljenja ali prepoved vožnje za določen čas.

Sem državljan druge države članice. Ali obstajajo kakšni posebni predpisi?

Če vozite avtomobil s tujimi registrskimi tablicami, lahko takoj plačate znižano globo (najnižjo kazen), če je to dovoljeno. V takih primerih se ne morete pritožiti.

Druga možnost je, da plačate „cauzione“ (varščina), ki je enaka znesku najnižje kazni, če je bilo vozilo registrirano v eni od držav članic EU, v vseh drugih primerih pa polovici zneska najvišje kazni. Tudi če ste plačali „cauzione“, se lahko pritožite.

Če „cauzione“ ne plačate, bo vaše vozilo začasno zaseženo. V takem primeru morate plačati za zaplembo vozila, ki ga ne smete uporabljati, dokler ne plačate enega od zgornjih zneskov.

Če vozilo ni zaseženo, se obvestilo o prijavi osebam, ki živijo v tujini, pošlje v 360 dneh od sestave prijave.

Kaj je „verbale“ (poročilo prometne policije)?

„Verbale“ je javno poročilo, v katerem so predstavljena dejstva in določene kazni.

To je pozitivni dokaz dejstev, ki jih je prijavil policist.

Podpis ali prevzem poročila lahko zavrnete. Vaša zavrnitev mora biti navedena, vendar pa veljavnosti poročila ne spremeni.

Ali se lahko pritožim?

Oseba, katere ime je na poročilu, se lahko pritoži ne glede na to, ali je storilec prekrška ali lastnik vozila.

Pritožite se lahko pri prefektu ali mirovnem sodišču.

Pritožbo za prefekta je treba vložiti osebno ali s priporočenim pismom s povratnico v 60 dneh pri prefekturi v kraju, v katerem je bil prekršek storjen, ali pri organu za presojo.

Pritožbo za mirovno sodišče je treba vložiti osebno ali s priporočenim pismom s povratnico v 60 dneh od obvestila o dejanju v uradu mirovnega sodišča v kraju, v katerem je bil prekršek storjen. Na sodišču boste morali biti navzoči osebno ali pa vas bo moral zastopati vaš zagovornik, sicer bo postopek neveljaven.

Ali bodo ti prekrški vpisani v mojo kazensko evidenco?

Ker so to upravni prekrški, v vašo kazensko evidenco ne bodo vpisani.

Zadnja posodobitev: 25/06/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.