V skladu z zakonom o kazenskem postopku morajo sodišèe, tožilec in preiskovalni organ osebe, ki jih zadevajo dejavnosti pregona, pred kakršnim koli procesnim dejanjem seznaniti z njihovimi pravicami in obveznostmi.
Kazniva dejanja je mogoèe ustno ali pisno prijaviti državnemu tožilcu ali preiskovalnemu organu. Prijavo lahko sprejme tudi drug organ ali sodišèe, ki jo potem pošlje preiskovalnemu organu. Zakon ne doloèa nobenih formalnosti za prijavo kaznivega dejanja; prijaviti ga je mogoèe s pismom, po pošti, e-pošti ali osebno.
Kazenski postopki potekajo v madžaršèini, vendar ima žrtev, ki ne govori madžarsko, možnost uporabljati svoj materni jezik ali drug jezik po svoji izbiri. Tudi èe govori madžarsko, lahko v kazenskem postopku uporablja svoj nacionalni jezik. Stroški prevajanja in tolmaèenja se ne prenesejo na žrtev, od žrtve pa se ne sme zahtevati, da plaèa predplaèilo za take stroške ali jih krije.
Žrtev kaznivega dejanja je upravièena do podpore službe za podporo žrtvam, èe je fizièna oseba, zoper katero ali zoper premoženje katere je bilo na ozemlju Madžarske storjeno kaznivo dejanje, in èe je fizièna oseba, ki je utrpela škodo, ki je neposredna posledica kaznivih dejanj zoper premoženje ali drugih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Madžarske, zlasti èe je utrpela telesne poškodbe ali èustveno škodo, duševni šok ali ekonomsko izgubo, ter èe je žrtev: državljan Madžarske ali katere koli druge države èlanice EU, državljan katere koli države neèlanice EU, ki zakonito prebiva na ozemlju Evropske unije, oseba brez državljanstva, ki zakonito prebiva na ozemlju Madžarske, žrtev trgovine z ljudmi ali katera koli druga oseba, ki se šteje za upravièeno na podlagi mednarodnih pogodb, sklenjenih med državo njenega državljanstva in Madžarsko, ali na podlagi vzajemnosti.
Država žrtvam po oceni njihovih potreb zagotovi storitve podpore, ki lahko vkljuèujejo: lajšanje varstva interesov žrtev, dodelitev takojšnje denarne pomoèi, podelitev dokazila o statusu žrtve, zašèito priè in zagotovitev varovane nastanitve. Èe so izpolnjeni zakonsko doloèeni pogoji, je žrtev upravièena tudi do državnega nadomestila.
Poleg tega se lahko odredi osebna zašèita žrtve, èe se zoper žrtve naèrtujejo ali so bila storjena nasilna kazniva dejanja nad osebami ali kazniva dejanja, ki ogrožajo veè ljudi, da bi se oviralo ali prepreèilo njihovo sodelovanje v kazenskem postopku ali uveljavljanje njihovih pravic in izpolnjevanje njihovih obveznosti, ali èe je tako kaznivo dejanje verjetno. Prošnje se lahko vložijo ali evidentirajo pri sodišèu, generalnem tožilcu ali preiskovalnem organu, ki izvaja kazenski postopek.
Za zagotovitev prepreèevanja ali prekinitve kaznivih dejanj zoper telesno celovitost ali svobodo osebe osebna zašèita obsega varovanje zasebnega stanovanja ali drugega prebivališèa žrtve, zagotavljanje varnosti prometnih poti in varnega sodelovanja v kazenskem postopku ter druga uradna dejanja.
Osebna zašèita se zagotavlja predvsem z redno patruljno službo, tehniènimi sredstvi, stalnimi komunikacijskimi povezavami, zagotovitvijo zašèitnih oblaèil in, èe so drugi naèini osebne zašèite neuèinkoviti, z osebjem za varovanje, ki se lahko zagotovi na mestu, ki ga upravlja organ za kazenski pregon, pooblašèen za odreditev in zagotavljanje osebne zašèite.
Èe zašèite žrtve, ki sodeluje v izredno resnem kazenskem postopku, ni mogoèe zagotoviti z osebno zašèito ter èe ta žrtev sodeluje z organom in je v nevarnosti ter je zato treba zagotoviti posebne zašèitne ureditve, lahko sodeluje tudi v programu za zašèito priè, ki zagotavlja posebne zašèitne ureditve, èe so izpolnjeni posebni dodatni pogoji.
V nekaterih primerih ima žrtev pravico, da jo zastopa zakoniti zastopnik, in je upravièena do pravne pomoèi, èe deluje kot nadomestni zasebni tožilec. Praviloma je pogoj za to, da žrtev potrebuje tako zastopanje in pomoè, tj. èe meseèni neto dohodek žrtve ob upoštevanju dohodkov oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu, ne presega ustreznega minimalnega zneska starostne pokojnine, doloèenega na podlagi delovnega razmerja (28 500 HUF leta 2017), in èe žrtev nima sredstev, s katerimi bi lahko krila stroške pravnih storitev.
Žrtev lahko ima pravico, da se v kateri koli fazi kazenskega postopka pridruži civilni tožbi, v kateri lahko zahteva nadomestilo za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja toženca. Da bi žrtev zagotovila poplaèilo svojega civilnega zahtevka, lahko vloži predlog za zaseg premoženja toženca, ki ga bo sodišèe odredilo, èe obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo poplaèilo zahtevka onemogoèeno. Sodišèe o civilnem zahtevku odloèi v sodbi, pri èemer sprejme ali zavrne predlog. Èe bi se zaradi tega postopek konèal z znatno zamudo, èe je toženec oprošèen ali èe je razsojanje o vsebini predloga v kazenskem postopku izkljuèeno zaradi drugih pogojev, sodišèe odredi, naj se civilni zahtevek uveljavlja z drugimi pravnimi sredstvi.
Žrtev ima pod doloèenimi pogoji pravico, da s tožencem sodeluje v postopku mediacije. Postopka mediacije ni mogoèe izvesti brez soglasja žrtve in se tudi v primeru soglasja žrtve ne zaène samodejno, saj je odvisen od številnih drugih pogojev.
Dejanski izdatki žrtve in njenega zastopnika, ki nastanejo v zadevi, ter stroški, ki jih ima žrtev zaradi svoje navzoènosti kot prièa, so stroški kazenskega postopka. Medtem ko prvih država ne plaèa vnaprej, se slednji povrnejo po procesnem dejanju. Tožencu se odredi kritje stroškov kazenskega postopka, èe je spoznan za krivega.
Zakon o kazenskem postopku zagotavlja varstvo pravic v zvezi s postopki, ki spadajo v pristojnost Madžarske, ne glede na državljanstvo in prebivališèe. Služba za podporo žrtvam državljanom katere koli države èlanice EU zagotavlja enake storitve kot madžarskim državljanom.
Žrtev se o odloèbi, s katero je odrejena preiskava, posamièno obvesti le, èe ni prijavila kaznivega dejanja. Poleg tega so z zakonom o postopkih opredeljeni primeri in odloèitve, o katerih je treba obvestiti žrtev.
Žrtev ima pravico, da jo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki jo zadeva, na zahtevo obvestijo o izpustitvi ali pobegu pridržane osebe, pogojnem odpustu, dokonèni izpustitvi ali pobegu in prekinitvi izvrševanja zaporne kazni osebe, obsojene na zaporno kazen, izpustitvi ali pobegu osebe, obsojene na pripor, in prekinitvi izvrševanja pripora, odpustu ali pobegu osebe na neprostovoljnem zdravljenju, odpustu, nedovoljenem odhodu in odhodu za prilagoditev osebe na neprostovoljnem zdravljenju ter, v zvezi z izobraževanjem mladih storilcev kaznivih dejanj, o zaèasnem ali dokonènem odpustu, nedovoljenem odhodu iz institucije in prekinitvi izobraževanja za mlade storilce.
Žrtev je treba obvestiti zlasti o naslednjih odloèitvah: dodelitvi izvedenca, zaèasni ustavitvi preiskave, zakljuèku preiskave, prekinitvi preiskave, obtožnici, delni opustitvi obtožnice, umiku obtožb ter sprejetju vseh odloèb, ki vsebujejo doloèbe, ki se nanašajo neposredno na žrtev, in sprejetju konène odloèbe.
Žrtev je treba obvestiti o kraju in datumu vseh procesnih dejanj, pri katerih lahko sodeluje. Takšna dejanja vkljuèujejo zaslišanje izvedenca med preiskavo, preglede, rekonstrukcije dogodkov, postopek identifikacije osumljenca ter sojenja in javne obravnave v okviru sodnih postopkov.
Med preiskavo lahko žrtev dobi informacije o morebitnih izvedenskih mnenjih in dokumentih o preiskovalnih ukrepih, pri katerih je lahko navzoèa, ter ob plaèilu takse pridobi kopije teh mnenj in dokumentov, lahko pa dobi tudi kopije drugih dokumentov, èe to ni v nasprotju z interesi preiskave. Po koncu preiskave lahko žrtev pregleda vse dokumente, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, storjeno zoper njo.
Žrtev lahko med preiskavo vloži pritožbo zoper vse odloèbe, ki vsebujejo doloèbe, ki se neposredno nanašajo nanjo. Med drugim lahko vloži pritožbo zoper odloèbe o zavrnitvi njene prijave kaznivega dejanja ali odloèbe o zaèasni ustavitvi ali prekinitvi preiskave.
Èe se prijava kaznivega dejanja zavrne ali preiskava prekine in v nekaterih primerih, ko je bila v zvezi z delom obtožnice vložena uradna obtožnica in pritožba žrtve ni imela želenega rezultata, lahko žrtev v zakonsko doloèenem roku prevzame vlogo nadomestnega zasebnega tožilca. Žrtev lahko kot nadomestni zasebni tožilec deluje tudi, èe tožilec na podlagi preiskave ni ugotovil kaznivega dejanja, ki bi bilo predmet kazenskega pregona, ali èe tožilec od zasebnega tožilca ni prevzel izvajanje pregona. Žrtev, ki deluje kot nadomestni zasebni tožilec, lahko prek odvetnika vloži predlog za pregon in tako sama vloži obtožnico zoper toženca.
Med sodnim postopkom se lahko žrtev pritoži samo zoper razsojanje o vsebini civilnega zahtevka, vendar ne zoper odloèitev o vsebini. Žrtev lahko med sodnim postopkom prevzame vlogo nadomestnega zasebnega tožilca, èe je tožilec umaknil obtožbe.
Kazenski postopki potekajo v madžaršèini, vendar neznanje madžarskega jezika ni razlog za diskriminacijo. V kazenskem postopku lahko ustno in pisno uporabljate svoj materni, regionalni ali manjšinski jezik ali drug jezik, za katerega ste navedli, da ga govorite. V tem primeru imate pravico do uporabe brezplaènih storitev tolmaèa in brezplaènega prevoda uradnih dokumentov, naslovljenih na vas.
Organ si bo prizadeval, da bo njegova ustna in pisna komunikacija z vami preprosta in razumljiva. Informacije o vaših pravicah in opozorila glede vaših obveznosti vam bodo sporoèeni tako, da vam bodo preprosto razumljivi, pri èemer se bodo upoštevali vaše stanje in osebne sposobnosti. Med ustnim komuniciranjem mora organ preveriti tudi, ali ste razumeli informacije, ki so vam bile sporoèene, ter vam take informacije ali opozorilo pojasniti, èe jih niste razumeli. Èe ste mladoletnik ali invalid, mora organ posebej skrbno komunicirati z vami. Èe ste naglušni, slepi in gluhi ali govorno prizadeti, lahko zaprosite za pomoè tolmaèa znakovnega jezika ali namesto sodelovanja na zaslišanju predložite pisno izjavo.
Naloge v zvezi z zašèito žrtev in pravno pomoèjo na državni ravni izvajajo vladni uradi v glavnem mestu in 19 okrožjih. Èe ste žrtev kaznivega dejanja, vam vladne agencije zagotovijo brezplaèno individualizirano pomoè, v okviru katere prejmete:
Vladni uradi vam v okviru pravne pomoèi zagotavljajo brezplaèno pravno svetovanje, èe so dejstva v zadevi razmeroma preprosta, èe pa nimate dovolj finanènih sredstev, vam lahko prek pravne pomoèi zunaj okvira kazenskega postopka zagotovijo pravne storitve (npr. pripravo dokumentov), v okviru kazenskega postopka pa zastopanje prek zakonitega zastopnika.
Kontaktni podatki vladnih uradov v Budimpešti in okrožjih so na voljo na naslovu http://www.kormanyhivatal.hu/, veè informacij o podpori žrtvam in pravni pomoèi pa na https://igazsagugyiinformaciok.kormany.hu/aldozatsegito-szolgalat in http://igazsagugyihivatal.gov.hu/jogi-segitsegnyujtas.
Èe ste postali žrtev kaznivega dejanja, se lahko poleg državnih organizacij za podporo žrtvam obrnete tudi na veè civilnih organizacij, na primer na:
Èe se kot žrtev kaznivega dejanja obrnete na policijo, boste od nje dobili pisno obvestilo o ustrezni službi za podporo žrtvam, obvešèeni boste o svojih možnostih za podporo žrtvam, policija pa vam bo na zahtevo izdala potrebno potrdilo, ki vam bo izroèeno ali poslano službi za podporo žrtvam.
Med kazenskim postopkom je treba spoštovati vaše osebnostne pravice in pravico do spoštovanja vpletenih oseb, prepovedano pa je vsako nepotrebno razkritje vaših zasebnih podatkov. V ta namen in èe je vaše prièanje kot prièa potrebno, lahko zahtevate, da se vaši podatki obravnavajo kot zaupni, od vložitve te zahteve pa se bodo podatki razkrili le organu, ki obravnava zadevo.
Vložitev prijave kaznivega dejanja, storjenega v vašo škodo, ni splošni pogoj za upravièenost do storitev podpore žrtvam, ki jih zagotavlja država; kljub temu boste do denarne pomoèi (nadomestila, takojšnje denarne pomoèi) upravièeni le, èe imate pisno dokazilo o zaèetku kazenskega postopka.
Po zaèetku kazenskega postopka lahko dobite osebno zašèito. Èe ste zaradi sodelovanja v kazenskem postopku v nevarnosti, lahko organ, ki obravnava zadevo, prosite, da vam kot žrtvi ali prièi ter vašim družinskim èlanom in sorodnikom zagotovi osebno zašèito. Osebno zašèito lahko uvede preiskovalni organ, ki obravnava zadevo, tožilstvo ali sodišèe, odloèitev pa sprejme policija, ki zagotovi osebno zašèito.
Èe boste zaslišani kot prièa in se vaša izpovedba nanaša na bistvene okolišèine zelo resne zadeve, se vam lahko zagotovi posebna zašèita, èe prièakovanih dokazov iz vaše izpovedbe ni mogoèe nadomestiti in èe bi razkritje vaše identitete v zvezi z vašim sodelovanjem v kazenskem postopku resno ogrozilo vaše življenje, fizièno celovitost ali osebno svobodo ali življenje, fizièno celovitost ali osebno svobodo vaših sorodnikov.
Preiskovalni sodnik bo odloèil o zagotovitvi posebne zašèite prièi, ki jo lahko predlaga tožilstvo, zato morate tako vrsto zašèite zahtevati pri tožilstvu. Èe ste posebej zašèitena prièa, vas lahko zasliši le preiskovalni sodnik in ne smete biti pozvani na sojenje, vaše ime, osebni podatki in bivališèe pa se bodo obravnavali kot zaupni podatki ter ne bodo razkriti tožencu in njegovemu zagovorniku.
Zašèita se vam lahko zagotovi tudi v okviru posebnega programa zašèite. Èe sodelujete v takšnem programu, vas lahko pozovejo k udeležbi pri procesnih dejanjih, vas obvestijo o njih ali vam pošljejo dokumente le prek organa, odgovornega za vašo zašèito, naslov tega organa pa bo naveden kot vaše bivališèe. Kopije dokumentov, ki vsebujejo informacije o vas, se ne smejo predložiti nikomur, niti organom, razen èe je to dovolil organ, odgovoren za vašo zašèito. V tem primeru lahko zavrnete prièanje, pri katerem bi lahko razkrili ali nakazali informacije o svoji novi identiteti ali prebivališèu.
Èe je bilo v vašo škodo storjeno kaznivo dejanje, ki se kaznuje z zaporom, lahko sodišèu predlagate, naj tožencu izreèe prepoved približevanja, ki velja od deset do 60 dni.
Med kazenskim postopkom sodišèe, tožilec in preiskovalni organ nenehno preverjajo, ali ste žrtev, ki potrebuje posebno zašèito, pri èemer upoštevajo dejstva in okolišèine, znaèilne za vašo osebnost in življenjske razmere, ter naravo ali okolišèine kaznivega dejanja, zaradi katerih je mogoèe ugotoviti, da imate med kazenskim postopkom posebne potrebe. V tem primeru lahko sodišèe, tožilstvo ali preiskovalni organ, ki izvaja kazenski postopek, v bistvu odredi ukrepe, s katerimi zagotovi vašo osebno zašèito, pri èemer osebno zašèito in program zašèite, opredeljen v oddelku 7, zagotovi policija, sodišèe pa lahko izda prepoved približevanja.
Da. Temeljna naloga sodišèa, tožilstva in preiskovalnega organa je prepreèiti, da bi storilec storil nadaljnja kazniva dejanja. Ta cilj dosežejo s prisilnimi ukrepi, ki so usmerjeni v toženca in njegove osebne znaèilnosti ter vkljuèujejo izgubo ali omejitev svobode toženca (npr. prepoved približevanja, policijska ura), po drugi strani pa z ukrepi, ki zagotavljajo vašo skrbnost in zašèito ter temeljijo na posebnem upoštevanju vaših interesov kot žrtve.
Da. V kazenskem postopku morajo sodišèe, tožilstvo in preiskovalni organ procesna dejanja, ki vkljuèujejo vaše sodelovanje kot prièa, pripraviti in izvesti tako, da se ne ponavljajo neupravièeno in da se ne sooèite s tožencem, èe to ni potrebno. V ta namen se lahko na primer na vašo zahtevo ali po uradni dolžnosti opusti vaše sooèenje s tožencem, med vašim zaslišanjem pa lahko toženca odstranijo iz sodne dvorane ali vas zaslišijo s telekomunikacijskimi sredstvi (pri èemer lahko tudi zameglijo vaše obrazne poteze ali spremenijo vaš glas).
Èe ste žrtev, ki zaradi dejstev in okolišèin, znaèilnih za vašo osebnost in življenjske razmere, ali narave ali okolišèin kaznivega dejanja potrebuje posebno zašèito, bo kazenski postopek izveden zelo skrbno, vsa procesna dejanja, ki vplivajo na vas (ob upoštevanju interesa postopka), pa bodo pripravljena in izvedena tako, da bodo vaše potrebe èim bolj upoštevane.
V skladu s Konvencijo o otrokovih pravicah, ki jo je Generalna skupšèina Združenih narodov sprejela 20. novembra 1989, se v madžarskem pravnem sistemu oseba šteje za otroka, èe je mlajša od 18 let.
V kazenskem postopku, ki zadeva mladoletne žrtve, se od sodnih in drugih organov na splošno zahteva, da zagotovijo polno spoštovanje otrokovih pravic iz mednarodnih konvencij, zlasti naèela prednostnega upoštevanja „otrokove koristi“ v odloèitvah, ki zadevajo mladoletnike.
Mladoletne žrtve imajo v kazenskih postopkih v primerjavi z odraslimi dodatne pravice in zagotovljena jim je dodatna zašèita. Èe je žrtev ob zaèetku kazenskega postopka mlajša od 18 let, se bo štela za „žrtev s posebnimi potrebami“, ne da bi v ta namen vložila loèeno prošnjo.
Splošno pravilo glede žrtev s posebnimi potrebami je, da je treba procesna dejanja pripraviti in izvesti z najveèjo skrbnostjo v zvezi z žrtvijo ter èim bolj upoštevati njene potrebe.
Žrtve, mlajše od 18 let, imajo v primerjavi z odraslimi posebne dodatne pravice:
Žrtve, mlajše od 14 let, imajo poleg zgoraj navedenih pravic dodatne posebne pravice:
Žrtve, ki so umrle pred zaèetkom kazenskega postopka ali po njem, lahko nadomestijo sorodnik v ravni vrsti, zakonec, življenjski partner, brat ali sestra, pravni zastopnik ali odvisna oseba, vzdrževana na podlagi sporazuma ali zakonodaje, ki lahko uveljavljajo pravice žrtve.
Èe je do tega upravièenih veè oseb, lahko zadevne osebe doloèijo osebo, ki bo uveljavljala pravice žrtve. Èe takega sporazuma ni, lahko pravice žrtve uveljavlja oseba, ki je prva sodelovala v postopku.
Èe obveznost osebnega sodelovanja ni predpisana z zakonom, lahko pravice žrtve uveljavlja tudi njen pravni zastopnik. Odvetnik ali polnoletni sorodnik lahko na podlagi pooblastila deluje kot zastopnik.
Èe ovaditelj poda ustno ovadbo, je lahko polnoletna oseba, ki jo doloèi, navzoèa na zaslišanju, da bi mu zagotovila podporo (vkljuèno z jezikovno podporo), èe navzoènost te osebe ne vpliva negativno na interese postopka.
Pri preiskovalnih ukrepih, pri katerih je vaša navzoènost obvezna ali dovoljena, vas lahko spremlja tudi vaš zastopnik, zagovornik in – èe to ni v nasprotju z interesi postopka – polnoletna oseba, ki jo doloèite sami. Zgornje pravilo velja za prièanje žrtve in zaslišanje žrtve kot prièe.
Èe nadomestni zasebni tožilec umre, ga lahko v 30 dneh nadomestijo sorodnik v ravni vrsti, zakonec, življenjski partner, brat ali sestra, pravni zastopnik ali odvisna oseba, vzdrževana na podlagi sporazuma ali zakonodaje.
Glavni cilj postopka mediacije je zagotoviti odškodnino za posledice kaznivega dejanja toženca na naèin, ki je sprejemljiv tudi za žrtev. Zato si je treba v postopku mediacije prizadevati za dosego ustreznega dogovora med tožencem in žrtvijo za nadomestilo škode.
Èe so izpolnjeni pogoji, doloèeni z zakonom, lahko tožilec ali sodnik, èe se zadeva obravnava na sodišèu, postopek odloži za najveè šest mesecev in odredi mediacijo.
Za kazenski postopek se lahko odredi mediacija, èe so izpolnjeni naslednji pogoji:
Žrtev lahko v kateri koli fazi postopka vloži predlog za odreditev mediacije. Vendar se lahko postopek mediacije v isti zadevi odredi samo enkrat, zato se ne sme ponoviti, èe je bil iz kakršnega koli razloga neuspešno zakljuèen.
Mediator, ki je usposobljen za ta namen in je državni uslužbenec, je odgovoren za ustrezno izvedbo postopka mediacije. V postopku mediacije se lahko žrtev odloèi, da bodo njena sreèanja s tožencem potekala izkljuèno v navzoènosti mediatorja, v zvezi s tem pa mediator sprejme ustrezne ukrepe za zagotovitev osebne varnosti žrtve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Kaznivo dejanje lahko prijavi katera koli oseba.
Kazniva dejanja se običajno prijavijo pri tožilcu ali preiskovalnemu organu:
Prijave lahko sprejmejo tudi drugi organi ali sodišča, ki jih morajo poslati preiskovalnemu organu. Če prijava zahteva takojšnje ukrepanje, jo je treba sprejeti.
Vse predložene prijave se takoj evidentirajo.
Kaznivo dejanje lahko prijavite anonimno, kar pomeni, da predložitev identifikacijskih ali kontaktnih podatkov ni obvezna. Vaša prijava mora vsebovati podrobne podatke o kaznivem dejanju. Organi ne zahtevajo uporabe posebnega obrazca za prijavo kaznivih dejanj.
Ni izrecnega roka za prijavo kaznivega dejanja, vendar bodo organi zavrnili vašo prijavo, če jo vložite po preteku določenega obdobja. To obdobje (tako imenovani zastaralni rok) običajno ustreza najvišji kazni za določeno kaznivo dejanje in traja vsaj pet let.
Za nekatera kazniva dejanja lahko vložite tudi zasebni predlog, ki je izjava, v kateri izrecno zahtevate, da je storilec kaznovan, in ki ga lahko vložite v 30 dneh po tem, ko ugotovite identiteto storilca.
Ovaditelj in žrtev, če ni vložila prijave, vendar je znana, sta obveščena o začetku preiskave.
Ovaditelja in civilnega tožnika je treba obvestiti o zavrnitvi prijave.
Sodišče odloči in vas obvesti o:
Med preiskavo vas lahko policija ali tožilec obvesti o:
Kot žrtev kaznivega dejanja imate več privilegijev, ki vam omogočajo pridobitev informacij o preiskavi:
Da.
V kazenskem postopku država v okviru pravne pomoči dodeli naslednjo pomoč:
Do take pomoči ste upravičeni, če se za vas v skladu z določbami zakona o pravni pomoči šteje, da jo potrebujete, vendar se pravica do zastopanja s strani zakonitega zastopnika dodeli samo žrtvam, zasebnim tožilcem in drugim zainteresiranim osebam, ki zaradi zapletenosti zadeve, pomanjkanja strokovnega znanja ali drugih osebnih okoliščin potrebujejo tako zastopanje, ker sicer ne bi mogli učinkovito uveljavljati svojih procesnih pravic, če bi na sodišču nastopili osebno.
Prošnjo za pomoč lahko vložite pri službi za pravno pomoč, tako da izpolnite en izvod obrazca, predpisanega za ta namen, vložniki pa morajo priložiti dokumente in/ali uradna potrdila, ki dokazujejo upravičenost do pomoči, ali predložiti uradno kartico, ki dokazuje njihovo upravičenost do pomoči.
Prošnje za pomoč lahko pri službi za pravno pomoč vložite najpozneje v pravdni fazi kazenskega postopka pred veččlanskim zasedanjem sodišča za sprejetje dokončne odločbe.
Če vam služba za pravno pomoč dovoli uporabo pravne pomoči, si lahko izberete ponudnika pravne pomoči iz registra, zagotovljenega v ta namen.
Da.
Če v postopku sodelujete kot žrtev, zasebni tožilec, nadomestni zasebni tožilec ali civilni tožnik, vam bodo povrnjeni naslednji stroški, ki jih boste imeli vi ali vaši zastopniki:
Vaše dejanske izdatke in dejanske izdatke vaših zastopnikov ter plačila zastopnikom vnaprej plačate sami, ne glede na vašo vlogo v postopku.
Stroški, nastali zaradi vašega sodelovanja v postopku kot priče (potni stroški, stroški nastanitve, stroški prehrane in stroški, povezani z izostankom z dela), bodo povrnjeni na vašo zahtevo.
Potni stroški: stroški, ki dejansko nastanejo v zvezi s potovanjem iz kraja prebivališča priče v kraj sodne obravnave in z vrnitvijo.
Stroški nastanitve: če se je zaslišanje priče začelo v času, ko bi se potovanje iz kraja prebivališča v kraj zaslišanja začelo v nočnih urah, bodo povrnjeni stroški komercialne nastanitve priče ali njene nastavitve v družinskem letovišču.
Stroški prehrane: priči bodo plačani, če je upravičena do povračila stroškov nastanitve ali če celotno potovanje iz kraja prebivališča v kraj zaslišanja in vrnitev ter zaslišanje skupaj trajajo več kot šest ur v enem dnevu.
Stroški, povezani z izostankom z dela: priča, ki ni upravičena do plačila za obdobje odsotnosti z dela zaradi zaslišanja, je upravičena do povračila 1,5 % najnižje pokojnine na uro za obdobje izostanka z dela, vključno s časom, ki ga porabi za potovanje.
Priča, ki je bila navzoča pri izvedenski preiskavi, mora dokazila o stroških poslati organu ali sodišču, ki je to preiskavo odredilo in ki bo po prejemu izvedenskega mnenja določilo znesek povračila.
Če kot civilni tožnik uveljavljate civilni zahtevek, bo sodišče tožencu odredilo plačilo vaših dejanskih izdatkov, dejanskih izdatkov vašega zastopnika in plačil zastopniku, če sodišče z razsodbo ugodi vašemu civilnemu zahtevku. Če zahtevku delno ugodi, bo moral toženec plačati sorazmerni znesek stroškov.
Če ste nadomestni zasebni tožilec, bo sodišče tožencu odredilo plačilo vaših dejanskih izdatkov, dejanskih izdatkov vašega zastopnika in plačil zastopniku, če je v vlogi tožilstva nadomestni zasebni tožilec in če sodišče toženca spozna za krivega.
Žrtev lahko v primerih, določenih z zakonom, vloži pritožbo, če je preiskovalni organ ali tožilstvo zavrnilo prijavo ali prekinilo preiskavo. V primeru zavrnitve prijave lahko žrtev preiskavo zahteva le, če je vložila prijavo.
Ugovor zoper odločitev o zavrnitvi prijave ali prekinitvi preiskave lahko vložite v osmih dneh od prejema obvestila o tej odločitvi. Če preiskovalni organ ali tožilstvo, ki je sprejelo odločitev, ugovoru ne ugodi, ga mora predložiti tožilcu, pooblaščenemu za njegovo presojo. Odločitev tega tožilca o ugovoru ne sme biti predmet nadaljnjih pravnih sredstev.
Sodišče po obvestilu o obtožnici določi datum sojenja in uredi vse potrebno za sojenje, sodne pozive in obvestila. Osebe, katerih navzočnost na sojenju je obvezna, so pozvane k udeležbi, obvestila pa se pošljejo osebam, katerih navzočnost na sojenju je dovoljena po zakonu.
Vrstni red dokaznih dejanj na sojenju določi sodišče. Postopek izvedbe dokazov se začne z zaslišanjem toženca, žrtev pa je običajno prva med pričami, ki se zaslišijo. Med zaslišanjem priče ne smejo biti navzoče nobene druge priče, ki še niso bile zaslišane. V primeru zaslišanja žrtve kot priče pa je dovoljeno odstopanje od tega pravila. Pravni zastopnik žrtve je lahko navzoč ves čas sojenja, da je lahko žrtev prek njega obveščena o vseh postopkih izvedbe dokazov, opravljenih v njeni odsotnosti.
Žrtev lahko po procesnem pravu v kazenskem postopku sodeluje v naslednjih štirih vlogah:
Žrtev mora v primerih in s sredstvi, ki jih določa zakon, pričati ali drugače prispevati k postopku, če se to zdi potrebno za postopek izvedbe dokazov. Nasprotno pa se žrtev sama odloči, ali bo sodelovala kot civilna stranka, zasebni tožilec ali nadomestni zasebni tožilec.
Žrtev ima v vseh fazah kazenskega postopka pravico:
Žrtev mora v primerih in s sredstvi, ki jih določa zakon, pričati ali drugače prispevati k postopku, če preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče meni, da je to potrebno za postopek izvedbe dokazov. To pomeni predvsem izpolnitev obveznosti pričanja, v zvezi s katero obstajajo izjeme, ki vključujejo primere, v katerih žrtev sploh ne sme biti zaslišana kot priča (npr. zaradi varovanja poklicne zaupnosti sporazumevanja med odvetnikom in stranko ali varovanja skrivnosti, zaupane duhovniku), in primere, v katerih lahko žrtev zavrne pričanje (npr. sorodnik toženca ali žrtve, ki bi lahko obremenile sebe ali svoje sorodnike).
Žrtev lahko v kazenskem postopku sodeluje kot civilna stranka in lahko že ob prijavi kaznivega dejanja navede, da namerava uveljavljati civilni zahtevek (običajno odškodninski zahtevek). Za uveljavljanje civilnega zahtevka ni treba plačati taks. V tem primeru sodišče v enem kazenskem postopku odloči o kazenski odgovornosti toženca in o civilnem zahtevku, kar je ugodno za civilno stranko, saj ji ni treba začeti pravdnega postopka. Civilna stranka lahko med kazenskim postopkom vloži predlog za zaseg premoženja toženca, če obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo poplačilo terjatve onemogočeno.
V primeru kaznivih dejanj, opredeljenih z zakonom (napad, vdor v zasebnost, kršitev tajnosti korespondence, razžalitev, obrekovanje in nespoštovanje), lahko žrtev sodeluje kot zasebni tožilec. Žrtev mora zgoraj navedena kazniva dejanja prijaviti v 30 dneh od trenutka, ko je izvedela identiteto storilca. V prijavi mora navesti vse dokaze o kaznivem dejanju in izrecno izjaviti, ali zahteva, da se toženec kaznuje.
Kaznivo dejanje je mogoče sodišču prijaviti ustno ali pisno. Sodišče bo odredilo preiskavo, če identiteta, osebni podatki ali kraj prebivališča toženca niso znani ali če je treba ugotoviti lokacijo dokaznih sredstev. Postopek bo prekinilo, če med preiskavo ni bilo mogoče ugotoviti identitete storilca.
Sodišče bo določilo osebno zaslišanje, na katerem si bo prizadevalo doseči spravo med žrtvijo in tožencem. Če je poskus sprave uspešen, bo sodišče prekinilo postopek, sicer pa se bo postopek nadaljeval z javnim sojenjem.
Če žrtev umakne ali opusti obtožbo, bo postopek prekinjen. Podobne posledice veljajo, če se žrtev ne udeleži osebnega zaslišanja ali sojenja in če vnaprej ne zagotovi utemeljenega razloga za odsotnost ali če žrtve ni bilo mogoče povabiti, ker ni prijavila spremembe naslova.
Zasebni tožilec ima vse pravice, ki jih vključuje zastopanje tožilstva, vključno s pravicami, ki jih lahko uveljavlja med postopkom, in pravico do pravnega sredstva zoper odločbe sodišča.
Ko so izčrpane vse možnosti za pravno sredstvo, ki so na voljo med preiskavo, lahko žrtev v nekaterih primerih opravlja funkcijo nadomestnega zasebnega tožilca in se na sodišču sama zastopa v takih primerih. Med drugim lahko sodelujete kot nadomestni zasebni tožilec, če je bila prijava kaznivega dejanja zavrnjena ali če je bila preiskava prekinjena zaradi dejstva, da dejanje ni bilo kazensko dejanje, ali če obstajajo razlogi za izključitev kaznivosti (npr. prisila, napaka, zakonita samoobramba ali neposredna nevarnost). Če je mogoče v posameznem primeru po zakonu sodelovati kot nadomestni zasebni tožilec, bo tožilec, ki odloča o ugovoru, žrtev posebej obvestil o tem.
Če je ugovor zavrnjen zaradi zavrnitve prijave ali prekinitve preiskave, lahko žrtev v uradnih prostorih tožilstva pregleda dokumente, ki se nanašajo na kaznivo dejanje, storjeno zoper njo. Žrtev, ki deluje kot nadomestni zasebni tožilec, lahko pri tožilstvu prve stopnje, ki je obravnavalo zadevo, v 60 dneh od zavrnitve njenega ugovora vloži predlog za pregon. Pravno zastopanje (s strani odvetnika) nadomestnega zasebnega tožilca je obvezno. Sodišče odloči o sprejemljivosti predloga za pregon.
Žrtev ima pravico do zaslišanja med kazenskim postopkom. V skladu s pravnimi določbami žrtev nima samo obveznosti sodelovati v postopku izvedbe dokazov, ampak je tudi upravičena do sodelovanja v njem po lastni presoji. Žrtev lahko priča in dokaze predloži tudi drugače (npr. s predložitvijo dokumentarnih dokazil organu). V vseh fazah postopka lahko vloži predloge in ugovore. Žrtev se običajno zasliši prva med pričami.
Po tožilčevem govoru v imenu tožilstva lahko ima žrtev nagovor in navede, ali zahteva ugotovitev kazenske odgovornosti in kaznovanje toženca. Civilna stranka lahko da izjavo v zvezi s civilnim zahtevkom, ki ga namerava uveljavljati.
Priča, povabljena na sojenje, se lahko pred sojenjem obrne na uslužbenca sodišča za podporo pričam, ki ji bo zagotovil ustrezne informacije. Uslužbenec sodišča za podporo pričam je sodni uradnik, ki pričam zagotavlja informacije o pričanju in spodbuja njihovo udeležbo na pričanju. Podpora pričam ne vključuje informacij o zadevi in ne sme vplivati na priče.
V kazenskem postopku ima žrtev pravico prejeti informacije o svojih pravicah in obveznostih ter o zadevi, biti navzoča pri procesnih dejanjih, razen če zakon ne določa drugače, in pregledati dokumente o kaznivem dejanju, storjenem zoper njo, po koncu preiskave pa prejeti kopije teh dokumentov.
Žrtev je treba obvestiti o obtožnici in o vseh odločbah, ki jo zadevajo, vključno s končno odločbo.
Žrtev ima pravico pregledati dokumente o kaznivem dejanju, storjenem zoper njo, in dobiti kopije teh dokumentov kadar koli po koncu preiskave.
Sodišče mora zagotoviti pravico do vpogleda v dokumente, in sicer tako, da se prepreči nepotrebno razkritje zaupnih podatkov. Vendar se lahko izdaja kopij dokumentov omeji le na podlagi človekovega dostojanstva, osebnostnih pravic in pravice do spoštovanja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Žrtev se lahko pritoži zoper odločitev, če je nadomestni zasebni tožilec, zasebni tožilec ali civilna stranka ali če odločitev vsebuje določbo, ki dovoljuje pritožbe. Civilna stranka lahko vloži pritožbo zoper določbo, s katero je odločeno o vsebini civilnopravnega zahtevka. Če je v odločitev vključena katera koli druga določba v zvezi z žrtvijo, se lahko žrtev pritoži zoper take določbe.
Če je bila vložena pritožba zoper obsodbo na prvi ali drugi stopnji, je žrtev lahko navzoča v postopku in na javni seji sodišča druge ali tretje stopnje, ima pravico dostopa do dokumentov, ki so predloženi med postopkom, vlaga lahko predloge in ugovore ter poda svojo izjavo na sodišču po tem, ko je državni tožilec podal svoje argumente.
Kar zadeva podporo žrtvam, je odgovor na to vprašanje v pristojnosti namestnika državnega sekretarja za pravosodje in zakonodajo na področju zasebnega prava na ministrstvu za pravosodje ter namestnika državnega sekretarja za upravljanje metodologije pravosodja na ministrstvu za pravosodje, v zvezi z zaščito žrtev pa spada v okvir pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.
Sodišče mora žrtvi vročiti sodbo, ki vsebuje informacije o vsebini obsodbe, in sicer o naravi, vrsti, obsegu in vsebini kazni ali ukrepov, naloženih obtožencu.
Žrtev ali, v primeru njene smrti, oseba, ki uveljavlja njene pravice, ima pravico, da jo v zvezi s kaznivim dejanjem, ki jo zadeva, na zahtevo obvestijo o:
(a) izpustu ali pobegu pridržane osebe iz pripora;
(b) pogojnem odpustu, odpustu s prestajanja kazni ali pobegu in prekinitvi izvrševanja zaporne kazni osebe, obsojene na zaporno kazen;
(c) odpustu ali pobegu osebe, ki je obsojena na kazen odvzema prostosti, in prekinitvi izvrševanja odvzema prostosti;
(d) odpustu ali pobegu osebe, ki je na začasnem neprostovoljnem zdravljenju;
(e) odpustu, nedovoljenem odhodu in odhodu za prilagoditev osebe na neprostovoljnem zdravljenju ter
(f) v zvezi z izobraževanjem mladih storilcev kaznivih dejanj, o začasnem ali dokončnem odpustu, nedovoljenem odhodu iz institucije in prekinitvi izobraževanja za mlade storilce.
Zavod za prestajanje zaporne kazni določi zadnji dan prestajanja zaporne kazni in poskrbi, da bo obsojenec na ta dan odpuščen. Če zavod za prestajanje zaporne kazni vloži predlog za pogojni odpust obsojenca, kazenski sodnik izvede narok, o katerem žrtev ni obveščena in na katerem ne sme sodelovati. Žrtev ne sme podati izjave ali vložiti pritožbe zoper odločitev sodišča v zvezi s pogojnim odpustom.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zlasti v kazenskem postopku lahko žrtev uveljavlja svoj odškodninski zahtevek, ki je posledica dejanja, ki je predmet obtožbe, kot civilni tožnik. V tem primeru se postopek, ki se izvaja kot del kazenskega postopka za uveljavitev civilnopravnega zahtevka, imenuje vstop v postopek. Civilnopravni zahtevki se lahko uveljavljajo tudi z drugimi pravnimi sredstvi. Dejstvo, da žrtev ni ukrepala kot civilni tožnik, ne izključuje možnosti uveljavljanja zahtevka. Pod pogoji iz zakonika o civilnem postopku lahko civilnopravni zahtevek namesto žrtve uveljavlja tudi državni tožilec.
Postopek izvršbe se lahko začne v 30 dneh po izteku roka za izpolnitev obveznosti, ki ga je določilo sodišče. V zvezi s tem bo sodišče izdalo spis o izvršbi na podlagi dela odločbe v kazenskem postopku, ki se nanaša na civilnopravni zahtevek.
Država vam ne more izplačati predplačila. Vendar če je bilo zoper vas storjeno naklepno nasilno kaznivo dejanje in ste bili zaradi tega fizično poškodovani, zaradi česar imate zdravstvene težave, ste lahko upravičeni do državnega nadomestila. Državno nadomestilo je neodvisno od civilnopravnega zahtevka, vendar boste morali v primerih, ko bi izgubo ali škodo povrnili iz drugih virov (npr. prek sodišča ali zavarovalnice) v treh letih po datumu dokončnosti vsebinske odločbe o vaši prošnji za nadomestilo, nadomestilo, ki ga je plačala država, vrniti.
Do nadomestila od države ste upravičeni, če je bilo zoper vas storjeno naklepno nasilno kaznivo dejanje, ki je povzročilo resno škodo vaši telesni celovitosti in zdravju.
Do nadomestila od države ste lahko upravičeni tudi, če ste bližnji sorodnik ali vzdrževana oseba take žrtve ali če ste plačali za pogreb pokojne žrtve.
Do nadomestila od države so upravičene samo žrtve, ki ga potrebujejo zaradi svojega finančnega stanja ali pod drugimi pogoji, določeni z zakonom.
Zahtevek za nadomestilo od države lahko vložite pri kateri koli službi za podporo žrtvam (okrožni vladni urad). Pri odločanju o vašem zahtevku bo organ preveril vzročno zvezo med zneskom odškodnine in kaznivim dejanjem.
Zahtevki za nadomestilo se lahko običajno vložijo v treh mesecih od dneva, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, najvišje nadomestilo v letu 2017 pa znaša 1 599 105 HUF.
Če je vaša kazenska prijava zavrnjena, se preiskava zaključi ali je obtoženec oproščen iz razlogov izključitve odgovornosti ali protipravnosti, določenih z zakonom (in sicer: mladoletnost, huda duševna nezmožnost, prisila, grožnja, zmota, zakonita samoobramba, skrajna sila ali ukaz nadrejenega), ste upravičeni do državnega nadomestila.
Državno nadomestilo je neodvisno od civilnopravnega zahtevka, vendar boste morali v primerih, ko bi izgubo ali škodo povrnili iz drugih virov (npr. prek sodišča ali zavarovalnice) v treh letih po datumu dokončnosti vsebinske odločbe o vaši prošnji za nadomestilo, nadomestilo, ki ga je plačala država, vrniti.
Če civilnopravni zahtevek uveljavljate zunaj kazenskega postopka, potem bosta vprašanji kazenske odgovornosti in odškodnine postali ločeno, kar pomeni, da lahko postopka privedeta do sodb z različno vsebino.
Kot žrtev kaznivega dejanja ali prekrška ste lahko upravičeni do takojšnje denarne pomoči za odpravo kriznih razmer, ki jih v zelo kratkem obdobju povzroči kaznivo dejanje ali prekršek. Zahtevek lahko vložite pri službi za podporo žrtvam (pri okrožnem vladnem uradu), pogoj za prejem nadomestila pa je prijava kaznivega dejanja policiji. O izplačilih takojšnje denarne pomoči se odloča na podlagi načela pravičnosti, žrtvam pa se lahko izplača, ne da bi se presojalo o tem, ali to pomoč potrebujejo. Vendar je treba med postopkom ugotoviti, ali osebne okoliščine žrtve, ki so posledica kaznivega dejanja, upravičujejo tovrstno denarno pomoč. Takojšnja denarna pomoč ni odškodnina in ni namenjena za nadomestilo ali ublažitev škode, ki jo je povzročilo kaznivo dejanje. Zagotovi se lahko za kritje stroškov prehrane, nastanitve, potovanj, oblačil ter zdravstvenih in pogrebnih stroškov žrtve. Znesek takojšne denarne pomoči se določi na podlagi položaja žrtve, ki je posledica kaznivega dejanja, in trajanja obdobja, v katerem žrtev ne more sama rešiti svojih finančnih težav. V letu 2017 najvišja pomoč znaša 106 607 HUF.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Če postanete žrtev kaznivega dejanja, ga lahko prijavite na najbližji policijski postaji ali kličete številki za klic v sili 107 ali 112.
Osebje državne službe za pomoč žrtvam in službe za pravno pomoč vam lahko pomaga na najbližjem okrožnem vladnem uradu. Osebje brezplačne telefonske številke za žrtve (Áldozatsegítő Vonal) (+36 80225225) zagotavlja takojšnjo pomoč na Madžarskem prek telefona 24 ur na dan.
Nacionalna telefonska služba za informacije za osebe v stiski (Országos Kríziskezelő és Információs Telefonszolgálat, OKIT, http://www.ncsszi.hu/national-institute-for-family_-youth-and-population-policy) zagotavlja pomoč zlasti žrtvam nasilja v družini in med sorodniki, zlorabe otrok, prostitucije in trgovine z ljudmi prek telefonske številke +36 80205520.
Postopki za podporo žrtvam so dostopni brezplačno in brez pristojbin. Če ne govorite madžarsko ali če bi morali za komuniciranje zaradi invalidnosti uporabljati tolmača za znakovni jezik, bo stroške prevajanja in tolmačenja krila država.
Služba za pomoč žrtvam (Áldozatsegítő Szolgálat)
Nacionalna telefonska služba za informacije za osebe v stiski (Országos Kríziskezelő és Információs Telefonszolgálat)
Služba za pravno pomoč (Jogi Segítségnyújtó Szolgálat)
Obrnete se lahko predvsem na naslednje nevladne organizacije:
Dobrodelno združenje beli prstan (Fehér Gyűrű Közhasznú Egyesület):
Nevladna organizacija NANE, združenje za pravice žensk (Nők a Nőkért Együtt az Erőszak Ellen Egyesület):
Nevladna organizacija Reševalna služba ESZTER (ESZTER Alapítvány és Ambulancia):
Združenje patent (Patent Egyesület):
Fundacija anonimna pot (Névtelen Utak Alapítvány):
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.