Ustavitev postopka (1)

Ustavitev postopka lahko v vseh fazah postopka izvede ali državno tožilstvo ali – po vložitvi obtožnice – sodišče. Obstajajo številne možnosti za ustavitev postopka. Najpomembnejše v praksi so:

Ustavitev je lahko začasna, ker ste na primer dlje časa odsotni. Ustavitev je mogoča tudi, če med preiskavo ni bila pridobljena zadostna podlaga za vložitev obtožnice. Vendar lahko državno tožilstvo v tem primeru kadar koli (do zastaranja) ponovno začne preiskavo, če se morda pojavijo novi dokazi.

Postopek se lahko ustavi tudi dokončno. To je mogoče, če je stopnja krivde nizka in pregon ni v javnem interesu. Ustavitev je lahko odvisna tudi od izpolnitve kake zahteve, na primer plačila denarja, ali kakega navodila, na primer udeležbe na tečaju varne vožnje.

Postopek za izdajo kaznovalnega naloga (2)

Državno tožilstvo lahko za manjša kazniva dejanja na koncu preiskave namesto vložitve obtožnice sodišču pisno predlaga, naj izda kaznovalni nalog. Če sodišče meni, da so dokazi na podlagi dokumentov iz spisa zadostni, izda kaznovalni nalog. V njem je na kratko opisano kaznivo dejanje in izrečena določena kazen. Če zoper kaznovalni nalog ne vložite ugovora, ima enak učinek kot pravnomočna sodba.

Pravne posledice, ki se lahko odredijo s kaznovalnim nalogom, so omejene. Večinoma se izrekajo denarne kazni. Lahko se izreče tudi prepoved vožnje. Če imate odvetnika, se lahko izreče tudi pogojna obsodba z določeno kaznijo zapora, ki pa ne sme biti daljša od enega leta.

Če vložite ugovor, imate dve možnosti:

Če je bila v kaznovalnem nalogu določena denarna kazen, lahko ugovor omejite na višino dnevnega zneska. Sodišče lahko z vašim soglasjem in soglasjem državnega tožilstva o tem pisno odloči brez glavne obravnave.

Če pa ugovora ne omejite, se razpiše glavna obravnava. Obravnave se vam ni treba udeležiti osebno, temveč vas lahko zastopa odvetnik. Tudi pričam ni treba priti osebno. Zapisniki o zaslišanju prič se z vašim soglasjem smejo prebrati, če ste navzoči na glavni obravnavi.

Na koncu odloči sodišče s sodbo. Pri tem ni vezano na kazen v kaznovalnem nalogu. V okviru zakonsko določenega razpona sme izreči tudi strožjo kazen.

Pospešeni postopek (3)

Pri enostavnem dejanskem stanju in jasnih dokazih lahko državno tožilstvo sodišču predlaga tudi pospešeni postopek. Taki postopki se izvajajo na primer, če v Nemčiji nimate stalnega prebivališča in obstaja bojazen, da pozneje ne boste prišli na sojenje.

Če državno tožilstvo da tak predlog, bo sodišče zoper vas takoj ali v kratkem roku izvedlo glavno obravnavo. Odločitev o začetku postopka v glavni stvari – drugače kot pri obtožnici – v tem primeru ni potrebna. Pri pospešenem postopku ni vmesnega postopka.

V pospešenem postopku se lahko zavrnejo predlogi za izvedbo dokazov pod poenostavljenimi pogoji.

Poleg tega je višina kazni, ki naj bi se izrekla, omejena. Sodišče lahko obsodi samo na denarno kazen ali zaporno kazen do največ enega leta. Poleg tega vam lahko odvzame vozniško dovoljenje.

Obvezno zastopanje (4)

Če ste osumljeni storitve hujšega kaznivega dejanja, če vam v primeru obsodbe grozi več kot enoletna zaporna kazen, če ste v priporu ali se iz drugih razlogov ne morete zagovarjati sami, obstaja obveznost, da vam sodišče dodeli zagovornika, če ga še nimate. V Povezava se odpre v novem oknupospešenem postopku se vam dodeli zagovornik po uradni dolžnosti, če vam grozi zaporna kazen najmanj šest mesecev. Obveznost dodelitve zagovornika ni odvisna od vaših finančnih razmer.

Sodišče odloči, katerega zagovornika po uradni dolžnosti vam bo dodelilo. Vendar vam mora biti dana možnost, da si za postavitev zagovornika po uradni dolžnosti sami izberete odvetnika in ga navedete sodišču. Če ne imenujete nobenega odvetnika, vam ga bo izbralo sodišče.

Zamenjava zagovornika po uradni dolžnosti je mogoča samo izjemoma. Lahko pa po svoji izbiri pooblastite drugega odvetnika; v takem primeru se potem redno umakne dodelitev zagovornika po uradni dolžnosti. Izbranega zagovornika morate potem plačati sami, razen če mora v primeru oprostilne sodbe stroške plačati država.

Podatki o preiskavah/obtožbah/obsodbah (5)

Kateri podatki se shranjujejo?

Policijski organi shranjujejo podatke o preiskovalnih postopkih v svojih podatkovnih zbirkah.

Med preiskovalnim postopkom in po njegovem zaključku se podatki shranjujejo tudi pri državnem tožilstvu. Poleg tega se podatki o preiskovalnem postopku shranjujejo v centralnem postopkovnem registru državnega tožilstva. Veljajo določeni roki za izbris, ki so urejeni z zakonom.

V Povezava se odpre v novem oknuzvezni centralni register za kazenske zadeve se vnesejo pravnomočne obsodbe. Vnos ni odvisen od vaše privolitve. Po določenem času se obsodbe izbrišejo, če ni nobene nove obsodbe. Roki se določijo glede na višino obsodbe.

Kateri podatki se v kazenskem postopku vzamejo in kdaj?

Policijski organi in državno tožilstvo lahko kadar koli dostopajo do svojih podatkovnih zbirk. Nimajo pa svojega dostopa do Povezava se odpre v novem oknuzveznega centralnega registra. Za pripravo glavne obravnave sodišče zahteva izpisek iz registra.

Kakšen je pomen podatkov v preiskovalnem postopku?

Če so zajeti podatki o prejšnjih preiskovalnih postopkih, mora državno tožilstvo to okoliščino upoštevati na primer pri preizkusu možnosti ustavitve postopka na podlagi členov 153 in 153a Zakona o kazenskem postopku (Strafprozessordnung – StPO).

Kakšen je pomen podatkov pri obsodbi?

Zakon določa, da se na glavni obravnavi lahko ugotovijo prejšnje obsodbe, ki so v zveznem centralnem registru. Če se ugotovi predkaznovanost, to lahko negativno vpliva na višino kazni. Podatki, ki so shranjeni samo pri državnem tožilstvu in policijskih organih, se v primeru obsodbe ne smejo upoštevati pri odmeri kazni.

Kako lahko izvem, kateri podatki o meni se hranijo, in kako lahko ukrepam proti hrambi podatkov?

Kateri podatki o vas se hranijo, izveste, če od uradov, ki zbirajo podatke, zahtevate informacije.

Pri uradu, ki je shranil podatke, lahko zahtevate izbris podatkov. Če vam izbris zavrnejo, se lahko obrnete na sodišče za preizkus te odločitve.

Dodatne informacije

Določbe o zveznem centralnem registru so v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o zveznem centralnem registru, shranjevanje podatkov s strani državnega tožilstva je urejeno v členu 483 in naslednjih členih Zakona o kazenskem postopku, centralni postopkovni register državnega tožilstva je urejen v členu 492(1) Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopku in podrobneje določen v Povezava se odpre v novem oknuuredbi, določbe o policijskih datotekah so v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o zveznem kriminalističnem uradu in različnih zakonih zveznih dežel o policiji.

Pravna sredstva v preiskovalnem postopku (6)

Proti ukrepom v preiskovalnem postopku imate pravico ukrepati. Mogoča pravna sredstva so pritožba na višjo stopnjo ali zahteva za sodno odločanje.

Zoper odločbo sodišča lahko vložite pritožbo.

Če sta policija ali državno tožilstvo izvedla ukrep brez sodne odredbe, se lahko naknadno obrnete na sodišče, da ukrep preizkusi. Če ugovarjate zasegu, bo zadeva predložena sodniku brez vaše izrecne zahteve.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

2 – Kako do pravnega svetovanja?

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. V tem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila odvetniških storitev.

Kako lahko poiščem odvetnika?

Ko izveste, da je bila zoper vas sprožena preiskava zaradi suma kaznivega dejanja, lahko na primer na spletu poiščete odvetnike, ki so specializirani za kazensko pravo. Kot zagovornik lahko nastopi vsak odvetnik, ki ima v Nemčiji dovoljenje. Če se mudi, ker vam grozi prijetje ali preiskava, je v večini nemških regij 24 ur na dan na voljo zagovornik prek Povezava se odpre v novem oknuštevilke za klic zagovornika v sili. Če je za vas pomembno znanje tujega jezika ali bližina bivališča, se lahko pri Povezava se odpre v novem oknuiskanju zagovornika obrnete na Delovno združenje kazenskega prava nemškega združenja odvetnikov ali obiščete strani za iskanje odvetnikov regionalnih odvetniških zbornic. Od 1. 1. 2010 se po regijah sestavljajo seznami odvetnikov, ki so pripravljeni prevzeti Povezava se odpre v novem oknuobvezna zastopanja. Kje in kako je mogoče dostopati do teh seznamov, lahko povprašate pri krajevni odvetniški zbornici (med drugim Povezava se odpre v novem oknutukaj).

Če ste bili prijeti ali ste v Povezava se odpre v novem oknupriporu, nimate možnosti za tovrsten dostop do informacij. Policija vam mora na vašo zahtevo izročiti seznam odvetnikov ali telefonski imenik. Policija ima tudi Povezava se odpre v novem oknuštevilke za klic v sili. Če vam policija ne omogoči stika z odvetnikom, morate o tem obvezno obvestiti sodišče, ko vas privedejo tja. Sodišča imajo na voljo sezname odvetnikov, ki so pripravljeni prevzeti Povezava se odpre v novem oknuobvezno zastopanje.

Kdo bo poravnal stroške odvetnika?

Če ste oproščeni, mora stroške odvetnika poravnati država. Če se postopek v preiskovalnem postopku Povezava se odpre v novem oknuustavi ali če vas obsodijo, morate stroške poravnati sami.

Tudi če imate zelo nizek prihodek ali ga sploh nimate, za kazenski postopek načeloma ne boste prejeli državne finančne pomoči. Samo za prvi posvetovalni razgovor lahko pri okrajnem sodišču (Amtsgericht), pristojnem na območju vašega stalnega prebivališča, zaprosite za Povezava se odpre v novem oknupravno pomoč.

Pri plačilu za Povezava se odpre v novem oknuobvezno zastopanje veljajo posebnosti. V tem primeru stroške odvetnika najprej poravna država, seveda pa je zakonsko predpisano plačilo odvetnika kot zagovornika po uradni dolžnosti manjše od plačila, ki ga lahko zahteva odvetnik v primerih neobveznega zastopanja. Upoštevati morate, da se stroški obveznega zastopanja v primeru obsodbe po končanem postopku zaračunajo vam. Tedaj morate državi povrniti stroške odvetnika, odvetniku pa razliko do stroškov, ki bi jih lahko zahteval v primerih neobveznega zastopanja, če ste za to sposobni.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

3 – Moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja

V tem informativnem listu boste našli informacije o postopku preiskave, ki se začne z uvodnimi preiskavami organov pregona in zaključi z vložitvijo obtožnice ali ustavitvijo postopka s strani državnega tožilstva.

Katere so faze kazenske preiskave?

Organi pregona (državno tožilstvo ali policijski organi) začnejo postopek preiskave zoper vas, če je podan konkreten sum, da ste storili kaznivo dejanje. V postopku preiskave je treba razjasniti, ali je sum zoper vas utemeljen ali ne. Zato je treba preiskati tudi okoliščine, ki vas razbremenjujejo. Če državno tožilstvo meni, da je sum utemeljen, vloži obtožnico (ali predlaga Povezava se odpre v novem oknuizdajo kaznovalnega naloga).

Policijski organi in državno tožilstvo lahko izvedejo različne preiskovalne ukrepe. Od posameznega primera je odvisno, kateri ukrep bo uporabljen v določenem trenutku. Pridržanje posameznika lahko sledi neposredno kaznivemu dejanju. Pridržanju lahko sledi pripor.

Preiskovalne ukrepe, ki vam škodujejo, lahko izpodbijate – tudi naknadno – pred sodiščem.

Po potrebi se pridobijo tudi podatki o prejšnjih postopkih preiskave in obsodbah. Podrobnosti v zvezi s tem so pojasnjene Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Moje pravice med preiskavo

Med celotnim postopkom preiskave imate pravico do pomoči odvetnika. Informacije, kako lahko poiščete odvetnika, in o stroških najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj. Če ne govorite nemškega jezika, vam bo za pogovore z vašim zagovornikom na zahtevo dodeljen tolmač.

Pravice do vpogleda v kazenski spis nimate. Vendar lahko pridobite podatke iz spisa, če s tem ni ogrožena preiskava ali če temu ne nasprotujejo pravice tretjih oseb. Po zaključku preiskave se vašemu zagovorniku omogoči vpogled v kazenski spis. Prej je to mogoče le, če s tem ni ogrožen namen preiskave.

Informacije o vaših pravicah, če se zoper vas izvaja eden izmed naslednjih preiskovalnih ukrepov, najdete v prilogah:

Kako poteka postopek preiskave, če sem državljan druge države?

Med postopkom kazenske preiskave, ki že poteka, načeloma lahko zapustite Nemčijo. Drugačno pravilo velja le, če vam je bila odvzeta prostost ali če vam je bilo na primer ob odložitvi izvršitve naloga za pripor naročeno, da kraja, v katerem prebivate, ne smete zapustiti brez dovoljenja sodišča.

Če veste, da zoper vas poteka postopek preiskave, morate zagotoviti, da ste po pošti dosegljivi za državno tožilstvo in sodišče.

Med postopkom preiskave se lahko kadar koli obrnete na konzularno predstavništvo vaše države.

Zaslišanje obdolženca (1)

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, vas bodo policijski organi ali državno tožilstvo zaslišali glede očitanega dejanja, da se vam zagotovi pravica do izjave. V nekaterih primerih vas lahko na zahtevo državnega tožilstva zasliši tudi sodnik.

Kaj moram storiti, če sem povabljen na zaslišanje?

Če vas državno tožilstvo ali sodišče povabi na zaslišanje, se morate zglasiti pri zadevnem organu. Če se na vabilo ne odzovete, vas lahko ustrezni organi prisilno privedejo. Na vabilo policijskih organov na zaslišanje se vam ni treba odzvati.

Katere informacije bom dobil pred začetkom zaslišanja?

Pred začetkom zaslišanja vam mora biti pojasnjeno, katerega dejanja ste osumljeni in katere določbe kazenskega prava ste kršili. Poučiti vas morajo tudi, da imate pravico molčati, da se lahko že pred zaslišanjem posvetujete z zagovornikom in da lahko v svojo razbremenitev zahtevate predložitev posameznih dokazov.

Ali mi bo dodeljen tolmač, če ne znam lokalnega jezika?

Če nemškega jezika ne govorite dovolj dobro, se najame tolmač; to za vas ne pomeni nobenih dodatnih stroškov. Tolmač je navzoč med celotnim zaslišanjem, prevede pa vprašanja, vaše odgovore in pisni zapisnik zaslišanja.

Ali lahko govorim z odvetnikom?

Kot osumljena oseba se imate pravico kadar koli, tudi pred zaslišanjem, na samem ali v navzočnosti tolmača pogovoriti s svojim Povezava se odpre v novem oknuzagovornikom. Če vas zaslišuje državno tožilstvo ali sodnik, je vaš zagovornik lahko prisoten, njegova prisotnost pa ni dovoljena, če vas zaslišujejo policijski organi.

Ali mi bodo postavljena vprašanja? Ali moram preiskovalnemu organu dati informacije?

Najpozneje pred zaključkom preiskave vas morajo policijski organi ali državno tožilstvo zaslišati, razen če se postopek ustavi. V enostavnih primerih vam lahko vprašanja zastavijo tudi pisno.

Pri (tudi pisnem) zaslišanju ste dolžni navesti osebne podatke. Sem spadajo ime in priimek ter dekliški priimek, kraj in datum rojstva, zakonski stan, poklic, naslov prebivališča in državljanstvo.

Vendar niste dolžni izreči se o obtožbi niti dati informacij o zadevi, ki se preiskuje. O tem, ali se izrečete in kako obsežna je vaša izjava, odločate sami, po potrebi po posvetovanju z vašim zagovornikom.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo mojemu primeru?

Vse, kar izrečete med zaslišanjem, se vnese v zapisnik. Če izrečete kaj takega, kar vam bo škodilo, bo s tem seznanjeno tudi sodišče, ki bo po vložitvi obtožnice presojalo o vašem kaznivem dejanju. Četudi boste pozneje molčali ali preklicali svojo prvotno izjavo, lahko sodišče pri presoji uporabi vaše prejšnje navedbe.

Ali bom na zaslišanju seznanjen s potekom preiskave?

Organi pregona lahko svobodno presodijo, kaj vam bodo sporočili v zvezi s potekom preiskave. Vendar vas ne smejo zavajati.

Katerih metod ni dovoljeno uporabiti?

Pri zaslišanju vas ne smejo trpinčiti ali kakor koli s telesno zlorabo vplivati na vas. Ne smejo vam groziti niti obljubiti zakonsko nedovoljene ugodnosti. Izjava, ki je bila dana ob kršitvi teh prepovedi, se ne sme uveljavljati, četudi jo potrdite.

Dodatne informacije

Pravila glede zaslišanja so določena v členih 136, 136a, 163a Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopku.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov / telesni pregled / odvzem krvi itd. (2)

Napotke glede pravnih sredstev zoper te ukrepe najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Kaj pomeni odvzem osebnih in biometričnih podatkov (erkennungsdienstliche Behandlung – ED-Behandlung)? Kdaj bo to opravljeno pri meni?

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov najprej zajema identifikacijske ukrepe, s katerimi se v kazenskem postopku, ki poteka, dokaže vaša krivda ali nedolžnost. V ta namen vas lahko fotografirajo, vam odvzamejo prstne odtise ali odtise dlani ali pa zabeležijo posebne telesne znake, na primer tetovaže.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov lahko za namene kazenskega postopka odredijo sodišče, državno tožilstvo ali policijski organi. Praviloma ga izvedejo policijski organi.

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov se lahko opravi prisilno. Policijski organi vas lahko držijo ter vam iztegnejo roke in prste, da vam odvzamejo prstne odtise.

Ali se lahko odvzem osebnih in biometričnih podatkov izvede tudi, če to trenutno ni potrebno (na primer, ker je že nedvoumno jasno, da sem jaz storilec dejanja)?

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov je dopusten tudi za namene prihodnjih kazenskih postopkov; v tem primeru ni namenjen dokazovanju vaše krivde v kazenskem postopku, ki poteka, temveč preventivni zagotovitvi identifikacijskih znamenj za razjasnitev v drugih, prihodnjih kazenskih postopkih. Za to morajo biti podani indici, da se bodo zoper vas predvidoma tudi v prihodnje vodili kazenski postopki.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Z namenom ugotovitve dejstev, ki so kot dokazi pomembna za kazenski postopek, se lahko odredi telesni pregled.

Pri enostavnem telesnem pregledu, ki ga opravijo policijski organi, se preveri stanje vašega telesa oziroma ali so v naravnih odprtinah vašega telesa kakšni tujki. Če bi zaradi pregleda trpeli zaradi občutka sramu, ga opravi oseba istega spola ali zdravnik oziroma zdravnica. Pred pregledom vas morajo seznaniti s tem, da se na zahtevo omogoči prisotnost osebi, ki ji zaupate, in da imate ob upravičenem interesu pravico do izbire, katerega spola naj bo oseba, ki opravlja pregled. Pregled morate dopustiti, ne smejo pa vas prisiliti, da bi pri tem dejavno sodelovali.

Ali mi lahko odvzamejo kri, druge telesne tekočine ali vzorce DNK (na primer lase ali slino)?

Odvzamejo vam lahko tudi kri ali drugo telesno tkivo, na primer kot dokaz o vsebnosti alkohola v krvi ali za molekularnogenetsko preiskavo za primerjavo vašega identifikacijskega vzorca DNK s sledmi na kraju zločina. Te posege sme opraviti le zdravnik, ne pa policijski organi. Odvzete vzorce je treba uničiti, če niso več potrebni za kazenski postopek. Vendar je dovoljeno vaš identifikacijski vzorec DNK shraniti v datoteko, če je upravičena domneva, da se bodo zoper vas tudi v prihodnje vodili kazenski postopki zaradi pomembnega kaznivega dejanja.

Če ne privolite v telesni pregled ali analizo DNK, mora to odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, sta za to pristojna tudi državno tožilstvo in policija. Nalog za pregled se lahko uveljavi tudi s prisilo.

Dodatne informacije

Odvzem osebnih in biometričnih podatkov je urejen v členu 81b, telesni pregled in odvzem krvi v členih 81a in 81d, analiza DNK pa v členih 81e, 81f in 81g Zakona o kazenskem postopku (StPO).

Preiskava/zaseg/prisluškovanje (3)

Napotke glede pravnih sredstev zoper te ukrepe najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Če ste osumljeni kaznivega dejanja, lahko državno tožilstvo in policijski organi opravijo preiskavo vašega doma in drugih prostorov ter vašega avtomobila, če se domneva, da tam obstajajo dokazi, ali če vas je treba prijeti.

Načeloma mora preiskavo odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, jo smeta odrediti tudi državno tožilstvo in policija sama.

Pri preiskavi ste lahko navzoči. Tudi svojemu zagovorniku lahko dovolite, da je navzoč. Če pri preiskavi ni navzoč sodnik ali državni tožilec, naj se, če je le mogoče, vzameta dva občinska uradnika kot priči. Vendar se lahko odrečete njuni navzočnosti. Po zaključku preiskave vam je treba na zahtevo izročiti dokument, v katerem sta navedena razlog preiskave in kaznivo dejanje, ki se vam očita.

Ali se lahko zasežejo stvari, ki mi pripadajo?

Organi pregona lahko začasno odvzamejo predmete, ki pomenijo pomembne dokaze. Če teh predmetov ne izročite prostovoljno, jih zadevni organi lahko zasežejo. Zaseg mora načeloma odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, ga smeta odrediti tudi državno tožilstvo ali policija. To odreditev lahko kadar koli izpodbijate pred sodiščem, torej tudi po zaključku preiskave.

Če se pri preiskavi začasno odvzamejo ali zasežejo posamezni predmeti, vam je treba na zahtevo izročiti seznam teh predmetov.

Ali se lahko zaseže tudi vozniško dovoljenje?

Začasno se vam lahko (izključno s strani sodišča) odvzame vozniško dovoljenje, če so podani nujni razlogi za domnevo, da vam bo sodišče v naknadni sodbi zaradi kaznivega dejanja zoper varnost prometa dejansko odvzelo vozniško dovoljenje. To praviloma velja, če ste storili kaznivo dejanje v povezavi z vožnjo motornega vozila, s čimer ste pokazali, da niste primerni za voznika motornih vozil. Začasen odvzem vozniškega dovoljenja s strani sodišča pomeni potrditev zasega vozniškega dovoljenja s strani sodišča. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, vam smeta policija ali državno tožilstvo zaseči vozniško dovoljenje, če so podani nujni razlogi za to, da se vam vozniško dovoljenje odvzame.

Ali se mi lahko prisluškuje?

Vaši telekomunikacijski kontakti (na primer po telefonu) in pogovori, ki potekajo v vašem domu, se smejo pod strogimi zakonskimi pogoji nadzorovati in snemati; pri tem pa se predpostavlja sum hudih oziroma zelo hudih kaznivih dejanj. Oba ukrepa mora odrediti sodišče. Če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej če se mudi, sme nadzor telekomunikacijskih kontaktov odrediti tudi državno tožilstvo. Naknadno morate biti obveščeni o ukrepih nadzora.

Dodatne informacije

Preiskava in zaseg sta urejena v členu 102 in naslednjih členih ter členu 94 in naslednjih členih, začasen odvzem vozniškega dovoljenja (zaseg vozniškega dovoljenja) v členu 111a, prisluškovanje pa v členu 100a in naslednjih členih Povezava se odpre v novem oknuZakona o kazenskem postopkuPovezava se odpre v novem oknu.

Pridržanje (4)

Državno tožilstvo in policija vas smeta začasno pridržati, če se po kaznivem dejanju predate še na kraju zločina ali vas zasledujejo, pri tem pa ste begosumni. Tudi če je čakanje povezano z nevarnostjo, torej ko se mudi, vas smeta državno tožilstvo in policija začasno pridržati, če so izpolnjeni pogoji za nalog za pripor. To velja, če ste utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja in je podan konkreten razlog za pripor. Ob pridržanju je lahko nalog za pripor že izdan ali pa ga mora na predlog državnega tožilstva sodnik še izdati.

Pridržanje pride v poštev tudi, če je treba posamezne preiskovalne ukrepe prisilno izvajati, na primer zaslišanje ali telesni pregled.

Ali bom izvedel, zakaj sem bil pridržan?

Da, v vsakem primeru. Če je bil zoper vas izdan nalog za pripor, vam morajo ob odvzemu prostosti izročiti kopijo.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

Če je razlog za pridržanje nalog za pripor, ki je bil že izdan ali pa ga je treba še predlagati, veljajo ti roki.

Če ste bili pridržani, da bi se preiskovalni ukrepi izvedli prisilno, morajo biti ti izvedeni brez večjih zakasnitev, vas pa morajo nato izpustiti. Dopusten časovni okvir je odvisen od posameznega primera. Vendar pridržanje nikoli ne sme trajati dlje kot do konca dneva, ki sledi dnevu pridržanja.

Če se po pridržanju izkaže, da še niste prestali zaporne kazni, izrečene zoper vas, vas lahko po pridržanju pošljejo v zapor.

Ali lahko s komer koli vzpostavim kontakt?

Če ste bili pridržani, imate pravico, da se kadar koli posvetujete s svojim izbranim zagovornikom. O pridržanju lahko obvestite svoje bližnje ali osebo, ki ji zaupate, če se s tem ne ogrozi namen preiskave. Zahtevate lahko tudi, da se s tem seznani konzularno predstavništvo vaše države in da se mu pošljejo sporočila.

Ali lahko dobim zdravniško pomoč, če jo potrebujem?

Imate pravico zahtevati pregled, ki ga opravi zdravnik po vaši izbiri.

Kaj je evropski nalog za prijetje in kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je namenjen pridržanju in predaji osebe, iskane po vsej EU, da se lahko izvaja kazenski pregon ali izvrši zaporna kazen ali ukrep z odvzemom prostosti za zagotavljanje varnosti. Če je bil zoper vas izdan evropski nalog za prijetje, vas lahko posledično pridržijo v posamezni državi članici in predajo odreditveni državi članici.

Po pridržanju v Nemčiji na podlagi evropskega naloga za prijetje vas bodo najprej zaslišali na najbližjem okrajnem sodišču (Amtsgericht) v zvezi z osebnimi razmerami in morebitnimi ugovori zoper izročitev. O vaših ugovorih odloča višje deželno sodišče (Oberlandesgericht).

V kateri koli fazi postopka imate pravico do pravnega svetovanja.

Če soglašate z izročitvijo, se ta izvede nemudoma (tako imenovana poenostavljena izročitev). Poleg tega vas bodo poučili, kaj pomeni odpovedati se pravici do pravila specialnosti. Če se tej pravici odpoveste, vas lahko v odreditveni državi članici kazensko preganjajo tudi zaradi drugih kazenskih postopkov, ki se tam vodijo zoper vas in niso predmet evropskega naloga za prijetje. Soglasje s poenostavljeno izročitvijo in/ali odpovedjo pravici do pravila specialnosti je nepreklicno.

Če soglasja ne daste, odloči višje deželno sodišče o dopustnosti in odobritvi izročitve v roku 60 dni. Zoper to odločitev ni pravnih sredstev.

Podrobnejše informacije najdete Povezava se odpre v novem oknutukaj in Povezava se odpre v novem oknutukaj.

Pripor (5)

Kdaj moram biti seznanjen z nalogom za pripor?

Če ste bili pridržani na podlagi naloga za pripor, vam ga morajo izročiti ob odvzemu prostosti. Če so vas pridržali začasno, vas morajo najpozneje na dan, ki sledi dnevu pridržanja, privesti na sodišče. Če sodišče zoper vas izda nalog za pripor, vas bo z njim tudi seznanilo. Če sodišče ne izda naloga za pripor, vas morajo izpustiti.

Kdaj bom priprt?

Pripor se lahko odredi, če ste utemeljeno osumljeni kaznivega dejanja in je podan razlog za pripor. Razlogi za pripor so lahko zelo huda kazniva dejanja, beg, nevarnost pobega, nevarnost ponovitve kaznivega dejanja in bojazen, da boste ovirali preiskavo kaznivega dejanja, na primer z odstranitvijo dokazov ali poskusom vplivanja na priče. Obstoj nevarnosti pobega se lahko domneva, če nimate stalnega prebivališča niti stalnega delovnega mesta niti tesnih socialnih vezi.

Kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi naloga za pripor?

Zoper nalog za pripor lahko vložite pritožbo, o kateri odloča sodišče na naslednji stopnji. Namesto pritožbe lahko zahtevate preizkus razlogov za pripor. Opravi ga sodišče, ki je izdalo nalog za pripor. Pritožba poleg zahteve za preizkus razlogov za pripor pa je nedopustna.

Kako dolgo moram ostati v priporu?

Pripor lahko traja do konca kazenskega postopka. Zaključi se lahko tudi prej, če se nalog za pripor razveljavi ali če se vam skrajša čas trajanja pripora. Izpust na prostost je lahko med drugim odvisen od pogoja, da plačate varščino v določenem denarnem znesku ali se redno javljate policijskim organom.

Več kot šest mesecev sme pripor trajati le pod določenimi pogoji, ki jih preverita državno tožilstvo in sodišče po uradni dolžnosti (posebne težave, izreden obseg preiskave ali drug pomemben razlog).

Katere informacije bom dobil, če mi bo odvzeta prostost?

Če vam je bila odvzeta prostost, vas morajo v jeziku, ki ga razumete, poučiti, da:

  • vas morajo nemudoma, najpozneje na dan, ki sledi dnevu pridržanja, privesti na sodišče;
  • imate pravico, da se izrečete o obtožbi, in pravico do molka;
  • lahko v svojo razbremenitev zahtevate predložitev posameznih dokazov in da imate pravico do molka;
  • se lahko kadar koli, tudi že pred zaslišanjem, posvetujete s svojim izbranim zagovornikom;
  • imate pravico zahtevati pregled, ki ga opravi zdravnik po vaši izbiri, in
  • da lahko o pridržanju obvestite svoje bližnje ali osebo, ki ji zaupate, če se s tem ne ogrozi namen preiskave.

Opozoriti vas morajo, da lahko zahtevate brezplačnega tolmača in seznanitev konzularnega predstavništva vaše države, ki mu lahko tudi pošljete sporočila. Poleg tega vas morajo pri zaslišanju na sodišču opozoriti na obremenilne okoliščine. Dati vam morajo tudi priložnost, da ovržete razloge za sum in pripor ter uveljavite dejstva, ki govorijo vam v prid. Končno vas morajo poučiti o vaši pravici do pritožbe zoper odreditev pripora in do zahteve za preizkus razlogov za pripor.

Ali lahko v priporu sprejemam obiske, prejemam pošto, nosim svojo obleko itd.?

V priporu načeloma lahko sprejemate obiske in prejemate pošto. Vendar se lahko uvedejo omejitve. Tako se lahko odredi, da je treba za sprejem obiskov in telekomunikacijske kontakte pridobiti dovoljenje. Odredi se lahko, da je treba nadzirati obiske, telekomunikacijske kontakte, dopisovanje in pošiljanje paketov oziroma pridobiti dovoljenje za predajo predmetov ob obiskih. Zoper te odločitve lahko vložite pritožbo. Po drugi strani je pisna in ustna komunikacija z vašim zagovornikom načeloma dovoljena brez omejitev. Poleg tega veljajo v posameznih zveznih deželah različni zakoni o izvrševanju pripora.

Obtožba (6)

Če preiskava nudi zadostno podlago za vložitev obtožnice zoper vas, državno tožilstvo vloži obtožnico ali predlaga Povezava se odpre v novem oknuizdajo kaznovalnega naloga pri pristojnem sodišču. V nasprotnem primeru ustavi postopek. V obtožnici državno tožilstvo povzame, katero dejanje se vam očita, kateri kazenski zakon ste kršili in kateri dokazi so bili za to podani.

Kaj pomeni, če mi sodišče pošlje obtožnico?

Sodišče v vmesnem postopku preuči, ali bo zoper vas začelo glavni postopek. V ta namen vas seznani z obtožnico. Hkrati vas pozove, da v določenem roku pojasnite, ali je še treba predložiti razbremenilne dokaze oziroma ali želite podati ugovore zoper začetek glavnega postopka.

V pospešenem postopku se obtožnica obravnava drugače, zato si v zvezi s tem preberite Povezava se odpre v novem oknuto.

Kaj lahko storim, če ne razumem obtožbe, ker ne znam nemškega jezika?

Če prejmete obtožnico v jeziku, ki ga ne razumete, lahko zahtevate, da vam brezplačno prevedejo obtožnico in vam jo ponovno vročijo.

Kaj lahko storim, če menim, da je obtožba zmotna?

V roku, ki ga določi sodišče, lahko sporočite, iz katerih razlogov menite, da je obtožba neustrezna. Lahko tudi zahtevate, naj se predložijo dokazi, za katere menite, da vas razbremenjujejo.

Ali lahko sodišče tudi zavrne obtožbo?

Če sodišče meni, da na podlagi obtožnice verjetno ne boste obsojeni, ker na primer meni, da dokazi niso zadostni, zavrne začetek glavnega postopka. Zoper to lahko državno tožilstvo vloži takojšnjo pritožbo.

Ali se lahko obtožba spremeni pred glavno obravnavo?

Dokler sodišče ne odloči o izvedbi glavne obravnave, lahko državno tožilstvo obtožbo umakne in spremeni. Nove dokaze pa lahko predloži kadar koli med kazenskim postopkom.

Ali me lahko obtožijo za kaznivo dejanje, zaradi katerega je bila v drugi državi članici zoper mene že vložena obtožnica?

Vložitev obtožnice v drugi državi članici ne izključuje obtožbe v Nemčiji. Le obsodba zaradi istega kaznivega dejanja izključuje ponovni kazenski pregon.

Ali lahko dobim informacije o pričah, ki pričajo zoper mene, in o dokazih, predloženih zoper mene?

Državno tožilstvo v obtožnici navede dokaze, ki naj bi dokazali očitano dejanje. Najpozneje po zaključku preiskave in pred vložitvijo obtožnice ima vaš zagovornik možnost vpogleda v spis. Vi sami lahko pridobite podatke iz spisa in posamezne kopije.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 – Moje pravice v postopku pred sodiščem

Državno tožilstvo pošlje obtožnico sodišču in sodišče v vmesnem postopku odloči, ali uvede glavni postopek, torej ali izvede obravnavo ali ne.

Če sodišče dopusti obravnavo obtožbe, se glavni postopek začne z glavno obravnavo. Glavna obravnava lahko poteka en dan ali več dni. Obstaja tudi možnost, da se obtožba obravnava v Povezava se odpre v novem oknupospešenem postopku, za katerega veljajo posebna pravila.

Kako poteka glavna obravnava?

Na začetku se ugotovi, kdo je prisoten (državni tožilec, vi in po potrebi vaš zagovornik, priče, izvedenci). Nato morajo priče počakati zunaj sodne dvorane.

Vprašali vas bodo o osebnih podatkih. Povedati morate ime, naslov, kraj in datum rojstva, državljanstvo, zakonski stan in poklic. Ni vam treba povedati, koliko zaslužite.

Nato bo prebrana obtožnica.

Dobili boste možnost, da izrazite mnenje o očitanem. Tega vam ni treba storiti, lahko tudi molčite. Sodišče zaradi vašega molka ne sme sklepati v vašo škodo. Nato se uporabijo dokazna sredstva, tj. zaslišijo priče in izvedenci in/ali preberejo listine.

Na koncu državni tožilec in zagovornik, če ga imate, drug za drugim ocenita rezultate dokaznega postopka in predlagata obsodbo ali oprostitev.

Vi imate zadnjo besedo.

Sodišče izreče sodbo in jo obrazloži.

Kje bo potekala glavna obravnava?

Glavna obravnava poteka tam, kjer je državno tožilstvo vložilo obtožnico; za to obstajajo zakonski predpisi. Pogosto glavna obravnava poteka pred sodiščem v kraju, kjer je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Ali glavno obravnavo vodi okrajno, deželno ali višje deželno sodišče, je odvisno od tega, katera kazen se pričakuje za dejanje. Če se kot kazen pričakuje le denarna kazen ali zaporna kazen do dveh let, odloča sodnik okrajnega sodišča. Če se pričakuje zaporna kazen od dveh do štirih let, odločajo trije sodniki okrajnega sodišča v sestavi poklicnega sodnika in dveh sodnikov laikov (porotnikov). Če se pričakuje zaporna kazen, daljša od štirih let, odloča deželno sodišče z dvema ali tremi poklicnimi sodniki in dvema sodnikoma laikoma. V zadevah v zvezi z državno varnostjo je pristojno višje deželno sodišče s tremi poklicnimi sodniki.

Ali je glavna obravnava javna?

Glavna obravnava je javna. Javnost je izključena samo v izjemnih primerih, na primer za zaščito prič.

Ali se lahko obtožba med glavno obravnavo spremeni?

Očitki obtožbe se lahko po napotku sodišča nekoliko spremenijo. Novi očitki se lahko med glavno obravnavo dodajo samo z dodatno obtožbo. O takšni razširitvi očitkov obtožbe pa se lahko dogovarja samo, če se s tem strinjate vi in sodišče.

Kaj se bo zgodilo, če se med glavno obravnavo izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Priznanje ne zaključi postopka. Lahko pa se zgodi, da se sodišče odpove izvedbi določenih dokazov, ker meni, da je vaše priznanje verodostojno, npr. ker je podprto z že izvedenimi dokazi. Sodišče zaradi priznanja ne sme zmanjšati kazni. Pod določenimi pogoji je lahko vaše priznanje del tako imenovanega Povezava se odpre v novem oknudogovora med obrambo in tožilstvom. Ta dogovor se nanaša na višino kazni, ne pa na to, ali boste spoznani za krivega ali ne.

Kakšne pravice imam med glavno obravnavo?

Načeloma se morate glavne obravnave udeležiti. Če niste oproščeni obvezne prisotnosti in se je kljub temu ne udeležite, se glavna obravnava prekine in zoper vas se lahko izda nalog za prijetje. Izjema velja pri glavni obravnavi v Povezava se odpre v novem oknupostopku za izdajo kaznovalnega naloga.

Če jezika ne obvladate dovolj, sodišče naroči tolmača, ki vam bo med glavno obravnavo prevedel vse pomembne postopke in izjave.

Lahko vas zastopa odvetnik. V nekaterih primerih vas mora zastopati odvetnik. Če v teh primerih ne izberete odvetnika, vam Povezava se odpre v novem oknuzagovornika po uradni dolžnosti dodeli sodišče.

Kakšne pravice imam v zvezi z dokazi zoper mene?

Po izvedbi dokaza lahko v zvezi s tem podate izjavo. Lahko ugovarjate izvedbi in preučitvi dokazov, za katere menite, da so nezakoniti.

Lahko zahtevate, da se izvedejo dodatni dokazi. Dokaze lahko preskrbite tudi sami, pri čemer pa nimate pristojnosti policije. Ne smete, na primer, prisluškovati telefonom in kot dokaz predložiti tonski posnetek.

Priče lahko prosite, da podajo izjavo o tem, kar vedo, in jih lahko tudi pripeljete na sodišče. Vendar morate upoštevati, da so priče zavezane, da pred sodiščem govorijo resnico.

Priče najprej zaslišita sodišče in državno tožilstvo. Nato jim lahko postavljata vprašanja vaš odvetnik in vi.

Praviloma se prebere izvleček iz vašega Povezava se odpre v novem oknukazenskega registra. Če ste že bili obsojeni zaradi kaznivega dejanja, ki je podobno sedaj obravnavanemu, se lahko prebere tudi prejšnja obsodba. Prejšnje obsodbe v drugih državah članicah v kazenski evidenci niso navedene. Če pa je sodišče po drugačni poti izvedelo za prejšnje obsodbe, lahko takšne podatke upošteva tudi na glavni obravnavi.

Kaj se bo zgodilo po koncu glavne obravnave?

Glavna obravnava se lahko konča z izrekom sodbe ali Povezava se odpre v novem oknuustavitvijo postopka.

V večini primerov se glavna obravnava konča s sodbo. Glede na dokaze vas lahko sodišče obsodi ali oprosti. Možni kazni sta denarna kazen in kazen zapora. Poleg tega se lahko v nekaterih zakonsko določenih primerih odredi ukrep, kot na primer napotitev v psihiatrično bolnišnico, zavod za zdravljenje zasvojenosti ali varnostni ukrep z odvzemom prostosti (Sicherungsverwahrung). Sem spada tudi odvzem vozniškega dovoljenja. Kot tako imenovano stransko kazen lahko sodišče izreče prepoved vožnje.

Povezava se odpre v novem oknuDenarna kazen se izreče kot število dnevnih zneskov (na primer 50 dnevnih zneskov v višini po 15 EUR). En dnevni znesek vedno znaša tridesetino mesečnega prihodka. Denarno kazen je mogoče odplačati tudi z delom. Če denarne kazni ne plačate in je ne odplačate z delom, boste za vsak dnevni znesek en dan v zaporu. Pri denarni kazni do 180 dnevnih zneskov je lahko kazen pod določenimi pogoji tudi pogojna. Tedaj boste opomnjeni in boste morali kazen plačati samo, če boste po obsodbi storili novo kaznivo dejanje ali če boste prekršili navodila, ki so vam bila dana.

Zaporne kazni do dveh let so lahko pogojne. Če ne izpolnite pogojev, se kazen lahko izvrši.

Poleg glavne kazni se lahko naložijo varnostni ukrepi in stranske kazni.

Kakšno vlogo ima med glavno obravnavo žrtev kaznivega dejanja?

V večini primerov je žrtev pomembna priča in se kot takšna zasliši.

Žrtev nekaterih kaznivih dejanj lahko tudi aktivno sodeluje v glavni obravnavi, če ima pravico do zasebne tožbe. Kot zasebni tožilec sme žrtev sama postavljati vprašanja in podati dokazne predloge ali – če se poslužuje pomoči odvetnika – pusti, da jih postavi oziroma poda njen odvetnik. Ob koncu glavne obravnave sme žrtev ali njen odvetnik dati sklepno izjavo s predlogom kazni.

Dodatne informacije

Glavna obravnava je urejena v Povezava se odpre v novem oknuZakonu o kazenskem postopku in Povezava se odpre v novem oknuZakonu o sodnem sistemu.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 – Moje pravice po glavni obravnavi

Če vas sodišče obsodi, lahko zoper sodbo vložite pravno sredstvo. Pravnega sredstva ne morete vložiti, če ste bili oproščeni, tudi če se ne strinjate z obrazložitvijo. Sodišče vas mora poučiti o pravnih sredstvih.

Pri sodbah okrajnega sodišča (Amtsgericht) lahko izbirate med dvema pravnima sredstvoma: pritožbo (Berufung) in revizijo (Revision). Zoper sodbe deželnega sodišča je mogoča le revizija.

Ali lahko vložim pravno sredstvo?

Vi sami ali vaš odvetnik lahko takoj po razglasitvi sodbe vnesete v zapisnik, da vlagate pravno sredstvo. Vložite ga lahko tudi po poteku enega tedna po razglasitvi sodbe. Pravno sredstvo lahko vložite pisno ali na zapisnik v vložišču sodišča. Tudi če je pred obsodbo prišlo do dogovora med obrambo in tožilstvom (Verständigung), lahko vložite pravno sredstvo.

Pravna sredstva lahko vložite zoper obsodbo kot tako ali samo zoper višino kazni.

Če vložite pritožbo, se odločite po lastni presoji, ali jo boste obrazložili.

Revizijo morate obrazložiti najpozneje en mesec po prejeti pisni obrazložitvi sodbe. Pri tem potrebujete odvetnika, ker revizije ne smete obrazložiti sami.

Kaj se bo zgodilo, če bom vložil pravno sredstvo?

Če boste vložili pravno sredstvo zoper obsodbo, sodba začasno ne bo postala pravnomočna in ne bo izvršena. To pomeni, da vam še ni treba plačati izrečene denarne kazni ali začeti služiti zaporne kazni. Vendar vas tudi ne bodo izpustili na prostost, če ste v priporu. Za izpust iz pripora mora sodišče razveljaviti priporni nalog ali vas oprostiti pripora.

Roki za odločanje o pravnem sredstvu niso določeni. Vendar velja splošna zapoved hitrega odločanja, torej zapoved, da se kazenski postopek izvede čim hitreje.

V primeru pritožbe se pri v tej fazi pristojnem deželnem sodišču ponovno izvede glavna obravnava. Pritožbeno sodišče odloči, kateri dokazi so po njegovem mnenju pomembni. Ti dokazi so lahko isti kot dokazi pri sodišču, ki je odločalo na prvi stopnji, lahko pa so tudi drugi. Tudi vi sami lahko podate nove dokazne predloge.

V postopku revizije se ne izvedejo nobeni novi dokazi. Preverja se samo, ali je pri obravnavani sodbi in v postopku prišlo do napačne uporabe prava.

Kaj se bo dogajalo med obravnavo pravnih sredstev?

Pritožbena obravnava pri deželnem sodišču poteka po enakem postopku kot obravnava pred okrajnim sodiščem. Sodišče sestavi lastno sodbo. Drugače je samo, če se boste pritožili zgolj zoper višino kazni. Potem sodišče izvede samo dokaze, ki so pomembni za določitev kazni, na primer o vaših motivih in osebnih razmerjih.

O reviziji je mogoče odločiti tudi brez ustne obravnave.

Kaj se bo zgodilo, če bo pravnemu sredstvu ugodeno / mu ne bo ugodeno?

Če boste s pritožbo uspeli, boste po zaključeni pritožbeni obravnavi oproščeni ali obsojeni na nižjo kazen. Če ne boste oproščeni, lahko zoper sodbo v pritožbenem postopku vložite revizijo.

Če boste z revizijo uspeli, obstajata dve možnosti: po eni strani lahko revizijsko sodišče pod določenimi pogoji sprejme lastno odločitev, da vas na primer oprosti. V določenih primerih pa mora revizijsko sodišče razveljaviti sodbo, zoper katero ste vložili revizijo, in zadevo vrniti nižjestopenjskemu sodišču.

Razveljavljena obsodba se ne sme vnesti v kazenski register.

Sodba je pravnomočna, če nobeden od udeležencev – ne vi ne državno tožilstvo niti morebitni zasebni tožilec – v roku za vložitev pravnih sredstev ni vložil pravnega sredstva.

Sem državljan druge države članice. Me lahko po glavni obravnavi vrnejo v domovino?

Kot državljana Evropske unije vas lahko izženejo iz Nemčije samo pod strogimi pogoji. Podrobnosti so urejene z Zakonom o prostem gibanju državljanov Evropske unije. Če vas skrbi, da boste izgnani, se lahko posvetujete z odvetnikom.

Če bom obsojen, ali mi lahko ponovno sodijo za isto kaznivo dejanje?

Načeloma se vam zaradi istega kaznivega dejanja ne sme soditi dvakrat. Ali se obsodba dejansko nanaša na isto kaznivo dejanje, je zapleteno pravno vprašanje razmejitve.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

The language version you are now viewing is currently being prepared by our translators.

6 – Prekrški v cestnem prometu

Kako so obravnavani prekrški v cestnem prometu?

Manjše prekrške v cestnem prometu, kot je prekoračitev predpisane hitrosti, preganjajo upravni organi. To niso kazniva dejanja, temveč prekrški. Pri posebno hudih prometnih prekrških, zlasti takih, pri katerih so ogrožene ali poškodovane druge osebe, pa gre večinoma za kazniva dejanja.

Postopke preiskave zaradi manjših prometnih prekrškov vodijo upravni organi. Svoja stališča lahko med postopkom predstavite pisno. Za neznatne prometne prekrške (npr. kršitve pravil parkiranja) boste najprej opozorjeni in ponujeno vam bo plačilo mandatne kazni, ki lahko znaša do 35 EUR. Če plačate, se s tem postopek konča, če pa ne plačate in vas upravni organ spozna za krivega, lahko zoper vas izda upravno odločbo, s katero vam naloži plačilo globe. V postopku o naložitvi globe se lahko izreče tudi prepoved vožnje. Višina globe in trajanje prepovedi vožnje zaradi kršitve prometnih predpisov sta določena v Povezava se odpre v novem oknukatalogu.

Zoper odločbo o plačilu globe lahko vložite ugovor. Postopek se tedaj prek državnega tožilstva preda sodišču. Tam se načeloma izvede glavni postopek, kot je opisano v Povezava se odpre v novem oknuinformativnem listu 4. Toda sodišče lahko odloči tudi s sklepom, če meni, da glavna obravnava ni potrebna, ter če vi in državno tožilstvo temu postopku ne nasprotujete. Zoper sodbo ali sklep v takem postopku lahko vložite pravno sredstvo, o katerem bo odločalo višje deželno sodišče. Sicer pa je to pravno sredstvo le omejeno dopustno, na primer če vam je bila izrečena globa nad 250 EUR ali če je zadeva pomembna za sodno prakso.

Ali se taki prekrški kaznujejo tudi pri državljanih drugih držav članic? Kako?

Taki prekrški se kaznujejo tudi pri državljanih drugih držav članic. Če vas zalotijo pri storitvi prometnega prekrška, se lahko na kraju samem izreče mandatna kazen ali pridrži varščina. Varščina se na koncu postopka poračuna z globo, ki vam je naložena. Če vas ne zalotijo pri storitvi prekrška, je pregon mogoč, če vaša država Nemčiji posreduje podatke o lastniku vozila. Nemčija se bo predvidoma jeseni 2010 pridružila izvrševanju denarnih kazni po vsej EU. To pomeni, da se bodo v vaši državi lahko izterjale globe, izrečene v Nemčiji.

Ali bodo prekrški zapisani v moji kazenski evidenci?

Manjši prometni prekrški se ne shranjujejo v Povezava se odpre v novem oknuzveznem centralnem registru za kazniva dejanja, temveč v Povezava se odpre v novem oknuprometnem centralnem registru. V prometnem centralnem registru se shranjujejo podatki o vseh osebah, ki z nemškim ali tujim vozniškim dovoljenjem vzbudijo pozornost v cestnem prometu v Nemčiji. Shranjujejo se prometni prekrški, za katere je bila izrečena globa 40 EUR ali več. Glede na težo prekrška se shrani tudi določeno število Povezava se odpre v novem oknutočk. Od 18 točk dalje se odvzame nemško vozniško dovoljenje, pri tujih vozniških dovoljenjih pa preneha pravica vožnje po Nemčiji.

Dodatne informacije

Prekrške v cestnem prometu in ustrezne postopke urejajo Povezava se odpre v novem oknuZakon o cestnem prometu (Straßenverkehrsgesetz), Povezava se odpre v novem oknuPrometni zakon (Straßenverkehrsordnung) in Zakon o prekrških.

Zadnja posodobitev: 13/04/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.