Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

1 – Posvetovanje z odvetnikom

Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno mnenje odvetnika. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Prav tako boste izvedeli, kako vam bo odvetnik pomagal. Na teh informativnih listih boste izvedeli, kako najti odvetnika in kako bodo poravnani stroški odvetniških storitev, če jih sami ne zmorete plačati.

Kako najti odvetnika?

Vsak odvetnik v Belgiji je vpisan v odvetniško zbornico sodnega okrožja, v katerem ima odvetnik svojo pisarno. V Bruslju odvetniško zbornico sestavljata dve združenji, v enem so francosko govoreči odvetniki, v drugem pa nizozemsko govoreči odvetniki.

Združenje francoskogovorečih in nemškogovorečih zbornic (Ordre des Barreaux francophones et germanophone, O.B.F.G.) združuje zbornice valonske regije in bruseljsko francoskogovoreče združenje.

Bruseljsko nizozemskogovoreče združenje in flamske zbornice pa so združeni v „Orde van de Vlaamse Balies“ (O.V.B.).

Seznam odvetnikov lahko najdete na belih ali rumenih straneh ali na spletu (https://avocats.be ali http://www.advocaat.be/). Odvetnika, ki je specializiran za kazenske zadeve, lahko poiščete s pomočjo iskanja po „področju delovanja“ („voorkeurmaterië” v nizozemščini), oddelek „kazensko pravo” („strafrecht” v nizozemščini).

Prav tako lahko najdete odvetnika v vaši bližini, če iščete po občini ali sodnem okrožju.

Sekretariat vsake zbornice vam lahko predloži tudi seznam svojih odvetnikov.

Prav tako lahko prek elektronske pošte, pošte ali telefona neposredno stopite v stik z odvetnikom, ki vam je bil priporočen.

Kako plačati odvetniške storitve?

Praviloma vi sami plačate odvetniške storitve vašemu odvetniku. Pred kakršnim koli posredovanjem boste morda morali plačati provizijo. Zakon ne določa višine honorarjev. Vendar vas mora odvetnik obvestiti o tem, kako bo sestavil svoj račun: na podlagi urne postavke za čas, porabljen za vašo obrambo, ali pristojbine za posamezno storitev (posvetovanje, branje dokumentacije, vložitev pritožbe...).

Temu se dodajo stroški storitev njegove pisarne in izplačila, plačana pravosodni upravi.

Če nimate potrebnih sredstev za plačilo odvetniških stroškov, lahko zaprosite za brezplačno pravno pomoč pri Uradu za pravno pomoč (Bureau d'Aide Juridique), pri katerem je vpisan vaš odvetnik. Seznam uradov vsakega okrožja je na voljo na spletu:

• v francoščini,
• v nizozemščini.

Če ste upravičeni do socialne pomoči Javnih centrov za socialno delo (C.P.A.S.), nadomestila za invalidne osebe, če skrbite za otroka, ki prejema družinske dodatke, ste najemnik socialnega stanovanja, mladoletna oseba, prezadolženi (skupna poravnava), zapornik, obsojenec, priveden na podlagi zapisnika, ali duševni bolnik, boste deležni brezplačne pomoči odvetnika.

Podobno se zgodi, če živite sami in je vaš mesečni prihodek manjši od 860 EUR ali če živite z drugo osebo in je skupni prihodek polnoletnih oseb, s katerimi živite, nižji od 1104 EUR (s pribitkom 145,16 EUR na vzdrževano osebo).

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

2 - Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov

Kaj je namen preiskave in zbiranja dokazov?

Njun namen je zbrati dokaze o kaznivem dejanju ter preveriti elemente, ki bi lahko razbremenili osumljeno osebo ali pokazali, da ne gre za kaznivo dejanje.

Katere so faze preiskave in zbiranja dokazov? Kdo opravlja vsako od faz?

Policija preiskuje kazniva dejanja, išče njihove storilce in zbira dokaze.

Če sumi, da je prišlo do kaznivega dejanja, obvesti kraljevega tožilca, ki odloči:

• da se postopek konča;
• da bo sam vodil preiskavo (informacije);
• da bo zadevo predložil preiskovalnemu sodniku in ga prosil, naj razišče določen podatek, ne pa določene osebe (preiskava oseb).

Kraljevi tožilec (procureur du Roi) ima manj pristojnosti kot preiskovalni sodnik. Preiskovalni sodnik ali kraljevi tožilec vodi preiskavo in daje navodila policiji, ki izpolnjuje predpisane naloge preiskave (zaslišanja, preiskave, odvzemi vzorcev DNK...).

Konec preiskave

Ko so informacije zbrane, lahko kraljevi tožilec:

• konča postopek;
• predlaga dogovor s tožilstvom: umakne kazensko tožbo (ni kazenskega pregona) v zameno za denarni znesek (klasični postopek v primeru kršitev zakona o cestnoprometnih predpisih);
• za manjša kazniva dejanja predlaga kazensko mediacijo: ni pregona, vendar mora storilec žrtvi plačati odškodnino, se udeležiti terapije ali izobraževanja;
• neposredno pozove osumljenca pred sodnika;
• na podlagi zapisnika pozove, da se zglasi pred pristojnim sodiščem: poziv je osumljencu vročen med prijetjem (ki lahko traja največ 24 ur), ali da se zglasi pri kraljevem tožilcu, da se pospeši postopek.

Če se preiskuje dokumentacija,, se ta predloži tožilstvu,, ki sprejme zadnje sklepe. Potem lahko obtoženec prebere svojo dokumentacijo. Poklican je pred senat (chambre du conseil),, ki je seznanjen s poročilom preiskovalnega sodnika o preiskavi, izjavami morebitnih civilnih strank (žrtev), obtožnico tožilstva in obrambnim govorom obrambe, nato lahko:

• zadevo predloži preiskovalnemu sodniku z namenom dopolnitve preiskave;
• ali, če je preiskava v celoti opravljena:
• odloži izrek sodbe, če bi javne razprave lahko obtožencu škodovale;
• razglasi pridržanje v ustanovi za duševne bolezni, če je oseba kaznivo dejanje storila v stanju hudega duševnega neravnovesja, zaradi katerega ni bila sposobna nadzorovati svojih dejanj in je še vedno v tem stanju;
• predloži spis pristojnemu sodišču (sodišču za prekrške ali kazenskemu sodišču); če meni, da je za odločanje o zadevnem dejanskem stanju pristojno porotno sodišče (cour d’assises), izda sklep za prenos dokazov državnemu tožilcu, saj lahko le oddelek za obtožbe (chambre des mises en accusation) zadevo predloži porotnemu sodišču.

Pravica obtoženca do pritožbe, je omejena na določena vprašanja postopka, se uveljavlja pred oddelkom za obtožbe.

Med preiskavo lahko preiskovalni sodnik pod določenimi pogoji izda nalog za prijetje:

• če obstajajo trdni dokazi o krivdi;
• če obstajajo dejstva, za katera je predvidena najmanj enoletna zaporna kazen;
• je to nujno za javno varnost.

Če najvišja kazen, ki se lahko uporabi, ne presega petnajst let zaporne kazni, se nalog za prijetje lahko izda le, če obstajajo resni razlogi za begosumnost, ponovitev kaznivega dejanja, izmikanje sojenju, izginotje dokazov ali tajni dogovor s tretjimi osebami.

Obtoženec pride pred senat (chambre du conseil) v petih dneh od izdaje naloga in nato vsak mesec do zaključka preiskave (vsake tri mesece, če ni podlage za kazensko obtožnico).

Moje pravice med preiskavo in zbiranjem dokazov

• Prijetje in zaslišanje na policiji (1)
• Dokumentacija z informacijami (2)
• Dokumentacija o preiskavi (3)
• Posebni primer: preventivni pripor (4)
• Zaključek preiskave (5)

Prijetje in zaslišanje na policiji (1)

V katerih primerih in za koliko časa mi policija lahko odvzame prostost?

Prostost vam je lahko odvzeta, če ste zaloteni pri „deliktu“ ali kaznivem dejanju, na zahtevo kraljevega tožilca ali preiskovalnega sodnika, če obstajajo trdni dokazi krivde. Policija vam ne sme odvzeti prostosti za več kot 24 ur.

Ali me lahko preiščejo?

Da, med prijetjem ali če obstaja sum, da nosite orožje ali nevaren predmet ali če je ogrožen javni red.

Ali lahko policija vstopi v moj dom?

Da, če ste zaloteni pri kaznivem dejanju ali z vašim privoljenjem.

Ali lahko preiščejo mojo pisarno, moje vozilo?

Da, tako kot vaš dom. Vendar so nekateri kraji nedotakljivi, drugi pa so posebej zaščiteni: njihova preiskava zahteva posebne postopke (pisarna diplomata, poslanca, kraj, ki je last skrbnika poslovnih skrivnosti...).

Vaše vozilo je lahko preiskano, če obstaja sum, da je bilo uporabljeno pri storitvi kaznivega dejanja, za prevoz iskanih oseb, dokaznega gradiva ali elementov dokazov ali predmetov, ki so nevarni za javni red.

Ali lahko stopim v stik s članom družine, prijateljem, zdravnikom, članom veleposlaništva?

Če se policiji to zdi potrebno ali na vašo zahtevo, vas bo pregledal zdravnik. Na tej stopnji se policija odloči, ali vam dovoli telefonski klic. Če ste mladoletni, je policija v najkrajšem možnem roku dolžna pisno ali ustno obvestiti vaše starše, vašega skrbnika ali osebo, ki skrbi za vas.

Katere so moje pravice med zaslišanjem na policiji?

Imate pravico do molka in da se ne izrečete zoper sebe, to pomeni, da ne sodelujete pri ustvarjanju dokazov proti vam.

Na začetku vsakega zaslišanja boste obveščeni, da:

• lahko zahtevate, da se vsa vprašanja, ki so vam postavljena, in odgovori, ki jih podate, dobesedno zapišejo;
• lahko zahtevate dostop do tega zapisa ali zabeleženja informacij;
• vaše izjave so lahko uporabljene kot dokaz na sojenju.

Uporabite lahko dokumente, ki so v vaši lasti, ne da bi to povzročilo preložitev zaslišanja. Med preiskavo ali po njej lahko zahtevate, da se ti dokumenti dodajo v zapisnik ali vložijo v sodno pisarno.

Po koncu zaslišanja preberete zapisnik, razen če zahtevate, da vam ga preberejo drugi. Vprašali vas bodo, ali je vaše izjave treba popraviti ali dopolniti.

Če želite uporabljati drug jezik in ne jezik postopka, bo poklican sodni tolmač, vaše izjave se zabeležijo v vašem jeziku ali pa se od vas zahteva, da sami napišete svojo izjavo. Če zaslišanje poteka ob pomoči tolmača, se navede njegovo ime in položaj.

Obveščeni boste, da lahko en izvod vašega zaslišanja dobite brezplačno.

Ali mi bodo zastavljena vprašanja o moji kazenski evidenci?

Policija ima dostop do osrednje evidence.

Ali mi lahko moj odvetnik pomaga?

Vaš odvetnik ne sme biti prisoten na nobenem zaslišanju in se z vami ne more srečati prvih 24 ur od odvzema prostosti.

Predhodno preiskovalno poročilo (2)

Preiskavo vodi kraljevi tožilec. Predhodno preiskovalno poročilo (information préliminaire) je zaupno, pisno in enostransko (nekontradiktorno).

Kaj lahko naredi kraljevi tožilec v fazi preiskovalnega poročila?

Razen pravnih izjem zbiranje informacij ne sme vključevati nobenega dejanja prisile, odvzema pravic in svoboščin posameznikov. Zasegi premoženja so mogoči pod določenimi pogoji.

Kraljevi tožilec lahko med drugim:

• obišče prizorišče dejanja,
• zasliši osumljence, priče ali policiji naroči, da jih zasliši
• naroči prijetje nekoga (ko niste zaloteni pri kaznivem dejanju) za čas 24 ur,
• s privoljenjem osumljenca začne analizo DNK,
• prestreže in zaseže pošto (vendar je ne sme odpreti)
• pridobi določene pogoje za bančne informacije,
• začne preiskave v primeru, ko ste zaloteni pri kaznivem dejanju, ali s privoljenjem osebe, ki dejansko uporablja prostor,
• se odloči za načine iskanja, ki so lahko zelo moteči.

Kaj lahko naredim, če postopek zbiranja informacij škodi mojim pravicam?

Na podlagi utemeljene zahteve lahko zahtevate skrajšani postopek, na primer če je vaše premoženje zaseženo kot dokazni material. V 15 dneh mora kraljevi tožilec sprejeti odločitev. V primeru, da odgovora ne prejmete, ali v primeru negativnega odgovora, se lahko pritožite pri oddelku za obtožbe (chambre des mises en accusation).

V tem primeru lahko od kraljevega tožilca tudi zahtevate, da osrednji organ pooblasti za prodajo premoženja, ki je bilo zaseženo ali zaplenjeno, ali da ga vrne v zamenjavo za varščino.

Ali mi je dovoljen dostop do dokumentacije?

V nasprotju z režimom preiskave nobeno pravilo ne ureja popolnega ali delnega razkritja dokumentacije strank na stopnji zbiranja informacij. Za dostop do dokumentacije lahko zaprosite pri kraljevem tožilcu, ki ima diskrecijsko pravico, da vašo prošnjo odobri ali zavrne.

Ali lahko vplivam na to, kaj se bo z dokumentacijo zgodilo?

Ne. Kraljevi tožilec sam odloči, ali jo bo zavrnil, predložil preiskovalnemu sodniku, vas pozval na podlagi zapisnika pred sodišče, ki obravnava vaš primer, ali vam predlagal alternativni način za odpravo kazenske tožbe (poravnava ali mediacija: če boste plačali kazen ali če boste spoštovali pogoje, določene med mediacijo, procesa ne bo).

Preiskovalni spis (3)

Preiskava poteka pod vodstvom in v pristojnosti preiskovalnega sodnika in jo sproži kraljevi tožilec ali domnevna žrtev kaznivega dejanja s tožbo v vlogi civilne stranke.

Kateri so ukrepi, ki jih lahko sprejme preiskovalni sodnik?

Uporabi lahko vse ukrepe, ki so na voljo kraljevemu tožilcu, in pomembna sredstva za omejitev: izdaja naloga za prijetje, uporaba telefonskih prisluhov, preiskave brez soglasja, posebne, razširjene metode preiskav...

Ali me lahko zasliši preiskovalni sodnik?

Zaslišanje s strani preiskovalnega sodnika je nujno le če je izdan naloga za prijetje.

Ali me preiskovalni sodnik mora obvestiti, da sem v postopku preiskave?

Preiskovalni sodnik mora načeloma vložiti obtožnico, če obstaja utemeljeni sum o vaši krivdi. Obtožba se izreče po zaslišanju ali po pošti in vam daje pravico dostopa do spisa, in pravico, da zahtevate dodatne preiskovalne ukrepe.

Ali preiskovalni sodnik lahko naroči prisluh mojega telefona?

Da, ob upoštevanju točno določenih pravnih pogojev.

Ali lahko preiskavi nasprotujem?

Preiskava vašega doma je dovoljena, če je sodnik podpisal nalog za preiskavo in se preiskava opravi med 5. in 21. uro, sicer izjemoma.

Ali me sodnik lahko fizično prisili v odvzem DNK?

Da, pod posebnimi pogoji.

Kaj lahko naredim, če postopek preiskave ogroža moje pravice?

Lahko se odločite za skrajšani postopek (glejte informativne liste).

Ali lahko med preiskavo dostopam do dokumentacije?

Če ste obdolženec, ki ni v priporu, lahko zaprosite za dostop do dokumentacije na podlagi zahtevka, naslovljenega na preiskovalnega sodnika, ki lahko dostop zavrne, vendar mora svojo odločitev utemeljiti. V primeru, da odgovora od preiskovalnega sodnika ne dobite ali je negativen, se lahko pritožite pri oddelku za obtožbe.

Ali lahko zahtevam izvedbo določenih preiskav?

Da, če ste v priporu, pa tudi sicer. Vložite lahko zahtevek za njihovo izvedbo. Preiskovalni sodnik lahko tega zavrne, če ocenjuje, da ukrep ni nujen za ugotavljanje resnice ali škodi preiskavi. Lahko se pritožite.

Posebni primer: preiskovalni pripor (4)

Kako mora potekati zaslišanje pred preiskovalnim sodnikom?

Zaslišanje, ki poteka pred izdajo naloga za prijetje, se mora zgoditi v 24 urah od odvzema prostosti, sicer nalog za prijetje ni veljaven. Zaslišanje se mora nanašati na možnost izdaje naloga in na bremenilna dejstva.

Vaš odvetnik ne sme biti prisoten.

Ali me sodnik lahko zasliši naknadno?

Zahtevate lahko ponovno zaslišanje. To je edino zaslišanje, kjer je lahko prisoten vaš odvetnik.

Kdaj lahko vidim svojega odvetnika?

Po prvem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku.

Ali lahko ugovarjam zakonitosti ali motivom naloga za prijetje?

Zoper sklep o nalogu za prejetje ne morete vložiti priziva.

V petih dneh po izdaji naloga boste poklicani pred senat. Dan pred tem boste imeli dostop do svoje dokumentacije. Vaš odvetnik ali sami lahko zaprosite za izpustitev na prostost.

Vaš odvetnik lahko opozori na nepravilnosti naloga samo v času tega prvega prihoda pred senat (in ob prizivu). Če je nalog za prijetje potrjen, imate pravico do priziva. Pred oddelek za obtožbe boste poklicani v 15 dneh. V primeru neupoštevanja teh rokov boste nemudoma izpuščeni na prostost.

Potrditev pridržanja velja en mesec (ali tri mesece). Na vsakem zaslišanju lahko spodbijate primernost naloga za prijetje in/ali trdne dokaze krivde. Dokumentacija vam bo na voljo dva dni pred vsako obravnavo.

Ali lahko v zaporu stopim v stik s tretjimi osebami?

Vedno lahko stopite v stik s svojim odvetnikom.

Vendar pa vam preiskovalni sodnik lahko prepove stike z vsemi drugimi osebami za največ tri dni.

Kdaj sem lahko izpuščen na prostost?

Ko tako odloči preiskovalni sodnik ali na podlagi odločbe preiskovalnega sodišča, ko pridete pred njega. Vaša izpustitev na prostost je lahko pogojna ali se za njo plača varščina.

Sem državljan druge države. Ali moram biti prisoten med preiskavo?

Če obstaja tveganje izmikanja sojenju, se lahko izda nalog za prijetje. Preiskovalni sodnik ali preiskovalna sodišča vas lahko izpustijo proti plačilu varščine. Plačani znesek, ki je bil položen, vam bo povrnjen, če boste na sodišče prišli na vseh stopnjah postopka.

Če boste izpuščeni na prostost, bo od vas zahtevano, da pridete na vsa zaslišanja in načeloma pred sodišče, ki obravnava vašo zadevo. Preiskovalni sodnik vam lahko na podlagi naloga za pogojni izpust naloži, da ne smete zapustiti države. Ti pogoji se lahko podaljšajo za obdobje treh mesecev. Ugovor je možen pred senatom.

Zaključek preiskave (5)

Kaj lahko naredim, če se preiskava vleče?

Po enem letu se lahko na podlagi utemeljenega zahtevka obrnete na oddelek za obtožbe, ki nadzoruje potek vaše preiskave.

Ali je pred postopkom obtožnico mogoče spremeniti?

Kraljevi tožilec prebere dokumentacijo, ki jo pošlje sodnik, in napiše obtožbe, za katere bi obtoženec po njegovem mnenju moral odgovarjati pred sodiščem. Prav tako se lahko odloči za ustavitev postopka ali zahteva od sodnika, da opravi nekatere dodatne naloge v preiskavi. Ob tej priložnosti lahko kraljevi tožilec ali senat, ki odloča o tem, kaj se bo zgodilo z dokumentacijo, še vedno spremenita pravno opredelitev kaznivega dejanja.

Ali se lahko pred začetkom procesa izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih točk obtožnice?

Ne, predpostavlja se, da ste nedolžni, dokler vas pristojno sodišče pravnomočno ne obsodi.

Kako se zadeva zaključi?

Po zaslišanju preiskovalnega sodnika, morebitne nasprotne stranke, tožilca in obrambe, se kabinet odloči:

• da bo obtoženca poslal pred pristojno sodišče;
• da bo razglasil ustavitev postopka;
• da bo odložil izrek sodbe: dejstva so vzpostavljena, vendar ni izrečena nobena kazen. Sodnik določi trajanje pogojnega izpusta, ki lahko vključuje spoštovanje določenih pogojev;
• da bo uporabil zakon o ustanovah za mentalno zdravje (hospitalizacija).

Katere so moje pravice na tej stopnji?

Preberete lahko svojo dokumentacijo in pred zaslišanjem pred senatom naredite kopije. Prav tako lahko z zahtevkom zaprosite za dodatne preiskave. Če jih preiskovalni sodnik zavrne, imate pravico do pritožbe pred oddelkom za obtožbe.

Ali lahko vložim priziv?

Na sklep o predložitvi zadeve v obravnavo se ne morete pritožiti, razen v primeru nepravilnosti, opustitve ali zaradi neveljavnosti dela preiskave, pridobitve dokaza ali predložitvenega sklepa, če kot vzrok navedete nedopustnost ali prekinitev kazenskega postopka.

Ali se mi lahko očita prestopek, za katerega sem že bil preganjan v drugi državi članici Evropske unije?

Načeloma ne.

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

3 - Moje pravice pred sodiščem

Kje se bo odvijal proces?

• Sodišče za prekrške (Tribunal de police) obravnava manj hude primere (kazniva dejanja, ki se kaznujejo z globo od 1 do 25 EUR (kršitve kmetijskega zakonika... ) in vse kršitve zakonika o cestnoprometnih predpisih (nesreče s smrtnim izidom... )
• Kazensko sodišče (Tribunal correctionnel) obravnava delikte ali kazniva dejanja (tista, pri katerih se takoj upoštevajo olajševalne okoliščine)
• Porotno sodišče (Cour d'assises) obravnava najresnejše zločine (tiste, pri katerih se olajševalne okoliščine ne morejo upoštevati ali se jih ne želi sprejeti)

Ali bo postopek javen?

Načeloma je postopek javen in se odvija v dvorani, ki je dostopna vsem (opazovalcem, novinarjem), razen če obstajajo varnostni razlogi proti temu.

Če ste vpleteni v primer, povezan s spolnostjo (posilstvo...), lahko od sodišča zahtevate, da obravnava poteka za zaprtimi vrati, to pomeni, da se dostop v dvorano omeji samo na osebe, ki jih postopek zadeva.

Če gre za vprašanje hospitalizacije prestopnika, ki zaradi resnega duševnega neravnovesja ni odgovoren za svoja dejanja , lahko zahteva sojenje za zaprtimi vrati, čemur lahko nasprotuje državno tožilstvo.

Kdo bo sodil v zadevi?

Na sodišču za prekrške ali kazenskem sodišču sodijo poklicni sodniki. Na porotnem sodišču pa 12 porotnikov samostojno odloči o krivdi obtoženca. Potem odločijo o kazni skupaj s tremi sodniki.

Ali je med postopkom mogoče spremeniti obtožnico?

Tožilstvo in sodnik lahko obremenilna dejstva obravnavata različno. Na primer, če ste razbili okno nekega vozila, vas tožilstvo lahko preganja zaradi poskusa kraje, v resnici pa ste nameravali samo razbiti okno. Sodišče lahko dejanje razvrsti drugače in oceni, da je šlo samo za povzročitev škode. Vendar vas mora o tem obvestiti, da se lahko branite na tej novi osnovi.

Kaj se zgodi, če se med postopkom izrečem za krivega glede vseh točk obtožnice ali nekaterih izmed njih?

Kazen ne bo samodejno zmanjšana.

Katere so moje pravice med postopkom?

Ali moram biti na postopku prisoten? Ali moram biti prisoten na celotnem postopku?

Ves čas vas mora zastopati odvetnik. Izjemoma se morate osebno pojaviti pred sodiščem, če sodišče sprejme sklep, da morate ponovno priti na obravnavo.

Ali se postopek lahko odvija brez mene?

Če niste prisotni ali vas ne zastopa odvetnik, da bi odgovoril na obtožbe, bo postopek potekal brez vas in se vam bo sodilo v odsotnosti.

Ali lahko sodelujem prek videa, če živim v drugi državi članici?

Ne.

Ali mi bo pomagal tolmač, če ne razumem jezika, v katerem poteka sojenje?

Da.

Ali potrebujem odvetnika?

Ne, razen pred porotnim sodiščem.

Ali mi bo odvetnik dodeljen?

Da, pod določenimi pogoji (glej list 1).

Ali lahko odvetnika zamenjam?

Da, tudi brez obrazložitve.

Ali se lahko izrečem na postopku?

Da.

Ali moram na postopku govoriti?

Ni nujno.

Kakšne so posledice, če med postopkom ne govorim resnice?

Imate pravico, da se ne izrečete zoper sebe in da razvijete svojo strategijo obrambe po lastni želji. To prav tako vključuje pravico do molka.

Katere so moje pravice glede na dokaze, predstavljene proti meni?

Ali lahko nasprotujem dokazom, predstavljenim proti meni?

Da.

Kako?

Da na obravnavi zahtevate od sodnika, naj izvede dodatne preiskave.

Zakaj?

Da prikažete, da obtožba ni verjetna.

Kakšne vrste dokazov lahko predstavim v svojo korist?

Predložitev dokumentov, zahteva po dodatnem izvedenskem mnenju, zaslišanje nove priče...

Ali lahko uporabim zasebnega detektiva za pridobitev dokazov v svojo korist?

Da.

Ali so takšni dokazi sprejemljivi?

Da.

Ali lahko prosim priče, naj pričajo v mojo korist?

Da.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik zastavljava vprašanja drugim pričam v zadevi?

Da, ob posredovanju policije ali sodnika.

Ali lahko jaz ali moj odvetnik nasprotujeva temu, kar povedo?

Da.

Ali se bodo upoštevale informacije, ki se nanašajo na mojo kazensko evidenco?

Da.

• Kakšne vrste informacij?

Izrečene obsodbe.

• V kakšnih okoliščinah? Na kateri stopnji?

Najvišja predvidena kazen se lahko podvoji, ovirajo lahko ugodnejšo obravnavo.

• Ali se upoštevajo predhodne obsodbe v drugi državi članici?

Da, lahko so posredovane sodniku.

Kaj se zgodi na koncu postopka?

Kateri so možni izidi postopka?

• Nedopustnost pregona, če ni bilo upoštevano pomembno pravilo. Vendar obstaja možnost novega postopka;
• Oprostilna sodba, če ni na voljo dovolj dokazov o krivdi brez razumnega dvoma.;
• Obsodba.

V primeru obsodbe ima sodnik glede na naravo kaznivega dejanja in vašo kazensko evidenco na voljo pet možnosti:

• zaporno kazen;
• družbeno koristno delo; v roku enega leta morate za skupnost opraviti neplačano delo, v nasprotnem primeru vam grozi zaporna kazen ali plačilo globe;
• plačilo globe;
• pogojni (vendar ne nujno) odlog izvršitve sodbe ali odlog izreka sodbe (pogoj, da obtoženec ne bo več zagrešil kaznivih dejanj, izobraževanje, pogoj, da obtoženec ne bo več obiskoval določenih krajev...) v obdobju od enega do pet let;
• enostaven izrek krivde.

Kakšna je vloga žrtve med postopkom?

Lahko se izreče o dejstvih, ki jo zadevajo, in zahteva denarno nadomestilo.

Kako?

Ustno ali s predložitvijo pisne vloge.

Na kateri stopnji?

Na obravnavi, takoj po tem, ko vas je zaslišal sodnik.

Za popolnejše informacije glejte podatke na stani pravice žrtev.

Sorodne povezave

Naslovi sodnih oblasti

Stran Ministrstva za pravosodje

Naslovi zaporov

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

4 - Moje pravice po tem, ko je sodišče izreklo sodbo

Ali lahko vložim pritožbo?

Ali lahko vložim pritožbo zoper razsodbo/sodbo, izrečeno na postopku, in zoper kazen?

Sodba, izrečena v vaši odsotnosti ali medtem, ko vas ni zastopal odvetnik, je sodba v odsotnosti. Obstaja posebna pritožba, ugovor, ki je vedno mogoč. Prav tako je mogoč priziv.

Če je bila sodba izrečena v vaši prisotnosti, se odločbo lahko izpodbija. Pritožba je priziv, predviden samo v primeru, če je odločitev izreklo sodišče. Priziv torej ne obstaja v primeru sodb prizivnega sodišča in porotnega sodišča.

Kako? Kje?

Če ste zapornik, lahko ugovor in priziv vložite pri uradu zapora. Če ste na svobodi, se ugovor izvede s pomočjo sodnega izvršitelja, medtem ko se priziv lahko vloži v tajništvu sodišča, ki je izreklo sodbo.

V kakšnem časovnem obdobju?

Pritožbo je treba vložiti v 15 dneh.

• Rok za ugovor začne teči dan po prejemu pisnega obvestila o odločbi.
• Rok za priziv začne teči dan po obravnavi, na kateri je bila izrečena sodba.

Kateri so razlogi za pritožbo?

Nestrinjanje z ugotovljenimi dejstvi ali pravnimi razlogi.

Kaj se zgodi, če vložim pritožbo?

Kaj se zgodi, če sem v zaporu, ko vložim pritožbo?

Če se pritožba nanaša na zadevo, zaradi katere ste v zaporu in za katero vam je bila izrečena zaporna kazen, boste ostali v zaporu do izreka nove odločbe. Med novim postopkom se lahko poda zahteva za začasen izpust na prostost.

Če ste v zaporu zaradi druge zadeve, pritožba ne bo vplivala na vaš zaporniški položaj.

Koliko časa je potrebnega, da bo pritožba obravnavana?

Ugovor se obravnava 15 dni po pritožbi, če ste na prostosti, ali v 3 dneh, če ste v zaporu. Priziv se določi najkasneje 60 dni po pritožbi.

Ali moram za pritožbo predložiti nove dokaze?

Da.

Kakšna so pravila, ki se uporabljajo?

Ista pravila kot pred prvim sodnikom (glejte list 3).

Kaj se zgodi na pritožbeni obravnavi?

Sodnik bo najprej preučil, ali je pritožba bila vložena pravočasno, potem bo ponovno razsodil glede predloženih dejstev in razglasil morebitno kazen.

Kakšen je lahko sklep sodišča?

Kaj se zgodi, če je pritožba sprejeta/zavrnjena?

Če je ugovor ali priziv sprejet, se lahko zgodi dvoje:

• nedopustnost pregona ali oprostilna sodba, ki vključuje vaš takojšen izpust, če ste v zaporu;
• obsodba na manjšo kazen.

Če se pritožba zavrne,

• se v primeru ugovora obsodba potrdi, vendar nikoli ne zaostri;
• se v primeru priziva obtožba lahko potrdi ali zaostri.

Ali je pritožba na višjo stopnjo/drugo stopnjo mogoča?

Priziv je mogoč na odločbo o ugovoru, ki jo poda sodišče, pred pritožbenim sodiščem. Kasacijska pritožba oz. pritožba zoper odločbo pritožbenega sodišča na priziv se lahko poda v 15 dneh v sodnem tajništvu pritožbenega sodišča. Ne zadrži izvršitve obsodbe.

V kakšnih okoliščinah?

Kasacijska pritožba se lahko vloži le v primeru kršitve prava ali postopka.

Ali sem upravičen do odškodnine, če je prva odločitev bila napačna?

Da, če ste zaradi te zadeve bili zaprti.

Kakšne?

Do odškodnine za povrnitev škode, ki je posledica zaporne kazni.

Kako?

Na podlagi pisne zahteve Zvezni javni službi sodstva (Service public fédéral Justice).

Ali se bo moja obsodba shranila v moji kazenski evidenci, če je moja pritožba sprejeta?

Ne.

Kdaj je obsodba pravnomočna?

Če v 15 dneh po obsodbi v odsotnosti ni bil vložen noben ugovor.

Če v 25 dneh od izreka sodbe vi ali tožilstvo niste vložili nobenega priziva.

Sem državljan druge države članice. Ali sem lahko po postopku v Belgiji premeščen?

Da.

Ali je premestitev samodejna?

Ne, še vedno je potrebna privolitev Belgije in druge države.

V kakšnih okoliščinah?

• 1. primer: za izvršitev obsodbe v vaši državi izvora, ki je bila izrečena v Belgiji in zoper katero pritožba ni mogoča, kjer zaporna kazen traja najmanj 6 mesecev (prav tako glejte: Pravosodje od A do Ž
  a) z vašim privoljenjem, samo če imate dovoljenje za bivanje v Belgiji. Glejte Evropsko konvencijo.
  b) brez vašega privoljenja, če nimate ali se vam je iztekla pravica do bivanja v Belgiji (glejte Evropsko konvencijo) ali če ste bili prijeti na podlagi evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala Belgija z jamstvom vrnitve v državo izvora.

• 2. primer: brez vašega privoljenja v sojenje v vaši državi izvora na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdala država, katere državljan ste. Če morate odslužiti svojo kazen tukaj, lahko Belgija počaka na iztek vaše kazni, preden vas premesti v vašo državo izvora, ali pa vas lahko začasno izroči, da vam tam sodijo, ob jamstvu vrnitve, da odslužite preostanek svoje belgijske kazni v Belgiji. Če imate svoje običajno prebivališče tukaj, lahko Belgijo prosite, da vas preda pod pogojem vrnitve, da boste tujo kazen lahko odslužili v Belgiji.
• 3. primer: brez vašega privoljenja za izvršitev kazni, izrečene v vaši državi izvora na podlagi evropskega naloga, ki ga je izdala država, katere državljan ste. Če morate svojo kazen še vedno odslužiti tukaj, bo Belgija počakala na iztek vaše kazni, preden vas premesti v vašo državo izvora. Če imate svoje običajno prebivališče v Belgiji, lahko prosite, naj zavrne izvršitev naloga, tako da boste lahko svojo kazen odslužili v Belgiji in ne v svoji državi izvora.

Ali se lahko pritožim na odločitev o moji premestitvi?

Da, razen če gre za prostovoljno premestitev, v katero ste privolili.

V okviru vrnitve v vašo državo izvora z namenom izvršitve kazni, izrečene v Belgiji (1. primer), se lahko v roku 60 dni pri Conseil d'État vloži zahteva za razglasitev ničnosti in odlog, prav tako pa pri predsedniku sodišča prošnja za nujno sodno varstvo.

V okviru izvršitve evropskega naloga za prijetje, ki ga je izdala vaša država izvora (2. primer in 3. primer), preiskovalni sodnik opravi prvo preverjanje, v roku 15 dni po prijetju ga preveri senat. V roku 24 ur po sprejetju sklepa senata se lahko vloži priziv pri oddelku za obtožbe (glejte dokument 3). Prav tako se lahko v roku 24 ur od sklepa oddelka za obtožbe vloži pritožba na pritožbeno sodišče.

Obsojen sem bil v Belgiji. Ali se mi lahko ponovno sodi za isti zločin?

Ne.

Informacije o obtožnici/obsodbi

Ali bodo informacije o obsodbi in obtožnici vpisane v mojo kazensko evidenco?

Da.

Kako in kje bodo te informacije shranjene?

Shranjene so v bazi podatkov „Osrednja kazenska evidenca“, ki jo vodi Zvezna javna služba sodstva.

Koliko časa se podatki ohranijo?

Obsodbe glede prekrškov za kazni (1 do 7 dni zapora, 1 do 25 evrov globe, od 20 do 45 ur družbeno koristnega dela) ne bodo več omenjene v izpisku iz evidence po treh letih.

Druge obsodbe ostanejo vpisane za zmeraj. Vendar jih je mogoče izbrisati s postopkom rehabilitacije.

Ali se lahko podatki ohranijo brez mojega soglasja?

Da

Ali lahko nasprotujem ohranitvi teh informacij?

Ne.

Kdo ima dostop do moje evidence?

Pravosodni in policijski organi imajo do nje dostop brez omejitev.

Kazenske evidence ne smemo zamenjati z izpiskom iz kazenske evidence, ki ga zahtevajo določene javne uprave ali določeni posamezniki (delodajalec...) in ki ne omenja vseh informacij, zapisanih v evidenci. Na primer, enostavni izreki krivde, šestmesečna ali daljša zaporna kazen in globe v višini največ 500 EUR ali izrečene v okviru Cestnoprometnega zakonika, ki ne vključuje prepovedi vožnje, daljše od 3 let, ne bodo več upoštevani po 3 letih in 25 dneh od datuma izreka obsodbe. Odlog izreka, enostaven ali začasen, ni na izpisku nikoli omenjen.

Let op: de oorspronkelijke versie van deze pagina () is onlangs gewijzigd. Aan de vertaling in het Nederlands wordt momenteel gewerkt.
De volgende vertalingen zijn al beschikbaar:

5 - Prekrški

Kako se obravnavajo prekrški cestnoprometnega zakonika?

Če lokalna policija ugotovi prekrške Cestnoprometnega zakonika, lahko pošlje lastniku vozila, s katerim je bil storjen prekršek, obrazec, da bi ugotovila identiteto osebe, ki je upravljala vozilo v času dejanja. Kraljevi tožilec vam lahko predlaga dogovor z namenom ustavitve kazenskega pregona s plačilom, z bančnim nakazilom zneska davčni upravi, upravi za registracijo in državno premoženje.

S plačilom tega zneska se boste izognili pozivu pred sodišče za prekrške in še višji globi ter obveznosti plačila dodatnih sodnih stroškov.

Vendar pa plačilo globe pomeni priznanje krivde in vašo odgovornost do morebitnih žrtev, če je vaš prekršek povzročil škodo drugemu udeležencu v prometu.

Kdo obravnava takšne prekrške?

Tožilstvo pristojnega sodišča za prekrške je zadolženo za to, da izda predlog za plačilo globe. Služba za kazni oziroma globe pri davčni upravi vodi račune izplačanih plačil in o tem obvešča državno tožilstvo.

Postopek?

Predlog o plačilu globe se predloži storilcu prekrška s priporočenim pismom ali z opozorilom, ki ga poda policist. Rok za plačilo je lahko od 15 dni do 3 mesece, izjemoma 6 mesecev.

Sankcije?

V primeru neplačila ali zavrnitve predloga za plačilo globe, tožilstvo pozove storilca prekrška pred sodišče za prekrške, da ga obsodi na kazen (globo, zaporno kazen, prepoved vožnje) v skladu z zakonom.

Ali so za takšne prekrške preganjani tudi državljani drugih držav članic?

Da.

Kako?

Policist, ki ugotovi prekršek, predlaga plačilo globe.

V primeru zavrnitve plačila lahko zahteva takojšnje plačilo najmanjšega zakonitega zneska, v nasprotnem primeru pa takoj zaseže vozilo, s katerim je bil storjen prekršek.

Če storilec prekrška noče plačati, se predpisani znesek lahko plača ali odtegne na podlagi sodbe sodišča za prekrške.

Kako se obravnavajo ostali prekrški?

Z neciviliziranim vedenjem (plačila parkirnine, javna čistoča) se ukvarja občinska uprava. V primeru neplačila ste lahko poklicani pred lokalnega mirovnega sodnika (juge de paix).

Glede družbenih, davčnih zadev, varnosti nogometnih tekem, železniškega prometa in ostalih javnih prevoznih sredstev so za pobiranje upravnih glob zadolžene specializirane uprave. Pred sodiščem za civilne zadeve se lahko uveljavljajo različna pravna sredstva.

Ali bodo ti prekrški zapisani v moji kazenski evidenci?

Izrečene sodbe za kršitve cestnoprometnih predpisov so zapisane v kazenski evidenci. Upravne globe in tiste, ki izhajajo iz predpisov o nogometu, se ne vpišejo v kazensko evidenco.