1 - Moje pravice kot žrtve kaznivega dejanja

Katere informacije bom pridobil od organov (npr. policija, državni tožilec) po storitvi kaznivega dejanja, vendar pred njegovo prijavo?

Če kaznivo dejanje ni prijavljeno in sodni organ ali preiskovalni organi (policija ali žandarmerija) o njem niso obveščeni, ne boste dobili nobenih informacij, saj kaznivo dejanje ni znano.

Če so o kaznivem dejanju kakor koli (razen z žrtvino prijavo) obveščeni sodni organ ali službe policije ali žandarmerije, boste pozvani na zaslišanje, na katerem boste morali opredeliti svojo škodo in okoliščine storitve dejanja. Pri tem boste seznanjeni s svojimi pravicami.

Če boste službe policije ali žandarmerije ali sodni organ obvestili sami, boste ob naznanitvi dejanja prav tako zaslišani in seznanjeni s svojimi pravicami.

Ne živim v državi EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno (državljani EU in nedržavljani EU). Kako so zaščitene moje pravice?

Francoski državljani lahko kaznivo dejanje prijavijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije na nacionalnem ozemlju. Prijava bo obravnavana v Franciji, če se francoski organi izjavijo za pristojne, ali pa bo posredovana pristojnim organom države, na ozemlju katere se je dejanje zgodilo.

Tuji državljani, ki so žrtve kaznivega dejanja, storjenega na francoskem ozemlju, lahko prijavo vložijo pri katerem koli policijskem komisariatu ali kateri koli enoti žandarmerije v Franciji. Tuji žrtvi lahko med zaslišanjem ali pri vložitvi prijave pomaga tolmač. O nadaljnjih ukrepih bo obveščena na kakršen koli način, njene pravice pa bodo zaščitene enako kot pravice francoskih državljanov, saj z zakonom niso predvidene različne informacije za žrtve in pravice žrtev glede na njihovo državljanstvo.

Žrtev lahko pridobi pravno pomoč, če je državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum.

Nazadnje, če žrtev vloži prijavo ali priča zoper drugo osebo zaradi zvodništva ali trgovine z ljudmi, ima pravico pridobiti začasno dovoljenje za bivanje na francoskem ozemlju in s tem pravico do opravljanja poklicne dejavnosti, če njena navzočnost ne ogroža javnega reda.

Če prijavim kaznivo dejanje, katere informacije bom prejel?

Ob prijavi kaznivega dejanja boste morali navesti svoje kontaktne podatke, da bodo lahko organi med preiskavo stopili v stik z vami. Prav tako boste seznanjeni s svojimi pravicami in načini njihovega uveljavljanja.

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

O tem, kako napreduje preiskava, ki vas zadeva, se lahko pozanimate pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena).

Pri kaznivih dejanjih in nekaterih prekrških vas preiskovalni sodnik, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, ste obveščeni o sprejeti odločitvi: opustitev preiskave, druge možnosti namesto pregona, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, ste obveščeni o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, datumu in kraju obravnave.

Obveščanje žrtve, kadar je zadeva predložena preiskovalnemu sodniku

Če je uvedena sodna preiskava, državni tožilec za preiskavo pooblasti preiskovalnega sodnika. Ta vas mora obvestiti o začetku tega postopka, vaši pravici, da uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, in načinih izvajanja te pravice. Če ste mladoletna oseba, se o tem obvestijo vaši zakoniti zastopniki.

Preiskovalni sodnik vas v obvestilu žrtvi seznani tudi z vašo pravico, da vam lahko, če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izberete sami ali pa vam ga bo na vašo zahtevo dodelil predsednik odvetniške zbornice, pri čemer pojasni, da boste morali stroške kriti sami, razen če ste upravičeni do pravne pomoči (glej pogoje) ali imate zavarovanje stroškov postopka.

Obveščanje žrtve v zvezi z osumljencem

Ne boste nujno obveščeni o tem, ali je bil za domnevnega storilca odrejen pripor, niti o tem, ali je bil odpuščen iz zapora.

Vendar pa boste vedno obveščeni o tem, da je bil za domnevnega storilca uveden sodni nadzor, če je bila zaradi vaše varnosti odrejena prepoved približevanja.

Ali sem upravičen do brezplačnega tolmačenja ali prevajanja (ko se obrnem na policijo ali druge organe ali med preiskavo in sojenjem)?

Če ne govorite ali ne razumete dobro francoskega jezika, službe policije ali žandarmerije, na katere se obrnete, zahtevajo tolmača. Tolmač bo navzoč med vašimi zaslišanji, pa tudi med pogovori, ki jih boste morda imeli z odvetnikom, in med sojenjem.

Med preiskavo lahko pri sodišču, ki je pristojno za zadevo, zaprosite za prevod bistvenih listin v spisu. Ti prevodi bodo brezplačni, če se nanašajo na pomembne listine, vendar pa jih bo treba plačati, če se nanašajo na druge dokumente.

Nekateri dokumenti o pravicah žrtev so že prevedeni v najpogostejše jezike in vam jih izročijo policisti ali žandarji.

Kako organi zagotavljajo, da jih bom razumel in da me bodo oni razumeli (če sem otrok ali invalid)?

Če je zaradi vaše invalidnosti omejeno vaše komuniciranje, vam bo pomagal tolmač, ki ga bodo povabili preiskovalci ali sodniki. Tolmač vas bo spremljal med zaslišanji, pogovori z odvetnikom ali med sojenjem.

Če ne znate ali ne morete brati, vam bodo listine prebrane.

Če ste mladoletna oseba, je vaše zaslišanje prilagojeno vaši starosti in zrelosti, opravijo pa ga posebej usposobljeni preiskovalci, ki jim včasih pomaga psiholog. Če je potrebnih več zaslišanj, jih, če je to mogoče, opravi isti preiskovalec.

Na nekaterih komisariatih ali postajah žandarmerije so na voljo posebne sobe, da bi se vzpostavilo okolje, prilagojeno otroku, in da bi bilo zaslišanje manj uradno.

Vedno lahko zahtevate, da vas med zaslišanji spremlja odrasla oseba, ki jo izberete sami.

Nazadnje, če se preiskava nanaša na huda dejanja, zlasti vsa kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, se vaša zaslišanja slikovno ali vsaj zvočno snemajo.

Službe za podporo žrtvam

Kdo zagotavlja podporo žrtvam?

Podporo žrtvam zagotavljajo združenja za podporo žrtvam. Njihova naloga je, da vse žrtve kaznivih dejanj, naj bodo vključene v kazenski postopek ali ne, usmerjajo in jim zagotovijo socialno-pravno pomoč ali psihološko podporo.

Poleg tega ta združenja obveščajo urade za podporo žrtvam, ki so prisotni na vsakem okrožnem sodišču (tribunal de grande instance) za zagotavljanje pomoči in podpore žrtvam, ki jih zadeva postopek v teku.

Prav tako lahko specializirana združenja zagotovijo prilagojeno podporo žrtvam posebnih kaznivih dejanj (na primer nasilja v partnerskih odnosih).

Ali me bo policija samodejno usmerila na službe za podporo žrtvam?

Na kakršen koli način boste obveščeni o svoji pravici do pomoči, ki jo zagotavlja služba javne ustanove ali združenje za podporo žrtvam, in prejeli njihove kontaktne podatke. V zakonodaji ni predvideno, da službe policije ali žandarmerije neposredno stopijo v stik z združenji za podporo žrtvam, vendar če so v teh službah prisotni socialni delavci (socialni pomočniki ali psihologi), najsi so se ti zahtevali ali pa opravljajo dežurstvo, vam lahko pomagajo pri vaših ukrepih.

Vsaka departmajska direkcija za javno varnost je uvedla departmajskega korespondenta za „podporo žrtvam“. Njegove naloge so vzdrževanje odnosov z združenji, organizacija izboljšanja sprejema, centralizacija informacij, koristnih za žrtve, in zagotovitev spremljanja kazenskih postopkov za zagotovitev informacij o poteku preiskav.

Vsaka departmajska skupina žandarmerije ima uradnika, ki zastopa nacionalno žandarmerijo v posebnem odboru za podporo žrtvam, ustanovljenem v okviru departmajskega sveta za preprečevanje kriminalitete.

Ob vsaki vložitvi prijave zoper osebo X zaradi hudih dejanj policist prijavitelju samodejno izroči obrazec za podporo žrtvam, s čimer ga seznani z delovanjem nacionalnega inštituta za podporo žrtvam in mediacijo (Institut national d'aide aux victimes et de médiation (INAVEM)) in mu zagotovi kontaktne podatke združenj za podporo žrtvam ali socialnih služb.

Državni tožilec se lahko nato neposredno obrne na združenje za podporo žrtvam, da se žrtvi kaznivega dejanja zagotovi podpora.

V primeru nesreče s številnimi žrtvami (skupinska nesreča ali teroristično dejanje) imajo lahko združenja za podporo žrtvam dostop do seznama žrtev in neposredno stopijo v stik z njimi.

Kako je zaščitena moja zasebnost?

Med preiskavo imate z dovoljenjem državnega tožilca pravico, da ne razkrijete svojega osebnega naslova in da navedete naslov postaje žandarmerije ali policijskega komisariata ali naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Nazadnje imate možnost, da zaprosite za sojenje za zaprtimi vrati, tj. brez navzočnosti javnosti, česar sodniki ne smejo zavrniti, če ste žrtev posilstva, mučenja ali barbarskih dejanj, povezanih s spolnimi napadi. V drugih primerih bo sojenje potekalo za zaprtimi vrati samo, če vi ali druga civilna stranka temu ne nasprotujete.

Vaša identiteta se ne sme nikoli pojaviti v medijih, razen če ste to dovolili.

Poleg tega so storitve, ki jih zagotovijo združenja za podporo žrtvam, in podatki, ki jih zberejo, popolnoma zaupni.

Ali moram pred uporabo podpore žrtvam kaznivo dejanje prijaviti?

Da bi bili deležni pomoči združenja za podporo žrtvam, vam ni treba vložiti prijave.

Moja osebna zaščita, če sem v nevarnosti

Katere vrste zaščite so na voljo?

Če ste bili žrtev nasilja v partnerskem odnosu, se lahko povzročitelju nasilja odredi, da zapusti družinski dom, prepreči, da prihaja na določene kraje, in odredi zdravljenje ali psihološka obravnava.

Če ste bili žrtev nasilja svojega (nekdanjega) zakonca ali (nekdanjega) zunajzakonskega partnerja in vam grozi resna nevarnost, vam lahko državni tožilec dodeli napravo za telezaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti). Žrtev nasilja v partnerskem odnosu lahko sodniku za družinske zadeve tudi predlaga, naj izda sklep o zaščiti, s katerim so določene nekatere prepovedi za storilca, kadar obstajajo resni razlogi za domnevo, da sta zatrjevano nasilje in nevarnost, ki ji je žrtev izpostavljena, verjetna.

Sodišče lahko vas in vašo družino zaščiti tudi pred morebitnimi grožnjami ali pritiski domnevnega storilca, tako da sprejme ukrepe za prepoved vseh stikov, kot so pripor, sodni nadzor in druge sodne omejitve.

Kdo mi lahko zagotovi zaščito?

Zaščito žrtev zagotovi sodni organ, ki upošteva tveganja in potrebe žrtev ter sprejme nekatere sklepe, kot je prepoved navezovanja stikov z žrtvijo ali prihajanja na določene kraje, na primer na dom žrtve. Sklepi, s katerimi so določene te prepovedi, se pošljejo policijskim komisariatom in postajam žandarmerije, ki so nato odgovorni za zagotavljanje njihovega upoštevanja. Če obdolženec ali obsojenec te prepovedi krši, je lahko aretiran, pri čemer lahko njegovo ravnanje upravičuje namestitev v zapor ali pa pomeni novo kaznivo dejanje.

Če ima žrtev posebno napravo za zaščito (telefon za klicanje v primeru resne nevarnosti), se njena varnost zagotavlja s to napravo, ki omogoča enostavno vzpostavitev stika s klicno platformo, ki nato nemudoma obvesti najbližje službe policije ali žandarmerije, da se odpravijo k žrtvi, ki je v nevarnosti.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo storilec kaznivega dejanja povzročil nadaljnjo škodo?

Uslužbenec ali uradnik sodne policije, ki vas zasliši, je odgovoren, da zbere prve informacije, ki omogočajo prilagojeno oceno vašega položaja in vaših potreb po zaščiti. Te informacije pošlje sodnemu organu, pristojnemu za postopek, ki, če se mu zdi to ustrezno, odloči, da združenje za podporo žrtvam opravi poglobljeno oceno. Cilj te prilagojene ocene je predvsem določiti tveganja za ustrahovanje ali maščevanje storilca kaznivega dejanja.

Ali bo izvedena ocena, če obstaja tveganje, da mi bo kazenskopravni sistem povzročil nadaljnjo škodo (med preiskavo in sojenjem)?

Cilj zgoraj opisane ocene je tudi določiti tveganja sekundarne viktimizacije zaradi vašega sodelovanja v kazenskem postopku.

Kakšna zaščita je na voljo za posebno ranljive osebe?

Za posebno ranljive žrtve sta na voljo ocena in pomoč združenja za podporo žrtvam.

Poleg tega so glede na potrebe žrtve predvideni različni zaščitni ukrepi, kot so:

  • omejitev števila zaslišanj in zdravniških pregledov na toliko, kolikor je nujno potrebno za preiskavo;
  • možnost, da oseba v primeru spolnega nasilja ali nasilja na podlagi spola zaprosi, da jo zasliši oseba istega spola;
  • zaslišanje opravijo usposobljeni preiskovalci v prilagojenih prostorih in, kolikor je mogoče, isti preiskovalci za vsako zaslišanje.

Sem mladoletna oseba – ali imam posebne pravice?

Mladoletna žrtev ima ne samo enake pravice kot polnoletne osebe, ampak tudi posebne pravice, povezane z njeno mladoletnostjo. Če se izkaže, da starši (ali zakoniti zastopniki) niso sposobni zaščititi interesov mladoletnega otroka, sodni organ imenuje ad hoc skrbnika (otrokova bližnja oseba ali usposobljena oseba), ki zastopa mladoletno osebo in uveljavlja njene pravice.

Za zaščito interesov mladoletne žrtve se samodejno imenuje tudi odvetnik, ki mora biti navzoč na vsakem njenem zaslišanju.

V zvezi z nekaterimi kaznivimi dejanji, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se lahko v fazi preiskave pridobi medicinsko-psihološko izvedensko mnenje o mladoletni žrtvi, namen katerega je oceniti naravo in obseg utrpele škode ter ugotoviti, ali je zaradi nje potrebno zdravljenje ali ustrezna oskrba. Zaslišanja mladoletne osebe, žrtve nekaterih kaznivih dejanj, zlasti zoper spolno nedotakljivost, se obvezno snemajo, da se preprečijo večkratna ponovna zaslišanja mladoletne osebe.

Nazadnje, mladoletno žrtev lahko na vsakem zaslišanju, ne glede na vrsto utrpelih dejanj, spremlja oseba, ki jo izbere sama (bližnja oseba, družinski član, zakoniti zastopnik, zdravnik, psiholog).

Moj družinski član je umrl zaradi kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Moj družinski član je bil žrtev kaznivega dejanja – kakšne so moje pravice?

Oseba, ki ni neposredno žrtev kaznivega dejanja, se lahko vseeno šteje za posredno žrtev in je deležna nekaterih pravic.

Posredna žrtev, ki meni, da je utrpela škodo, pa čeprav samo nepremoženjsko, lahko uveljavlja premoženjskopravni zahtevek med preiskavo, pri preiskovalnem sodniku ali med obravnavo, če se storilcu sodi na sodišču.

Vendar pa za razliko od neposredne žrtve kaznivega dejanja posredna žrtev ne bo nujno pozvana na obravnavo niti obveščena o obravnavi, če ni predhodno opozorila nase.

Nazadnje, žrtev bo morala pojasniti naravo svoje škode, da bi sodnik odločil, ali je njeno uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka dopustno, tj. ali ga je mogoče šteti za legitimno.

Ali mi je zagotovljen dostop do mediacije? Kakšni so pogoji za dostop do mediacije? Ali bom v času mediacije na varnem?

Mediacija je sodni ukrep, ki se lahko izvede, če se lahko z njo zagotovi povračilo za škodo, povzročeno žrtvi, odpravijo motnje, ki so posledica kaznivega dejanja, ali prispeva k reintegraciji storilca kaznivega dejanja.

Ta ukrep lahko določi državni tožilec s soglasjem žrtve ali na njeno zahtevo.

Če je nasilje povzročil zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner, se mediacija opravi le, če žrtev to izrecno zahteva. V takem primeru se povzročitelj nasilja tudi pozove k spoštovanju zakona.

Če po izvedbi mediacije med storilcem dejanja in žrtvijo zakonec ali nekdanji zakonec žrtve, njen partner, s katerim je sklenila civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali nekdanji partner, njen zunajzakonski partner ali nekdanji zunajzakonski partner povzroči novo nasilje, se nova mediacija ne sme opraviti.

Mediacija, ki se lahko zaupa uradniku sodne policije, pooblaščencu tožilca ali mediatorju, vključuje vzpostavitev povezave med žrtvijo in storilcem dejanj, hkrati pa se zagotavlja varnost žrtve, ki izrazi svoje soglasje z načelom in pravili izvajanja. Žrtev ne sme biti soočena s storilcem proti svoji volji, niti v nobenem primeru ostati sama z njim.

Poleg tega se ta ukrep ne izvede, če se izkaže, da vzpostavitev povezave med storilcem in žrtvijo pomeni nevarnost za žrtev.

Kje lahko najdem zakonodajo, ki določa moje pravice?

Vsa francoska zakonodaja je dostopna na Povezava se odpre v novem oknuspletišču. Pravice žrtev so navedene v zakoniku o kazenskem postopku, zlasti v členih od 10-2 do 10-5 in od D1-2 do D1-12.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

2 - Prijava kaznivega dejanja in moje pravice med preiskovanjem kaznivega dejanja ali med sojenjem

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Prijavo lahko vložite pri službi policije ali žandarmerije, ki jo bo posredovala državnemu tožilcu v kraju storitve kaznivega dejanja ali v kraju prebivališča ali prijetja storilca kaznivega dejanja.

Lahko se obrnete tudi neposredno na državnega tožilca, in sicer z navadnim pismom, v katerem pojasnite dejanja, ki ste jih utrpeli, ter datume in kraje dejanj in navedete svojo identiteto in naslov.

Pod istimi pogoji lahko kaznivo dejanje prijavijo tudi osebe, ki niso žrtve.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

Žrtev se lahko pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena) pozanima o tem, kako napreduje preiskava, ki jo zadeva.

V zvezi s kaznivimi dejanji in nekaterimi prekrški preiskovalni sodnik žrtev, če uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, je žrtev obveščena o sprejeti odločitvi: opustitev zadeve, druge možnosti namesto pregona, uvedba sodne preiskave, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, je žrtev obveščena o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, ter datumu in kraju obravnave.

Obveščanje prijavitelja

Državni tožilec vsako osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, obvesti o sprejetih nadaljnjih ukrepih.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Če nimate odvetnika, lahko informacije o svojih pravicah in obveznostih dobite pri sodiščih, centrih za pravno pomoč (maisons de la justice et du droit), točkah dostopa do pravnih informacij in svetovanja (points d’accès au droit), na sedežih občin in v socialnih centrih, v katerih dežurajo združenja za podporo žrtvam. Deležni ste lahko tudi brezplačnega pravnega svetovanja, ki je na voljo ne glede na starost, državljanstvo ali sredstva in ga na navedenih krajih zagotavljajo pravni strokovnjaki, zlasti odvetniki.

Pravno pomoč lahko pridobite, če izpolnjujete naslednje pogoje:

  • ste francoski državljan ali državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum, ali imate zakonito običajno prebivališče v Franciji (ta pogoj se ne zahteva, če ste mladoletna oseba ali če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek);
  • vaša finančna sredstva[1] ne presegajo najvišjega praga, določenega z zakonom o financah. Ta pogoj v zvezi s sredstvi se ne zahteva, če ste žrtev še posebno hudega kaznivega dejanja (naklepni napad na življenje, mučenje ali barbarska dejanja, teroristično dejanje, posilstvo itd.), če prejemate aktivni solidarnostni dodatek (revenu de solidarité active (RSA)) ali starostni solidarnostni dodatek in nimate drugih virov dohodka ali če se vaš položaj izkaže za še posebno vrednega pozornosti glede na predmet spora ali predvidene stroške sojenja.

S pravno pomočjo se krijejo:

  • nagrade odvetnika;
  • po potrebi stroški sodnega izvršitelja;
  • stroški v zvezi z izvedenskimi mnenji itd.;
  • polog, ki ga boste morda morali plačati.

Pravna pomoč je lahko polna ali delna. Pomembno je, da za pravno pomoč zaprosite na začetku postopka, saj vam stroški, nastali pred vložitvijo prošnje, ne bodo povrnjeni.

Informacije in obrazec prošnje za pravno pomoč lahko dobite pri svojem odvetniku, centru za pravno pomoč, na sedežu občine, pri sodišču v kraju svojega prebivališča ali sodišču, pristojnem za zadevo. Obrazec je mogoče tudi prenesti z naslednje povezave: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/R1444.



[1] Pogoji v zvezi s finančnimi sredstvi za pridobitev pravne pomoči:
za oceno vaših potreb po pravni pomoči organi upoštevajo sredstva, ki ste jih prejeli med 1. januarjem in 31. decembrom v letu pred letom, v katerem vlagate prošnjo. Ta sredstva zajemajo vse vrste dohodkov, razen družinskih dajatev in nekaterih socialnih dajatev. Upoštevajo se tudi sredstva vašega zakonca, zunajzakonskega partnerja, vzdrževanih otrok in vseh oseb, ki običajno živijo v vašem gospodinjstvu.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Stroški, povezani s sodnim postopkom, se lahko pod nekaterimi pogoji krijejo iz vašega zavarovanja stroškov postopka, če to delno ali v celoti krije stroške odvetnika, stroške sodnega izvršitelja, stroške postopka ali transakcije ali stroške izvedenskega mnenja.

Če takega zavarovanja nimate, sodišče ob izreku obsodbe in določitvi škode plačilo takih stroškov na vašo zahtevo naloži obsojencu.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če državni tožilec po koncu preiskave odloči, da se preiskava zaključi brez nadaljnjih ukrepov, lahko vložite pritožbo pri generalnem državnem tožilcu pritožbenega sodišča, na območju katerega je sodišče, ki je zadevo zaključilo brez nadaljnjih ukrepov.

Če generalni državni tožilec meni, da je bil pregon potreben, lahko tožilcu odredi, da začne pregon. Če generalni državni tožilec meni, da vaša pritožba ni utemeljena, vas obvesti, da v zvezi z vašo pritožbo ne bo sprejel nadaljnjih ukrepov.

Poleg tega lahko, če je bila prijava, vložena pri državnem tožilcu, zaključena brez nadaljnjih ukrepov ali če so od te prijave pretekli trije meseci, prijavo vložite neposredno pri pristojnem preiskovalnem sodniku z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Nazadnje, domnevnega storilca lahko na sodišče pozovete tudi neposredno, tako da sodnemu izvršitelju naročite, naj mu vroči poziv. V takem primeru boste morali plačati polog, katerega znesek določi sodišče glede na vaša sredstva.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Obveščeni boste o datumu sojenja in lahko boste prisostvovali obravnavi. V nekaterih primerih sojenje ni javno, tako da boste lahko v dvorani le toliko časa, kot bo trajalo vaše pričanje. Po drugi strani vam bo dovoljeno prisostvovati celotnemu sojenju, če to ni javno (poteka za zaprtimi vrati), le če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Pravico imate, da vam ves čas sojenja brez kakršnega koli pogoja pomaga združenje za podporo žrtvam. Člani teh združenj vam lahko pomagajo pri vložitvi predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, lahko so navzoči na različnih obravnavah ter vam lahko pomagajo pri razlagi aktov in odločb sodnikov.

Če imate težave z razumevanjem francoščine ali z izražanjem v njej, bo povabljen tolmač.

Civilna stranka ima na obravnavi možnost, da pozove priče ali nasprotuje zaslišanju nekaterih prič.

Žrtev ali civilna stranka ima možnost postavljati vprašanja pričam in obdolžencu/obtožencu prek predsednika sodišča.

Nazadnje lahko podate ugotovitve (pisne pripombe) glede tehničnih vidikov postopka, zakona in/ali dejstev zadeve, na katere mora sodnik odgovoriti.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Ko se sodni organi ali službe policije ali žandarmerije seznanijo z dejanji, žrtev pozovejo na zaslišanje.

Žrtvi ni treba poiskati storilca ali dokazati njegove krivde, saj je za to pristojen državni tožilec. Vendar pa je lahko pozvana, naj zagotovi vse dokaze ali znake, ki omogočajo ugotovitev resnice (zdravstvena spričevala, identiteta prič itd.).

Žrtev se lahko odloči, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, kar ji daje pravico, da zahteva finančno povračilo utrpele škode, in da ji pomaga odvetnik.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Službe policije ali žandarmerije takoj, ko so zadolžene za preiskavo, opravijo zaslišanje žrtve. Pri tem jo samodejno obvestijo o njeni pravici:

  • da pridobi povračilo za svojo škodo, in sicer z odškodnino ali na kakršen koli drug ustrezen način, kar lahko po potrebi vključuje ukrep poravnalne pravičnosti;
  • da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek bodisi v okviru uvedbe kazenskega postopka s strani tožilstva bodisi z neposrednim pozivom storilca dejanja pred pristojno sodišče ali prijavo pri preiskovalnem sodniku;
  • da ji, če želi uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izbere sama ali ki ga na njeno zahtevo imenuje predsednik odvetniške zbornice pri pristojnem sodišču, pri čemer stroške nosi žrtev, razen če izpolnjuje pogoje za dostop do pravne pomoči ali če ima zavarovanje stroškov postopka;
  • da ji pomaga služba ene ali več javnih ustanov ali pogodbeno združenje za podporo žrtvam;
  • da se v primeru nekaterih kaznivih dejanj po potrebi obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj;
  • da je obveščena o zaščitnih ukrepih, ki jih je lahko deležna, zlasti o sklepih o zaščiti. Žrtve so obveščene tudi o kaznih, naloženih povzročiteljem nasilja, in pogojih izvrševanja morebitnih obsodb, ki bi lahko bile izrečene;
  • da se ji zagotovita tolmač in prevajanje informacij, ki so nepogrešljive za uveljavljanje njenih pravic, če ne razume francoskega jezika;
  • da jo na njeno zahtevo v vseh fazah postopka spremlja njen zakoniti zastopnik ali polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če pristojni sodni organ ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve;
  • da kot stalno prebivališče navede naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Žrtev mora priti na sodišče in pričati, če je pozvana kot priča.

Osebna navzočnost civilne stranke ni potrebna, če jo zastopa odvetnik. Če pa civilna stranka ni navzoča in nima zastopnika, se domneva, da se je odpovedala zahtevku, razen če je pisala sodišču in navedla, kaj zahteva.

Civilna stranka in žrtev, pozvani k pričanju na sodišču, lahko zahtevata povračilo stroškov, nastalih zaradi udeležbe na obravnavi, vendar morata zahtevo predložiti med sojenjem.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Na obravnavi lahko podate izjave in predložite dokaze, pri katerih pa je treba upoštevati načelo kontradiktornosti ter jih najprej predložiti obrambi (domnevnemu storilcu in/ali njegovemu odvetniku) in državnemu tožilcu.

Sami ali s pomočjo odvetnika lahko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

V odškodninskem zahtevku morate opredeliti znesek škode (denarni znesek, namenjen povračilu premoženjske škode, trpljenja, izgube časa zaradi utrpelih dejanj). Pri tem vas lahko usmerja združenje za podporo žrtvam.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev je med sojenjem poučena o pravici, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, da pridobi pomoč odvetnika in pod nekaterimi pogoji pravno pomoč ter da ji pomaga združenje za podporo žrtvam.

Žrtev, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, je poučena, da se lahko v nekaterih primerih obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’indemnisation des victimes d’infractions (CIVI)), da bi dosegla plačilo odškodnine, če jo je sodišče prisodilo.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Pri kazenskem sodišču in sodišču za prekrške nimate neposrednega dostopa do listin, ampak morate najprej pridobiti soglasje tožilca.

Če pa uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, lahko do njih dostopate neposredno oziroma prek svojega odvetnika ali zahtevate kopijo.

Pri porotnem sodišču lahko pridobite brezplačne kopije zapisnika o ugotovitvi kaznivega dejanja, pisnih izjav prič in izvedenskih poročil ter kopije drugih listin postopka.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

3 - Moje pravice po sojenju

Ali se lahko zoper odločitev pritožim?

Zoper odločitev sodišča se ne morete pritožiti, če niste uveljavljali premoženjskopravnega zahtevka, ker kot „navadna žrtev“ niste stranka v postopku.

Poleg tega, če je sodišče dopustilo vaše uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka, se ne boste mogli pritožiti zoper odločbo o odločitvi o krivdi ali izrečeni kazni. Pritožbo lahko vložite samo v zvezi z določbami, ki vas zadevajo.

Kakšne so moje pravice po obsodbi?

V vseh primerih imate pravico:

  • da ste obveščeni o sklepu, s katerim je storilcu prepovedano ponovno navezovanje stikov z vami;
  • da ste obveščeni o izvrševanju obsodbe (odpust obsojenca, znižanje njegove kazni, kraj, v katerem prebiva itd.) prek združenja za podporo žrtvam ali neposredno pri Povezava se odpre v novem oknuslužbi za reintegracijo obsojencev in izvajanje pogojnih kazni (Service Pénitentiaire d’Insertion et de Probation (SPIP));
  • da sodniku predlagate, naj storilcu kaznivega dejanja prepove, da vas obiskuje, se sestaja z vami ali navezuje stik z vami, če je začasno ali pogojno izpuščen ali če je bila njegova kazen znižana ali spremenjena;
  • da ste opozorjeni, če je obsojenec pobegnil in obstaja nevarnost za vas ali vaše bližnje;
  • da vam pomaga združenje za podporo žrtvam;
  • da se pred vsako odločitvijo o odpustu obsojene osebe upoštevajo vaši interesi in da v 15 dneh pred sprejetjem vsake odločitve predložite pisna stališča.

Če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, imate poleg tega pravico:

Med izvrševanjem kazni imate pravico:

1. da se obrnete na sodni organ glede vsakega posega v vaše interese;

2. da pridobite povračilo za svojo škodo, in sicer z odškodnino ali na kakršen koli drug ustrezen način, pri čemer lahko po potrebi predlagate ukrep poravnalne pravičnosti;

3. da vas, če želite, obvestijo o končanem prestajanju kazni odvzema prostosti v primerih in pod pogoji, določenimi z zakonom o kazenskem postopku;

4. da se, če je ustrezno, upošteva potreba po zagotovitvi vašega miru in varnosti.

Sodni organ mora vse te pravice zagotavljati ves čas izvrševanja kazni, ne glede na načine njihovega izvajanja.

Ali sem upravičen do podpore ali zaščite po končanem postopku? Za koliko časa?

Po končanem postopku vam lahko pomaga odvetnik, ki vam lahko svetuje o možnosti vložitve pritožbe ali o tem, kako se obrniti na sodnega izvršitelja.

Pomagajo vam lahko tudi združenja za podporo žrtvam, pri čemer trajanje te pomoči ni omejeno.

Katere informacije bom prejel, če bo storilec obsojen?

Če bo storilec obsojen, boste obveščeni o kazni, če ta vključuje prepovedi, s katerimi je storilcu prepovedano navezovanje stikov z vami ali prihajanje na vaš dom.

Če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, boste prejeli kopijo sodbe, v kateri je navedena izrečena kazen.

Če je storilec zaprt, boste lahko obveščeni o predvidenem pogojnem odpustu in zaprošeni za mnenje.

Ali mi bo sporočeno, če bo storilec odpuščen iz zapora (vključno s predčasnim ali pogojnim odpustom) ali bo iz zapora pobegnil?

Če je bila oseba obsojena zaradi nekaterih kaznivih dejanj (posilstvo, umor ali poskus umora in večina kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost) in če ste vložili zahtevek kot žrtev ali civilna stranka, ste lahko neposredno ali prek svojega odvetnika obveščeni o odpustu osebe iz zapora, če se ta zgodi na datum izteka kazni.

V primeru pobega vas obvesti državni tožilec.

Ali bom sodeloval pri odločitvi o odpustu ali pogojnem odpustu? Ali lahko na primer podam izjavo ali vložim pritožbo?

Kadar obstaja tveganje, da bi se lahko obsojenec znašel v navzočnosti žrtve ali civilne stranke, in je očitno, da je treba tako srečanje preprečiti, sodišča za izvrševanje kazni vsaki odločitvi o začasnem ali dokončnem prenehanju prestajanja zaporne kazni dodajo prepoved približevanja žrtvi ali civilni stranki in po potrebi njenemu domu ali kraju dela (člen 712-16-2, prvi odstavek, zakonika o kazenskem postopku).

Ta prepoved je, razen v primeru posebno obrazložene drugačne odločitve, celo obvezna, če je bila oseba obsojena za eno od kaznivih dejanj iz člena 706-47 zakonika o kazenskem postopku (večina kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, člen 712-16-2, drugi odstavek, zakonika o kazenskem postopku).

V ta namen se žrtvi ali civilni stranki pošlje obvestilo, s katerim je obveščena o ukrepu in mogočih posledicah, ki bi jih neupoštevanje te prepovedi lahko imelo za obsojeno osebo (člen 712-16-2, tretji odstavek, zakonika o kazenskem postopku, glej spodaj).

Če odvetnik civilne stranke (ne pa tudi „navadne žrtve“) to zahteva, lahko nazadnje sodeluje v kontradiktorni razpravi in uveljavlja svoja stališča pred sodnikom, sodiščem in senatom za izvrševanje kazni pri preučitvi predlogov za pogojni odpust v zvezi z osebami, obsojenimi na zaporno kazen petih let ali več ali na daljšo zaporno kazen.

Poleg tega lahko sodniki za izvrševanje kazni pred kakršno koli odločitvijo žrtev ali civilno stranko neposredno ali prek njenega odvetnika obvestijo, da lahko v 15 dneh od tega obvestila predloži pisna stališča. Žrtev ali civilna stranka lahko ta stališča sodišču predloži na kakršen koli način, ki ji ustreza.

Žrtev ne more vložiti pritožbe zoper odločitve o izvrševanju kazni obsojene osebe. Lahko pa vloži novo prijavo, če storilec stori nova kazniva dejanja, ali pa sodišče, pristojno za spremljanje, ali državnega tožilca opozori na to, da obsojenec ne izpolnjuje svojih obveznosti ali prepovedi, na primer če ne upošteva prepovedi navezovanja stikov z žrtvijo.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

4 - Nadomestilo

Kako lahko zahtevam odškodnino od storilca kaznivega dejanja (v sodnem postopku, s civilno sodbo, s premoženjskopravnim zahtevkom)?

V skladu z veljavno zakonodajo lahko vsaka oseba, ki trdi, da je žrtev:

  • uveljavlja premoženjskopravni zahtevek pri preiskovalnem sodniku, pristojnem za zadevo;
  • vloži predlog za izdajo začasne odredbe ali tožbo pri civilnem sodišču, ki vsebinsko odloča o zadevi.

(1) Civilna tožba pri kazenskem sodišču se lahko vloži na različne načine:

–           tožba, kadar kazenskega postopka ni začelo državno tožilstvo (kar sproži uvedbo kazenskega postopka).

Mogoča sta dva postopka:

  • zasebni pregon (za prekrške ali delikte);
  • uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka (za delikte ali kazniva dejanja);

–          intervencija, kadar se je kazenski postopek že začel;

–          uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka.

To se lahko izvede z uveljavljanjem zahtevka ob navzočnosti na obravnavi, pa tudi z uveljavljanjem zahtevka na daljavo, tako da se ga s priporočenim pismom s povratnico ali po telefaksu pošlje predsedniku kazenskega sodišča, pri čemer se navede, da stranka želi uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, in znesek zahtevane odškodnine. To se lahko opravi tudi po odvetniku.

(2) Civilna tožba pri civilnem sodišču se lahko vloži v skladu s splošnim pravom o civilni odgovornosti.

Če se posameznik odloči, da se bo obrnil na civilno sodišče, da bi dobil povračilo svoje škode, zadeve nato ne bo mogel predložiti kazenskemu sodišču. Nasprotno pa bo posameznik, če se obrne na kazensko sodišče, zadevo nato lahko predložil civilnemu sodišču.

Sodišče je odredilo, da mi mora storilec plačati odškodnino/nadomestilo. Kako lahko zagotovim, da storilec res plača?

V primeru težav z izterjavo zneska odškodnine lahko posameznik uporabi civilne postopke izvršbe, za kar se obrne na sodnega izvršitelja. Predlog je treba po pošti poslati predsedniku okrožnega sodišča (tribunal de grande instance) v kraju stalnega prebivališča obsojenca ali, če obsojenec prestaja zaporno kazen, okrožnega sodišča, ki je pristojno za ustanovo za prestajanje zapornih kazni. Zarubijo se lahko:

– del razpoložljive preostale plače obsojenca;

– sredstva na njegovem bančnem računu;

– nekatero njegovo premoženje.

Če storilec ne plača, mi lahko država izplača predplačilo? Pod katerimi pogoji?

Če obsojenec žrtvi odškodnine ne plača prostovoljno, se lahko žrtev obrne na službo za pomoč žrtvam kaznivih dejanj pri izterjavi (Service d’aide au recouvrement des victimes d’infractions (SARVI)). Žrtev mora za to samo dokazati, da ji je odškodnina dodeljena s pravnomočno odločbo v kazenskem postopku (zoper katero pritožba ni več mogoča).

Služba SARVI namesto odgovorne osebe žrtvi izplača celotno odškodnino do višine 1 000 EUR; nad tem zneskom izplača predplačilo v višini 30 % zneska, vendar največ 3 000 EUR. Če je bilo izplačano predplačilo, služba SARVI preostali del dolgovanega zneska izplača glede na zneske, ki jih lahko pridobi od obsojenca.

Da bi se žrtev obrnila na službo SARVI, mora pri okrožnih sodiščih (univerzalno okence sodnega tajništva, sodno tajništvo sodnika, pristojnega za žrtve, izvršilni uradi, urad za pomoč žrtvam) ali centrih za pravno pomoč, točkah dostopa do pravnih informacij in svetovanja, na sedežih občin itd. pridobiti obrazec prošnje za pomoč pri izterjavi, ti pa nato izpolnjeni obrazec pošljejo službi SARVI.

Prošnjo je treba pri službi SARVI obvezno vložiti v roku od dveh mesecev do enega leta od dneva, ko je odločba o odškodnini postala pravnomočna.

Ali sem upravičen do nadomestila od države?

Garancijski sklad za žrtve terorističnih dejanj in drugih kaznivih dejanj (Fonds de garantie des victimes d’actes de terrorisme et d’autres infractions (FGTI)) posreduje za zagotovitev odškodnine žrtvam terorističnih dejanj po posebnem postopku. Posreduje tudi za zagotovitev odškodnine:

–          žrtvam posilstva, spolnega napada, ropa, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja sredstev, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja;

–          žrtvam kaznivega dejanja, ki je povzročilo trajno ali popolno nezmožnost za delo;

–          sorodnikom žrtev naklepnega ali nenaklepnega umora.

Za pridobitev odškodnine iz sklada FGTI je treba pod nekaterimi pogoji zahtevek vložiti neposredno pri komisiji za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’Indemnisation des Victimes d’Infraction (CIVI)) pri okrožnem sodišču v kraju stalnega prebivališča vložnika zahtevka ali v kraju kazenskega sodišča, ki odloča o kaznivem dejanju.

Zahtevek je treba pri komisiji CIVI vložiti v treh letih od datuma kaznivega dejanja. Ta rok se podaljša za eno leto od datuma zadnje odločbe v kazenskem postopku.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na francoskem ozemlju, lahko odškodnino prejmejo:

–          osebe francoskega državljanstva;

–          državljani države članice Evropske unije.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v tujini, lahko odškodnino prejmejo samo osebe francoskega državljanstva.

(1) V primeru hudega napada na osebo:

Žrtev lahko dobi celotno povračilo škode, ki izhaja iz napada na osebo, če so dejanja povzročila smrt, pohabljenje ali trajno invalidnost ali popolno nezmožnost za delo, ki traja najmanj en mesec, ali če ta dejanja pomenijo kaznivo dejanje posilstva, spolnega nasilja ali napada ali trgovino z ljudmi.

Komisija CIVI upošteva dajatve, ki jih izplačujejo socialne službe, družbe za vzajemno zavarovanje, zavarovalnice itd. Škoda, nastala na oblekah, in materialna škoda se ne povrneta.

(2) V primeru lažjega napada na osebo in premoženjske škode zaradi ropa, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja sredstev, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja:

Če je žrtev utrpela telesno poškodbo, posledica katere je manj kot enomesečna popolna nezmožnost za delo, ali premoženjsko škodo zaradi enega od sedmih navedenih deliktov, za odškodnino veljajo strogi pogoji in zgornja meja.

Za pridobitev odškodnine iz tega naslova morajo biti izpolnjeni naslednji dodatni pogoji:

–          sredstva ne smejo presegati 1,5-kratnika zgornje meje, določene za pridobitev delne pravne pomoči (zgornja meja s popravki za upoštevanje družinskih dajatev);

–          nezmožnost pridobitve učinkovitega in zadostnega povračila škode s strani zavarovalnice, socialne službe ali drugega dolžnika;

–          oseba se je zaradi kaznivega dejanja znašla v težkem materialnem ali psihičnem stanju (samo za premoženjsko škodo).

Žrtev lahko pridobi odškodnino v višini največ 4 500 EUR.

Ali sem upravičen do nadomestila, če storilec ni bil obsojen?

Če storilec ni bil obsojen, lahko pri civilnem sodišču vložite civilno tožbo za povračilo škode. Dokazati boste morali odgovornost storilca za škodo, ki ste jo utrpeli.

Poleg tega se lahko žrtev na komisijo za odškodnino obrne, tudi če ne obstaja sodna odločba ali sodba kazenskega sodišča, ker je postopek pred komisijo CIVI samostojen glede na postopek pred kazenskimi sodišči, pa tudi v primeru oprostitve obdolženca ali obtoženca.

Ali sem upravičen do denarne pomoči, medtem ko čakam na odločitev v zvezi s svojim odškodninskim zahtevkom?

V okviru postopka pred komisijo CIVI lahko zahtevate predplačilo, če vaša pravica do odškodnine ni sporna in če vaše škode ni mogoče določiti, ker ne morete izračunati njenega skupnega zneska ali ker socialne službe niso sporočile višine povrnjenih zneskov. Če teh pogojev ne izpolnjujete, vam bo lahko predplačilo morebiti odobreno po presoji predsednika komisije CIVI.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

5 - Moje pravice do podpore in pomoči

Če sem žrtev kaznivega dejanja, na koga se lahko obrnem za podporo in pomoč?

Strukture za podporo žrtvam so opredeljene v imeniku na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuAnnuaire des associations d'aide aux victimes (Imenik združenj za podporo žrtvam).

Obrnete se lahko na združenje za podporo žrtvam, ki je najbližje vašemu kraju bivanja.

Telefonska linija za podporo žrtvam

Posebna podpora žrtvam:

  • Otroci v nevarnosti: 119 – 24 ur na dan in sedem dni v tednu
  • Pogrešani otroci: 116 000 – 24 ur na dan in sedem dni v tednu
  • Nasilje nad ženskami: 3919 – sedem dni v tednu – od ponedeljka do petka od 9h do 22h ter ob sobotah, nedeljah in dela prostih dnevih od 9h do 18h
  • Posilstvo in spolni napadi: 080 005 95 95 – od ponedeljka do petka od 10h do 19h
  • Rasistična dejanja: 01 40 35 36 55 – v torek, četrtek in petek od 10h30 do 13h30
  • Homofobna dejanja: 01 48 06 42 41 – od ponedeljka do petka od 18h do 22h in od 14h do 16h ter ob sobotah in nedeljah od 18h do 20h
  • Povezava se odpre v novem oknuTrpinčenje v šoli: 3020 – od ponedeljka do petka od 9h do 20h in ob sobotah od 9h do 18h

Ali je podpora žrtvam brezplačna?

Da, podpora, ki jo nudijo združenja za podporo žrtvam, je popolnoma brezplačna.

Kakšne oblike podpore lahko dobim od državnih služb ali organov?

Zdravstvena pomoč:

Žrtve lahko v bolnišnici obiščejo zdravnika ali pridobijo potrdilo o poškodbah.

Nasilje v družini:

Ne glede na zakonski stan lahko žrtev v primeru nevarnosti vloži nujno vlogo pri sodniku za družinske zadeve (juge aux affaires familiales) okrožnega sodišča (tribunal de grande instance), s katero zaprosi, naj se ji na podlagi sklepa o zaščiti začasno dodeli uporaba svojega domovanja, nasilni partner pa izseli.

Pravna pomoč:

Na vseh okrožnih sodiščih se nahaja urad za podporo, ki ga vodi eno od združenj za podporo žrtvam. Te strukture žrtvam kaznivih dejanj dajejo informacije, jih usmerjajo in spremljajo ter jim dajejo pojasnila glede delovanja pravosodja in tekočih postopkov v zvezi z njimi. Tako lahko žrtve dobijo informacije:

  • o vsakem nujnem zahtevku, na primer o takojšnjem pozivu na sodišče;
  • o poteku kazenskega postopka.

Žrtve so vedno usmerjene v sistem nadomestil, do katerih so upravičene.

Pomoč je brezplačna in zaupna.

Kakšne vrste podpore lahko dobim od nevladnih organizacij?

Združenja za podporo žrtvam pomagajo žrtvam med celotnim postopkom, in sicer jim zagotavljajo brezplačne pravne informacije in informacije o socialnem varstvu ter jim nudijo psihološko podporo. Njihovi zastopniki jim lahko nudijo pomoč ob vložitvi prijave ali premoženjskopravnega zahtevka. Prav tako so lahko prisotni na kazenskih obravnavah ter jim pomagajo razumeti procesne akte in odločitve različnih organov.

Ta združenja so lahko prisotna na postajah žandarmerije ali na policijskih postajah, v bolnišnicah, na sodiščih, v socialnih službah itd. Njihov naslov in telefonska številka sta na voljo na sodiščih ali na postajah žandarmerije ali policijskih postajah ter v imeniku na tej Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Poleg združenj za splošno podporo žrtvam obstajajo številna združenja, ki niso priznana in delujejo na nekaterih področjih, kot so telesne poškodbe, nasilje v družini, prometne nesreče, zdravniške napake itd. Nekatera združenja, ki so specializirana na področju pomoči ženskam, ki so žrtve nasilja, lahko ženskam in njihovih otrokom dajo na voljo začasno nastanitev.

Zadnja posodobitev: 07/09/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.