Če ste kakor koli udeleženi v kazenskem postopku, je zelo pomembno, da dobite neodvisno pravno svetovanje. V informativnih listih boste izvedeli, kdaj in v kakšnih okoliščinah ste upravičeni, da vas zastopa odvetnik. Izvedeli boste tudi, kaj bo odvetnik storil za vas. V tem splošnem informativnem listu boste izvedeli, kako poiskati odvetnika in kako bodo poravnani njegovi stroški, če si sami ne morete privoščiti plačila pravnega svetovanja.
Odvetnika v predkazenskem postopku morate imeti od takrat, ko imate priložnost pregledati kazenski spis (glej Informativni list 2). Pred to fazo morate odvetnika imeti v naslednjih primerih:
Odvetnika morate imeti med glavno obravnavo, kjer je njegovo sodelovanje obvezno.
Pravico imate izbrati svojega odvetnika, ki v zastopanje privoli na podlagi pogodbe. Imena in kontaktni podatki odvetnikov so na voljo na spletni strani estonske odvetniške zbornice.
Če nimate pogodbenega odvetnika ali vas vaš odvetnik ne more zastopati, imate pravico zaprositi za dodelitev odvetnika. V takem primeru vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ki vas bo zastopal.
Vaša pravica, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, ni odvisna od vašega ekonomskega položaja. Ko zaprosite za odvetnika, vam ni treba razkriti podatkov o svojem finančnem položaju.
Če želite, da vam estonska odvetniška zbornica dodeli odvetnika, morate pri preiskovalnem organu, tožilstvu ali sodišču vložiti prošnjo.
V nekaterih postopkih je odvetnikovo sodelovanje obvezno. Če si v takem postopku niste sami izbrali odvetnika, vam ga bo dodelil preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče in vam zanj ni treba zaprositi.
Stroške odvetnika, ki ste ga izbrali, morate poravnati sami. Nagrada za odvetnika in pogoji plačila so del pogodbe s stranko.
Če odvetnika ne želite najeti sami, imate pravico do odvetnika, ki ga zagotovi država. Stroške odvetnika, ki ga dodeli estonska odvetniška zbornica, poravna država, vam pa odvetnika ni treba plačati. Če vas bo sodišče spoznalo za krivega, boste morali državi povrniti stroške nagrad za odvetnika.
Pravico imate zamenjati odvetnika, ki ste ga izbrali. Če vam je bil odvetnik dodeljen, ga imate pravico zamenjati, če se s tem strinjata prvotni in novi odvetnik. Če je bil vaš dodeljeni odvetnik nesposoben ali malomaren, imate pravico pri sodišču vložiti zahtevo, naj se ta odvetnik razreši in naj vam estonska odvetniška zbornica dodeli novega.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Kazenski postopek ima dve fazi: predkazenski postopek ali preiskavo in glavno obravnavo. Konča se lahko tudi brez predložitve zadeve sodišču (na primer, če je med preiskavo ugotovljeno, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno). Za krivega kaznivega dejanja ste lahko spoznani samo na sodišču.
Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kakšne so bile okoliščine kaznivega dejanja. Med preiskavo bodo zbrani dokazi o domnevnem kaznivem dejanju, ugotovljene bodo okoliščine in sprejeta bo odločitev, ali dokazi zadostujejo, da ste obtoženi kaznivega dejanja.
Kazenski postopek začne preiskovalni organ (policija ali drug za to pristojen državni organ) ali tožilstvo. Kazenski postopek se začne, ko policija ali tožilstvo prejme informacije o domnevnem kaznivem dejanju.
Če ima preiskovalni organ utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, vas lahko za največ 48 ur pridrži kot osumljeno osebo. Če ste pridržani, vas mora preiskovalni organ nemudoma zaslišati.
Če se med preiskavo izkaže, da vaše pridržanje ni utemeljeno, morate biti nemudoma izpuščeni. Če je tožilstvo prepričano, da je treba vaše pridržanje podaljšati, da se ne bi izognili preiskavi ali storili novih kaznivih dejanj, mora sodišče zaprositi za nalog za vaš pripor.
V takem primeru boste v 48 urah od začetka pridržanja privedeni pred sodnika. Sodnik odloči o primernosti pripora. Če ugotovi, da ni utemeljen, boste nemudoma izpuščeni.
Namen preiskave je zbrati dokaze, s katerimi bodo potrjene okoliščine kaznivega dejanja. V ta namen bodo zaslišane osumljena oseba, žrtev in priče, zbrani bodo dokazi, opravljena bo forenzična analiza, izvajale pa se bodo tudi nadzorne dejavnosti. Vse ukrepe, sprejete za zbiranje dokazov, je treba dokumentirati v skladu z zakonom. Za obtožbo se lahko uporabijo samo dokazi, ki so določeni z zakonom in so bili zbrani zakonito.
Ustvarjen bo kazenski spis, ki bo vseboval podrobnosti o kazenski preiskavi in dokaze. Ko je kazenska preiskava končana, tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa zagovorniku. Vaš odvetnik vas bo seznanil z zbranimi dokazi in podlago za obtožbo zoper vas.
Vi in vaš zagovornik imate pravico, da tožilstvu predložite zahteve (na primer za vključitev dodatnih dokazov v spis, končanje kazenskega postopka itd.), o katerih mora odločiti tožilstvo. Če tožilstvo zahtevi ne ugodi, lahko enako zahtevo znova predložite med glavno obravnavo na sodišču.
Če tožilstvo, potem ko vam je bil spis izročen in je bilo odločeno o vseh zahtevah, ugotovi, da je dovolj dokazov za začetek postopka zoper vas, bo pripravilo obtožnico.
Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva in dokaze, na katerih temelji obtožba. Tožilstvo izroči obtožnico zagovorniku in jo pošlje na sodišče. To bo na podlagi obtožnice začelo sojenje.
Moje pravice med preiskavo
Kazenski postopek se začne, ker je preiskovalni organ prejel informacije, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Te informacije lahko temeljijo na pritožbi, ki jo je vložila oseba, ali odkritju dejstva, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Namen kazenskega postopka je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, in če je bilo, ali dokazi zadostujejo za obtožbo osumljene osebe zaradi kaznivega dejanja.
Kazenski postopek vodi tožilstvo, kazensko preiskavo pa izvaja preiskovalni organ v skladu z navodili tožilstva. Preiskavo običajno izvaja policija, lahko pa jo izvajajo tudi služba za notranjo varnost, davčna in carinska uprava, okoljski inšpektorat, služba za zapore pri ministrstvu za pravosodje, vojaška policija in organ za konkurenco.
Preiskovalni organi lahko nekatera procesna dejanja izvedejo samo z dovoljenjem tožilstva ali sodišča
Kazenski postopek se začne s prvim procesnim dejanjem. Če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, boste za začetek kazenskega postopka izvedeli tako, da boste pridržani kot osumljena oseba ali pozvani pred preiskovalca in zaslišani.
Kot osumljenca vas je mogoče obravnavati, če ima preiskovalni organ zadostne razloge za mnenje, da ste storili kaznivo dejanje. Ti razlogi so lahko utemeljeni z različnimi dejstvi, na primer:
Glavne pravice, ki jih imate kot osumljena oseba, so:
Morate:
Če ste osumljenec, vam mora preiskovalni organ pojasniti vaše pravice in obveznosti. V podpis boste dobili zapisnik razgovora, s podpisom pa boste potrdili, da so vam bile vaše pravice in obveznosti pojasnjene.
Nato boste izvedeli, česa ste osumljeni. To pomeni, da vam bo na kratko opisano dejanje, storitve katerega ste osumljeni. Izvedeli boste tudi podrobnosti o zakonu, v katerem je dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje. Niti za preiskovalni organ niti za tožilstvo pa pred koncem predkazenskega postopka ni nujno, da vam zagotovita več informacij.
Takoj ko postanete osumljena oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek, se imate pravico sestati in pogovoriti s svojim odvetnikom. Z njim imate pravico govoriti, preden vas preiskovalni organ začne zasliševati.
Kot osumljena oseba ste lahko pridržani, če:
Pridržani ste lahko tudi, če ima preiskovalni organ druge informacije, zaradi katerih vas šteje za osumljeno osebo, in:
Pridržani in priprti ste lahko zaradi predaje ali izročitve drugi državi (glej Zaslišanje in zbiranje dokazov (3)).
Pravico pridržati vas ima preiskovalni organ. Če ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem ali če poskušate pobegniti, vas lahko na policijo za pridržanje pripelje kdor koli.
Ob pridržanju vas mora uradnik preiskovalnega organa seznaniti z razlogom za vaše pridržanje ter vam pojasniti vaše pravice in obveznosti. Uradnik sestavi dokument o pridržanju, ki vsebuje pravno podlago za vaše pridržanje in okoliščine kaznivega dejanja, ki ste ga osumljeni. Pravico imate, da predložite zahteve in da se te vključijo v dokument o pridržanju.
Preiskovalni organ vas mora nemudoma v jeziku, ki ga razumete, in na razumljiv način seznaniti z razlogom za vaše pridržanje in vašimi pravicami. Po potrebi vam mora zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).
Pravico imate obvestiti vsaj enega bližnjega po svoji izbiri. Obvestitev poteka prek preiskovalnega organa. To pomeni, da imate pravico zahtevati, naj se obvestilo posreduje osebi, ki ste jo izbrali, to pa stori preiskovalni organ.
Če preiskovalni organ meni, da bi obvestitev osebe, ki ste jo izbrali, o vašem pridržanju lahko škodovala kazenskemu postopku, jo lahko zavrne. Dovoljenje za tako zavrnitev mora dati tožilstvo.
Pridržani ste lahko največ 48 ur. Če sodišče v 48 urah od začetka vašega pridržanja ne izda naloga za vaš pripor, vas mora preiskovalni organ nemudoma izpustiti.
Priprti ste lahko na zahtevo tožilstva, če obstaja utemeljen razlog za mnenje, da bi se lahko izognili kazenskemu postopku ali storili novo kaznivo dejanje. Dovoljenje za pripor lahko da samo sodnik.
Preiskovalni organ vas privede pred sodnika, da bi ta izdal nalog za vaš pripor. K sodniku sta pozvana tudi tožilec in, če želite, vaš odvetnik. Sodnik prebere spis vaše kazenske zadeve in vas zasliši, da bi preveril razloge za vaš pripor. Sodišče po zaslišanju strank v zadevi pripor odobri ali zavrne. Če je pripor zavrnjen, morate biti nemudoma izpuščeni.
V predkazenskem postopku ne smete biti priprti več kot šest mesecev. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša. Vsaka dva meseca imate pravico zahtevati, naj sodišče znova preuči razloge za vaš pripor, nato pa mora to v petih dneh odločiti, ali je nadaljnji pripor upravičen ali ne. Če ugotovi, da pripor ni več upravičen, morate biti nemudoma izpuščeni.
Pravico imate zahtevati, naj se vam namesto pripora naloži plačilo varščine. Za to morate vložiti prošnjo na sodišče. Privedeni boste pred sodnika, in ta bo odločil o prošnji za varščino, pri čemer mora slišati vaše mnenje in mnenje vašega odvetnika.
Če bo sodišče prošnji ugodilo, boste iz pripora izpuščeni, ko bo varščina nakazana na račun sodišča.
Pravico se imate pritožiti zoper nalog za pripor. Za to morate sami ali prek svojega odvetnika vložiti pisno pritožbo pri okrožnem sodišču prek sodišča, ki je izdalo prvotni nalog za pripor. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh od prejetja informacij o nalogu za pripor.
Namen zaslišanja in zbiranja dokazov je ugotoviti okoliščine domnevnega kaznivega dejanja in sestaviti zapisnik o njih, da bi jih bilo mogoče preveriti na sodišču. Preiskovalni organ in tožilstvo morata zbrati tako informacije, ki kažejo na vašo vpletenost v kaznivo dejanje, kot informacije, ki so vam v prid. Vaše nedolžnosti vam ni treba dokazovati.
Če ste osumljena oseba, vas mora preiskovalni organ takoj zaslišati.
Preiskovalnemu organu vam ni treba dati informacij ali odgovoriti na vprašanja, ki vam jih postavi. Pravico imate molčati. Molk se ne sme v nobenem primeru razlagati kot priznanje krivde. Ne smete biti prisiljeni k pričanju zoper sebe ali vaše bližnje.
Na začetku zaslišanja morate biti poučeni, da imate pravico zavrniti izjavo in da se vaša izjava lahko uporabi zoper vas. Najprej boste vprašani, ali ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga osumljeni.
Priložnost imate povedati, kar veste o kaznivem dejanju, ki se preiskuje. Poleg tega vam bodo postavljena vprašanja. Sestavi se zapisnik zaslišanja. Preden ga podpišete, ga imate pravico prebrati. Pravico imate, da se v zapisnik vključijo vaše pripombe.
Izjava, ki jo daste, se lahko uporabi kot dokaz zoper vas.
Med zaslišanjem se lahko izrečete za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb. To imate pravico storiti tudi kadar koli po zaslišanju, tudi če ste se med zaslišanjem izrekli za nedolžnega.
Kazenski postopek se s priznanjem krivde ne konča. Preiskovalni organ mora še vedno ugotoviti okoliščine kaznivega dejanja in ga dokazati. Za kaznivo dejanje ne morete biti obsojeni samo na podlagi svojega priznanja.
Če ste priznali krivdo, imate pravico preklicati svojo prvotno izjavo in zanikati krivdo pozneje v kazenskem postopku ali tudi na sodišču. Vendar se lahko v takem primeru vaše prvotno priznanje predstavi na sodišču in uporabi kot dokaz zoper vas. Če je vaša krivda potrjena z drugimi dokazi, se dejstvo, da ste umaknili priznanje, ne bo upoštevalo, ker je nezanesljivo.
Preiskovalnemu organu med kazensko preiskavo ni treba dati informacij o tem, katere priče so pričale zoper vas in kaj so izjavile. Za priče in njihovo pričanje boste izvedeli šele po koncu preiskave, ko boste dobili vpogled v kazenski spis (glej Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)).
Lahko ste vprašani o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, vendar pa vam teh informacij ni treba dati. Preiskovalni organ ima pravico, da z vpogledom v različne registre ugotovi, ali ste že kdaj storili kakršno koli kaznivo dejanje. Vsa prejšnja kazniva dejanja bodo navedena v obtožnici.
Preiskovalni organ ima pravico opraviti telesni pregled, da bi odkril sledi kaznivega dejanja, vaše posebne telesne značilnosti in druge informacije, ki so pomembne za kazensko preiskavo.
Preiskovalni organ vam ima pravico odvzeti dokaze in vzorce, vključno s prstnimi odtisi in biološkim materialom za analizo DNK.
Če odvzem vzorcev zavrnete, vas ima preiskovalni organ pravico prisiliti k zagotovitvi vzorcev. Če odvzem vzorcev zavrnete ali če bi se z odvzemom posegalo v vašo telesno integriteto, pa se lahko vzorci odvzamejo le na podlagi sklepa preiskovalnega organa. Pravico imate do seznanitve s sklepom.
Preiskava vašega doma, poslovnih prostorov ali avtomobila itd. se lahko opravi zaradi iskanja dokazov kaznivega dejanja ali drugih predmetov, potrebnih za rešitev kaznivega dejanja. Tožilstvo ali sodišče mora izdati nalog za preiskavo. Če je preiskava nujna, se lahko dovoli tudi na podlagi naloga preiskovalnega organa.
Osebi, na lastnini katere se izvaja preiskava, je treba pokazati nalog za preiskavo in zahtevati, naj preda predmet, naveden v nalogu. Če oseba predmeta ne preda, bodo uradniki preiskovalnega organa opravili preiskavo.
Če so vaše pravice kršene, se imate pravico pritožiti glede dejavnosti preiskovalnega organa in vložiti pritožbo pri tožilstvu. Če se pritožba nanaša na dejavnost tožilstva, se lahko vloži pri državnem tožilstvu. O pritožbi bo odločeno v 30 dneh, potem pa boste prejeli kopijo odločitve. Če se z odločitvijo državnega tožilstva ne strinjate, imate pravico v desetih dneh vložiti pritožbo pri sodišču.
V kazenski spis se dodajo vsi dokazi, zbrani med kazensko preiskavo, in povzetek predkazenskega postopka, v katerem so opisane okoliščine kaznivega dejanja. Kot osumljeni osebi vam je treba omogočiti vpogled v kazenski spis, da se seznanite z obtožbami zoper vas in njihovo utemeljitvijo.
Če ste osumljena oseba, vam bo kazenski spis na voljo po končani kazenski preiskavi.
Od trenutka, ko vam je kazenski spis na voljo, morate imeti odvetnika (glej Informativni list 1). Tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa vašemu odvetniku in ta vas seznani z vsebino kazenskega spisa.
Za pregled kazenskega spisa ni določenega roka. Tožilstvo ga lahko določi, če meni, da se s pregledom kazenskega spisa zavlačuje. Zagotoviti mora dovolj časa, da lahko dejansko uresničite svojo pravico do obrambe.
Ko pregledate kazenski spis, imate vi in vaš odvetnik pravico predložiti zahteve tožilstvu. Namen tega je zagotoviti, da je kazenska preiskava opravljena temeljito in pošteno.
Pravico imate zahtevati, naj:
Pravico imate tudi zahtevati, naj tožilstvo konča kazenski postopek, če menite, da ni razlogov za njegovo nadaljevanje. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, določenem z zakonom (na primer po postopku dogovora), brez popolne glavne obravnave.
Zahteve se v pisni obliki predložijo tožilstvu. Predložiti jih je treba v desetih dneh od pregleda kazenskega spisa. Če je kazenska zadeva obsežna in zapletena, lahko tožilstvo ta rok podaljša na 15 dni (člen 225 zakona o kazenskem postopku, ki je začel veljati 1. septembra 2011).
Tožilstvo zahtevo obravnava v desetih dneh. Če ji ne ugodi, se sestavi sklep, vam pa pošlje kopija tega sklepa. Če je vaša zahteva na tej stopnji zavrnjena, jo lahko znova vložite na glavni obravnavi.
Ko pregledate kazenski spis in tožilstvo odloči o vaših zahtevah, bo zoper vas vložena obtožba, če je tožilstvo prepričano, da je dovolj dokazov za začetek sojenja zoper vas.
Tožilstvo pripravi obtožnico. Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva, na katerih temeljijo obtožbe, in dokaze, s katerimi so potrjene. Tožilstvo izroči obtožnico vam in vašemu odvetniku ter jo pošlje na sodišče.
Sodišče lahko zadevo obravnava samo na podlagi obtožnice. Tožilstvo lahko obtožbo spremeni ali dopolni, vendar je treba v takem primeru vložiti novo obtožnico.
Če ste bili v drugi državi spoznani za krivega zaradi istih obtožb ali je bil kazenski postopek v zvezi z obtožbami končan, ne morete biti znova obtoženi istega kaznivega dejanja. Če se je v takem primeru zoper vas v Estoniji začel kazenski postopek, ga je treba končati, ne da bi bili obtoženi kaznivega dejanja.
Ko pregledate kazenski spis, imate pravico zahtevati, naj tožilstvo začne postopek s pogajanji. Če se tožilstvo strinja, se bodo z vami in vašim odvetnikom začela pogajanja o pravni opredelitvi dejanja, ki ste ga obtoženi, in kazni zanj.
Če s pogajanji dosežete dogovor, bo ta zapisan in predložen sodišču v potrditev. Če ga sodišče potrdi, boste za kaznivo dejanje obsojeni na podlagi sklenjenega dogovora.
Evropski nalog za prijetje je zahteva organa države članice Evropske unije za drugo državo članico Evropske unije za pridržanje, prijetje ali predajo neke osebe odreditveni državi, da bi ta država lahko nadaljevala kazenski postopek ali zaprla zadevno osebo.
Če ste priprti, vam mora biti pojasnjena podlaga za vaš pripor, poleg tega pa morate biti poučeni, da se lahko strinjate s predajo drugi državi članici. Če se s predajo strinjate, svoje odločitve pozneje ne morete spremeniti. Od trenutka, ko ste bili priprti, imate pravico do brezplačne pravne pomoči in pomoči tolmača.
O predaji ali zavrnitvi predaje odloči sodišče. Vi, vaš odvetnik in tožilstvo boste navzoči na obravnavi na sodišču. Sodišče mora slišati vaše mnenje o predaji. Nato bo izdalo sklep, s katerim bo vaša predaja odobrena ali zavrnjena. Zoper ta sklep se lahko v treh dneh od njegovega prejema pritožite na okrožno sodišče. Okrožno sodišče mora o pritožbi odločiti v desetih dneh, njegova odločitev pa je dokončna.
Če ste se s predajo strinjali, mora biti odločitev sprejeta v desetih dneh. Če se s predajo niste strinjali, mora biti dokončna odločitev o predaji ali zavrnitvi predaje sprejeta v 60 dneh po vašem prijetju. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša za 30 dni. Če je sklep sodišča o vaši predaji postal pravnomočen, morate biti v desetih dneh poslani v odreditveno državo. Če v tem roku niste izročeni, morate biti izpuščeni.
Če je druga država začela kazenski postopek in izdala nalog za prijetje ali če vas je sodišče v navedeni državi obsodilo na zaporno kazen, lahko ta država zaprosi za vašo izročitev. Če je Estonija prejela prošnjo druge države za izročitev ali zahtevo za prijetje prek Interpola, ste lahko pridržani in priprti toliko časa, kolikor traja izročitveni postopek. Med izročitvenim postopkom ste lahko v priporu največ eno leto. O izročitvi odloči sodišče.
Če ste državljan tuje države, se kopija naloga za prijetje pošlje na ministrstvo za zunanje zadeve. To obvesti veleposlaništvo ali konzularnega predstavnika vaše države o vašem prijetju. Pravico imate zaprositi za srečanje s konzularnim uradnikom vaše države.
Preiskovalni organ in tožilstvo vam morata zagotoviti tolmača. Ta mora biti navzoč pri vseh procesnih dejanjih, pri katerih sodelujete. Njegova dolžnost je, da točno in v celoti prevede vse, kar je povezano s procesnimi dejanji. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).
Zaprosite lahko za pisni prevod obtožnice v vaš materni jezik ali jezik, ki ga znate. Drugi dokumenti, ki so del kazenskega postopka, se ne prevajajo pisno.
Med kazenskim postopkom vam ni treba biti v državi, temveč jo lahko zapustite, vendar pa se morate zglasiti pri preiskovalnem organu, kadar je to potrebno, da lahko ta izvede procesno dejanje. Preiskovalni organ vam lahko prepove, da kraj prebivališča zapustite brez njegovega dovoljenja.
Če želite kraj prebivališča zapustiti za več kot 24 ur, potrebujete predhodno dovoljenje preiskovalnega organa. Če se pri preiskovalnem organu ne zglasite, ko je to potrebno, ali kršite prepoved zapustitve kraja prebivališča, ste lahko priprti.
Preiskovalni organ lahko po videopovezavi v živo opravi zaslišanje v drugi državi. Tako zaslišanje se lahko opravi le, če se strinjate.
Zakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Vse kazenske zadeve se obravnavajo na okrajnih sodiščih. Navadno odločitev sprejme sodnik posameznik. Kazenske zadeve, ki vključujejo kaznivo dejanje prve stopnje, obravnava sodišče v sestavi predsednika sodišča in dveh sodnikov porotnikov.
Glavna obravnava je javna.
Sodišče lahko odloči, da bo glavna obravnava delno ali v celoti zaprta za javnost:
Tožilstvo lahko pred koncem obravnave na sodišču spremeni obtožbo ali doda obtožbe zoper vas. V takem primeru bo sestavilo novo obtožnico. Tega ne bo storilo, če bo obtožba spremenjena v vašo korist. Če je obtožba spremenjena, imate vi in vaš odvetnik pravico zahtevati odložitev glavne obravnave, da bi lahko pripravili obrambo.
Kaj se bo zgodilo, če se med glavno obravnavo izrečem za krivega glede nekaterih ali vseh obtožb?
Vaše priznanje se obravnava kot dokaz kaznivega dejanja. Če se izrečete za krivega, mora tožilstvo vašo krivdo še vedno dokazati z drugimi dokazi.
Udeležba obtožene osebe na glavni obravnavi je obvezna. Izjemoma lahko glavna obravnava poteka v vaši odsotnosti v naslednjih primerih:
Sodišče ima pravico, da vam omogoči sodelovanje na glavni obravnavi po videopovezavi, če se ne morete zglasiti na sodišču. To je mogoče le z vašim soglasjem.
Če ne znate jezika glavne obravnave, vam mora sodišče za glavno obravnavo zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).
Odvetnika morate imeti. Če ga niste izbrali sami, vam ga bo dodelila estonska odvetniška zbornica (glej Informativni list 1).
Na glavni obravnavi imate pravico dajati izjave in izraziti svoje mnenje o vseh okoliščinah vaše zadeve. Na glavni obravnavi vam ni treba dajati izjav in imate pravico do molka.
Obtoženi osebi na glavni obravnavi ni treba govoriti resnice. Če ne govorite resnice, ne morete biti kaznovani. Če je med glavno obravnavo dokazano, da ste na sodišču lagali, se lahko celotno vaše pričanje (vključno z resničnim delom) šteje za nezanesljivo. V takem primeru se vaše pričanje ne šteje za dokaz.
Pravico imate vložiti ugovor zoper dokaze, ki so bili zoper vas predloženi sodišču. Dokazi ne bodo smeli biti uporabljeni na sodišču, če so bili pridobljeni s temeljno kršitvijo prava. Pravico imate izpodbijati zanesljivost in pravno dopustnost dokazov.
Vi in vaš odvetnik lahko ustno in pisno izpodbijate dokaze v vsaki fazi postopka do konca glavne obravnave.
Pravico imate na sodišču predložiti vse dokaze, ki so upoštevni za zadevo in so bili pridobljeni zakonito.
Na splošno je treba za predložitev novih dokazov vložiti zahtevo po pregledu kazenskega spisa ali vsaj tri delovne dni pred predhodno obravnavo. Vendar pa je nove dokaze mogoče predložiti tudi na glavni obravnavi, če jih iz objektivnih razlogov ni bilo mogoče predložiti prej.
Za pridobivanje dokazov lahko uporabite zasebnega detektiva. Dokazi, ki jih zbere zasebni detektiv, so dopustni na sodišču, če jih je pridobil zakonito.
Pravico imate zahtevati, naj bodo osebe, ki imajo pomembne informacije, potrebne za rešitev vaše zadeve, povabljene na sodišče.
Vi in vaš odvetnik imate pravico postavljati vprašanja vsem pričam. Pravico imate izraziti mnenje o upoštevnosti in resničnosti izjav priče. Pravico imate predložiti dokaze, da so izjave priče napačne ali da obstaja dvom o njihovi zanesljivosti.
Upoštevajo se lahko samo podatki o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, ki so evidentirana v kazenskem registru in niso bila izbrisana iz vaše kazenske evidence (kaznivo dejanje se iz kazenske evidence izbriše eno leto do petnajst let po prestani kazni, odvisno od resnosti kaznivega dejanja).
Upoštevajo se lahko tudi podatki, ki jih o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih hranijo druge države. Kazniva dejanja, ki se bodo upoštevala na sodišču, morajo biti navedena v obtožnici. Pri nekaterih kaznivih dejanjih se lahko zaradi storitve podobnega prejšnjega kaznivega dejanja naloži strožja kazen.
Sodišče vas po obravnavi bodisi oprosti bodisi obsodi. Oproščeni boste, če na glavni obravnavi ni dokazano, da je bilo kaznivo dejanje storjeno ali da ste ga storili vi. Oproščeni boste tudi, če tožilstvo umakne obtožbo. Obsojeni boste, če bo na sodišču dokazano, da ste storili kaznivo dejanje.
Če boste spoznani za krivega, vam bo sodišče naložilo kazen v skladu z zakonom. Mogoče kazni so:
Če se strinjate, vam lahko sodišče namesto zaporne kazni odredi družbeno koristno delo.
V nekaterih okoliščinah vam lahko sodišče odobri tudi pogojno kazen. V takem primeru vam ne bo treba prestajati prvotne kazni ali boste morali prestati samo del te kazni, razen če boste v preizkusni dobi storili novo kaznivo dejanje. Preizkusna doba je od tri do pet let.
Sodišče lahko poleg glavne kazni naloži dodatne kazni, kot je prepoved opravljanja nekaterih dejavnosti ali izgon iz Estonije. Prav tako se lahko zaseže vsa lastnina, povezana s kaznivim dejanjem.
Žrtev ima pravico sodelovati na glavni obravnavi, dajati izjave in predložiti dokaze, zahtevati odškodnino za škodo, utrpelo zaradi kaznivega dejanja, in izraziti mnenje o kazni, ki jo je predlagalo tožilstvo.
Zakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Pravico imate do pritožbe zoper sodbo. Pritožite se lahko zoper obsodbo in kazen. Pravico se imate pritožiti zoper celotno sodbo ali njen del.
Sodišče, ki vas je obsodilo, morate obvestiti, da želite vložiti pritožbo. To morate storiti pisno v sedmih dneh od objave odločitve sodišča. To lahko storite tudi po telefaksu.
Pritožba se predloži sodišču, ki je izreklo sodbo, v 15 dneh od datuma, ko ste imeli sodbo prvič priložnost pregledati. Pritožba se sestavi pisno in pošlje sodišču po pošti ali telefaksu. Pritožbe, ki jih pripravita tožilstvo in pravni svetovalec, se sodišču pošljejo po elektronski pošti.
Sodišče, ki je izreklo sodbo, pošlje pritožbo in kazenski spis okrožnemu sodišču.
Če se boste pritožili, prvotna sodba ne bo izvršena, dokler okrožno sodišče ne bo sprejelo odločitve. Če ste priprti, preden je sodba izrečena ali po tem, na podlagi pritožbe ne boste izpuščeni. V priporu lahko ostanete, dokler se ne sprejme odločitev o pritožbi. Za obravnavo pritožbe ni zakonsko določenega roka, vendar pa je treba odločitev sprejeti v razumnem času.
Pri pritožbi imate pravico predložiti nove dokaze, če imate utemeljen razlog, da jih niste predložili prej.
Med obravnavo na okrožnem sodišču bodo obravnavani argumenti, navedeni v pritožbi. Če se ne zglasite na sodišču, lahko okrožno sodišče pritožbo obravnava brez vašega sodelovanja. Okrožno sodišče, ki obravnava pritožbo, lahko:
Zoper odločitev okrožnega sodišča se lahko vloži „kasacijska pritožba“ na vrhovno sodišče. „Kasacijska pritožba“ se lahko vloži samo prek odvetnika.
Če želite vložiti „kasacijsko pritožbo“, morate v sedmih dneh od objave odločitve o pritožbi o tem obvestiti okrožno sodišče.
„Kasacijsko pritožbo“ je treba vložiti v 30 dneh od dneva, ko ste imeli prvič priložnost pregledati odločitev okrožnega sodišča. „Kasacijska pritožba“ se vloži na vrhovno sodišče prek okrožnega sodišča, ki je sprejelo odločitev o pritožbi.
Vrhovno sodišče ima pravico odločiti, ali bo obravnavalo „kasacijsko pritožbo“ ali ne. Za zavrnitev „kasacijskega postopka“ ne navede razlogov.
Obsodba postane pravnomočna, ko postane pravnomočna sodba. To se zgodi, ko se izteče rok za vložitev pritožbe ali kasacijske pritožbe. V primeru kasacijske pritožbe sodba postane pravnomočna, ko vrhovno sodišče bodisi zavrne kasacijski postopek bodisi sprejme odločitev v zadevi.
Vaša obsodba bo v kazenskem registru evidentirana samo, če se izvrši. Če vrhovno sodišče razveljavi odločitev sodišča, ki vas je obsodilo, se obsodba ne evidentira v kazenskem registru.
Pravico imate do nadomestila za škodo, ki vam je bila povzročena, če vam je bila prostost odvzeta brez razloga. Za odškodnino lahko pisno zaprosite pri ministrstvu za finance v šestih mesecih od pravnomočnosti vaše oprostitve ali sklepa, s katerim je kazenski postopek končan.
Znesek odškodnine je določen in je enak 7-kratniku minimalne dnevne plače v Estoniji za vsak dan, preživet v priporu. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj država povrne stroške, ki ste jih imeli za odvetnika.
Če ste tuji državljan, ki zakonito živi v Estoniji, in ste bili obsojeni zaradi namernega kaznivega dejanja ter vam je bila izrečena zaporna kazen, vam lahko sodišče naloži dodatno kazen izgona iz Estonije in 10-letne prepovedi vstopa v Estonijo. Ker je izgon iz Estonije prav tako kazen, se imate pravico pritožiti.
Če nimate pravice živeti v Estoniji, se izgon iz Estonije opravi samodejno brez odločitve sodišča. Izgon imate pravico izpodbijati z vložitvijo pritožbe pri upravnem sodišču. Z izpodbijanjem izgona se ta ne preloži za čas trajanja postopka na sodišču.
Če ste bili obsojeni, se vam ne more znova soditi zaradi istih obtožb.
Podatki o vaši obsodbi se vpišejo v kazenski register. Register vodi ministrstvo za pravosodje, upravlja pa ga center za registre in informacijske sisteme. Podatki v registru so javni, razen v zakonsko določenih primerih.
Podatki se lahko posredujejo državnim organom drugih držav, če to dovoljujejo mednarodni sporazumi. Podatki o vaši kazni se hranijo brez vašega soglasja. Izbrišejo se po poteku zakonsko določenega obdobja (eno do petnajst let po prestani kazni, odvisno od teže kaznivega dejanja).
Zakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Zakon o kazenskem registru v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Zakon o nadomestilu za škodo, ki jo je osebi povzročila država z neupravičenim odvzemom prostosti
Zakon o obveznosti zapustitve države in prepovedi vstopa vanjo
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Kazni za prekoračitev omejitve hitrosti ter kršitve pravil o parkiranju in drugih prometnih predpisov se naložijo v prekrškovnih postopkih.
Prekrškovni postopek opravi policija bodisi na kraju, na katerem je bil prekršek ugotovljen, bodisi na policijski postaji.
Obveznost kaznovanja na kraju samem ni določena. Namesto tega se vam lahko izda opozorilo ali naloži opozorilna globa (do 15 EUR). Možna je tudi hitra odločitev na kraju samem, pri kateri se naloži globa do 400 EUR. Postopek na kraju samem se lahko izvede le z vašim soglasjem. Izjave osebe o kaznivem dejanju se lahko zabeležijo na avdio ali video posnetkih.
Če prekoračite omejitev hitrosti vožnje in vas posname hitrostna kamera, se lahko lastniku ali registriranemu uporabniku vozila naloži opozorilna globa. Opozorilna globa lahko znaša največ 190 EUR. Obvestilo o globi prejmete po pošti. Če se z njim ne strinjate, imate pravico do ugovora v 30 dneh od prejema. Pritožbo je treba poslati na policijsko postajo, ki vam je poslala obvestilo o globi. Če fizična oseba, ki je odgovorna za motorno vozilo, nasprotuje naložitvi globe, ker je vozilo uporabljal nekdo drug, mora v pritožbi navesti ime in priimek osebe, ki je uporabljala vozilo ob času, navedenem v obvestilu, poleg tega pa tudi njen naslov, številko vozniškega dovoljenja, datum rojstva in številko osebne izkaznice.
Če se ne strinjate z mnenjem policije o domnevnem prekršku, imate pravico do ugovora zoper postopek na kraju samem. V takem primeru bo policija na kraju samem pripravila dokumente o prekršku, vendar kazen ne bo naložena takoj.
Dokumenti bodo posredovani policijski postaji, katere uradniki morajo zbrati dokaze o prekršku. Če ste zaslišani, imate pravico do molka. Pravico imate do odvetnika in tolmača. Pravico imate pregledati material, zbran med prekrškovnim postopkom, in ugovarjati obtožbam.
Ugovore lahko vložite v 15 dneh od prejema poročila o prekršku. Seznanijo vas s tem, kdaj lahko od policijske postaje dobite kopijo odločbe o prekršku. Za pridobitev kopije se morate vi ali vaš odvetnik zglasiti na policijski postaji. Kopije vam namreč ne pošljejo po pošti.
Prekrški v cestnem prometu se lahko kaznujejo z globo do največ 1 200 EUR. Za hujše prekrške v cestnem prometu se vam lahko izreče do 30-dnevna zaporna kazen. Odločitev o tej kazni lahko sprejme samo sodišče. Prav tako se vam lahko izreče prepoved vožnje za največ dve leti.
Če se ne strinjate z odločitvijo policije, imate pravico vložiti pritožbo pri okrajnem sodišču. Pritožbo morate vložiti v 15 dneh od datuma, ko je bila odločitev prvič na voljo.
Državljani drugih držav članic Evropske unije so prav tako lahko kaznovani za prekrške v cestnem prometu.
V kazenski register se vpišejo kazni za prekrške v cestnem prometu, ne pa tudi podatki o opozorilnih globah. Podatek o prekršku se izbriše iz registra in hrani v arhivu eno leto po plačilu globe, naložene zaradi prekrška, odsluženi zaporni kazni, opravljenem družbenokoristnem delu ali naložitvi prepovedi vožnje kot glavne kazni.
Zakon o cestnem prometu v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Zakonik o prekrškovnem postopku
Zakonik o prekrškovnem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.