Obdolženci v kazenskem postopku

Italija

Vsebino zagotavlja
Italija

A. Sem tuj/-a državljan/-ka. Ali to vpliva na preiskavo?

Da, predvsem zato, ker so pomembne nekatere dodatne pravice in jamstva (glej tudi spodaj).

B. Katere so faze preiskave?

i. Zbiranje dokazov/Pooblastila preiskovalcev

Dejavnosti policije v kazenskih preiskavah so navedene v členih 347–357 zakonika o kazenskem postopku; dejavnosti državnega tožilca urejajo členi 358–378 zakonika o kazenskem postopku.

ii. Policijsko pridržanje

V skladu s členom 384 zakonika o kazenskem postopku, razen v očitnih primerih, v katerih kriminalistična policija izvede prisilno prijetje ali neobvezno prijetje osumljenca med storitvijo kaznivega dejanja, kadar obstajajo specifični dejavniki, ki tudi v povezavi z nezmožnostjo identifikacije osumljenca nakazujejo utemeljeno nevarnost pobega, državni tožilec odredi začasno prijetje, ali, preden preiskavo prevzame državni tožilec, kriminalistična policija na lastno pobudo izvede začasno prijetje osebe, v zvezi s katero obstaja resen sum, da je storila kaznivo dejanje, za katero zakon predpisuje dosmrtno zaporno kazen ali kazen zapora najmanj dveh in največ šestih let, ali kaznivo dejanje, ki vključuje uporabo vojaškega orožja in eksplozivov, ali kaznivo dejanje, storjeno z namenom terorizma, vključno z mednarodnim terorizmom, ali rušenjem demokratične ureditve.

iii. Zaslišanje

Preiskovanec, tudi če je priprt ali pridržan iz drugih razlogov, prostovoljno sodeluje pri zaslišanju, za katerega veljajo potrebni zaščitni ukrepi, da se prepreči nevarnost pobega ali nasilje; uporaba metod ali tehnik, ki lahko vplivajo na pravico do samoodločbe ali spremenijo zmožnost pomnjenja in ocenjevanja dejstev, ni dovoljena niti s soglasjem zaslišane osebe.

iv. Začasno pridržanje

Pripor in drugi ukrepi za nadzor posameznikov so določeni v členih 272–315 zakonika o kazenskem postopku. Sistem ukrepov za nadzor posameznikov temelji na načelih ustreznosti in sorazmernosti, na podlagi katerih mora sodnik pri odrejanju ukrepov praviloma na eni strani upoštevati primernost posameznega ukrepa v zvezi z naravo in stopnjo previdnostnih zahtev, ki jih je treba izpolniti v posebnem primeru, na drugi strani pa mora biti vsak ukrep sorazmeren z razsežnostjo dejstev in kaznijo, ki se ali se lahko naloži.

C. Kakšne so moje pravice med preiskavo?

i. Ali sem upravičen/-a do tolmača ali prevajalca?

Da, v skladu s členom 143 zakonika o kazenskem postopku.

ii. Kakšne so moje pravice do obveščenosti in dostopa do spisa?

V zvezi s tem je treba na splošno opozoriti, da obvestilo o končanih predhodnih preiskavah, ki ga prejmeta osumljenec in izbrani zagovornik, vsebuje kratko obrazložitev dejstev, v zvezi s katerimi je sprožen postopek, pravne določbe, ki so domnevno kršene, ter datum in kraj dejanja, ki nakazujeta, da so bili dokumenti v zvezi z opravljenimi preiskavami vloženi pri državnem tožilstvu ter da sta osumljenec in njegov zagovornik upravičena do pregleda in izvodov teh dokumentov. Poleg tega so določena posebna pravila o pravici do obveščenosti in pravici dostopa do dokumentov v spisu, zlasti v zvezi z izvedbo zaslišanja ali uvedbo osebnega zaščitnega ukrepa.

iii. Ali sem upravičen/-a do odvetnika in do obveščanja tretje osebe o mojem položaju?

Osumljenec/obtoženec ima pravico imenovati največ dva zagovornika; osumljencu/obtožencu, ki ne imenuje nikogar ali nima zagovornika, pomaga zagovornik, dodeljen po uradni dolžnosti. Za preglede in preiskave se uporabljajo specifične določbe, ki vključujejo pravico zadevne osebe do pomoči zastopnika, če je ta primeren in je na voljo takoj.

iv. Ali sem upravičen/-a do brezplačne pravne pomoči?

Da, če so izpolnjeni pogoji iz ustreznih veljavnih določb.

v. Kaj morate vedeti:

a. Domneva nedolžnosti

Člen 27 italijanske ustave določa, da se obtoženci ne štejejo za krive, dokler ni izrečena pravnomočna sodba.

b. Pravica do molka in pravica posameznika, da ne izpove zoper sebe

V zvezi s tem je treba med drugim opozoriti, da je treba posameznike pred začetkom zaslišanja obvestiti, da se lahko njihove izjave kadar koli uporabijo proti njim in da imajo zaradi obveznosti zagotavljanja podrobnih podatkov pravico, da ne odgovorijo na nobeno vprašanje, vendar se bo postopek nadaljeval. Če te določbe niso izpolnjene, postanejo vse izjave, ki jih podajo zaslišane osebe, neuporabne.

c. Dokazno breme

Na splošno je za dokazno breme v zvezi z dejstvi, ki se nanašajo na obtožnico, kazensko odgovornost in določitev kazni ali preventivnega ukrepa, pristojen državni tožilec.

vi. Kateri konkretni zaščitni ukrepi veljajo za mladoletnike?

Pravila v zvezi s kazenskimi postopki proti otrokom in mladim so določena v predsedniškem odloku št. 448 z dne 22. septembra 1988, v katerem je na splošno določen sistem, ki prinaša več koristi osumljencu/obtožencu v predhodnih preiskavah in sodnih postopkih.

vii. Kateri konkretni zaščitni ukrepi veljajo za ranljive osebe?

Praviloma veljajo splošna pravila o zaščiti ustreznih pravic posameznika.

D. Kakšni so zakonski roki preiskav?

Če državni tožilec ne zahteva opustitve zadeve, mora v splošnem uvesti kazenski postopek v šestih mesecih od datuma vpisa imena osebe, kateri se pripisuje kaznivo dejanje, v register prijavljenih kaznivih dejanj. V primeru katerega koli kaznivega dejanja iz člena 407(2), točka (a), zakonika o kazenskem postopku (organizirani kriminal, terorizem, kazniva dejanja, povezana z uporabo strelnega orožja ali drog, in druga huda kazniva dejanja) se ta rok podaljša na eno leto. Državni tožilec lahko kadar koli pred iztekom roka na podlagi utemeljenih razlogov zaprosi sodnika, odgovornega za predhodne preiskave, za podaljšanje zgoraj navedenega obdobja. Za nadaljnja podaljšanja lahko državni tožilec praviloma zaprosi v primerih posebej kompleksnih preiskav ali kadar teh objektivno ni mogoče zaključiti v podaljšanem obdobju. Vsako podaljšanje lahko odobri sodnik, ki je odgovoren za predhodne preiskave, in sicer za obdobje, ki ni daljše od šestih mesecev. Predhodne preiskave z upoštevanjem vseh podaljšanj praviloma ne smejo trajati dlje kot 18 mesecev. Kljub temu je najdaljše trajanje dve leti, če se predhodne preiskave nanašajo na kazniva dejanja iz člena 407(2), točka (a), ali v drugih omejenih posebnih primerih, določenih z zakonom.

E. Kateri ukrepi so sprejeti v fazi preiskave, vključno z nadomestnimi rešitvami za začasno pridržanje in možnostmi za premestitev v matično državo (evropski nalog za nadzor)?

Poleg pripora se lahko naložijo naslednji prisilni ukrepi za nadzor posameznikov: prepoved zapustitve države, obveznost poročanja kriminalistični policiji, odstranitev iz družinskega okolja, prepoved obiskovanja krajev, ki jih redno obiskuje žrtev, prepoved in obveznost prebivanja na določenem naslovu, hišni pripor, začasno pridržanje v ustanovah z milejšimi ureditvami pridržanja za matere, začasno pridržanje v bolnišnični ustanovi.

Zadnja posodobitev: 22/03/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.