Pravice žrtev – po državah

Kako lahko prijavim kaznivo dejanje?

Prijavo lahko vložite pri službi policije ali žandarmerije, ki jo bo posredovala državnemu tožilcu v kraju storitve kaznivega dejanja ali v kraju prebivališča ali prijetja storilca kaznivega dejanja.

Lahko se obrnete tudi neposredno na državnega tožilca, in sicer z navadnim pismom, v katerem pojasnite dejanja, ki ste jih utrpeli, ter datume in kraje dejanj in navedete svojo identiteto in naslov.

Pod istimi pogoji lahko kaznivo dejanje prijavijo tudi osebe, ki niso žrtve.

Kako lahko ugotovim, v kateri fazi je moja zadeva?

Obveščanje žrtve o poteku preiskave

Žrtev se lahko pri službah policije ali žandarmerije, državnem tožilcu ali preiskovalnem sodniku (če mu je zadeva predložena) pozanima o tem, kako napreduje preiskava, ki jo zadeva.

V zvezi s kaznivimi dejanji in nekaterimi prekrški preiskovalni sodnik žrtev, če uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, vsakih šest mesecev obvesti o napredovanju postopka.

Obveščanje žrtve o nadaljnjih ukrepih v zvezi s preiskavo

Ko je preiskava končana, je žrtev obveščena o sprejeti odločitvi: opustitev zadeve, druge možnosti namesto pregona, uvedba sodne preiskave, vabilo zadevne osebe pred sodišče. Če je potrebno sojenje, je žrtev obveščena o kaznivih dejanjih, ki se očitajo osumljencu, ter datumu in kraju obravnave.

Obveščanje prijavitelja

Državni tožilec vsako osebo, ki je prijavila kaznivo dejanje, obvesti o sprejetih nadaljnjih ukrepih.

Ali sem upravičen do pravne pomoči (med preiskavo ali sojenjem)? Pod katerimi pogoji?

Če nimate odvetnika, lahko informacije o svojih pravicah in obveznostih dobite pri sodiščih, centrih za pravno pomoč (maisons de la justice et du droit), točkah dostopa do pravnih informacij in svetovanja (points d’accès au droit), na sedežih občin in v socialnih centrih, v katerih dežurajo združenja za podporo žrtvam. Deležni ste lahko tudi brezplačnega pravnega svetovanja, ki je na voljo ne glede na starost, državljanstvo ali sredstva in ga na navedenih krajih zagotavljajo pravni strokovnjaki, zlasti odvetniki.

Pravno pomoč lahko pridobite, če izpolnjujete naslednje pogoje:

• ste francoski državljan ali državljan države članice Evropske unije ali države, ki je s Francijo podpisala mednarodni sporazum, ali imate zakonito običajno prebivališče v Franciji (ta pogoj se ne zahteva, če ste mladoletna oseba ali če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek);
• vaša finančna sredstva[1] ne presegajo najvišjega praga, določenega z zakonom o financah. Ta pogoj v zvezi s sredstvi se ne zahteva, če ste žrtev še posebno hudega kaznivega dejanja (naklepni napad na življenje, mučenje ali barbarska dejanja, teroristično dejanje, posilstvo itd.), če prejemate aktivni solidarnostni dodatek (revenu de solidarité active (RSA)) ali starostni solidarnostni dodatek in nimate drugih virov dohodka ali če se vaš položaj izkaže za še posebno vrednega pozornosti glede na predmet spora ali predvidene stroške sojenja.

S pravno pomočjo se krijejo:

• nagrade odvetnika;
• po potrebi stroški sodnega izvršitelja;
• stroški v zvezi z izvedenskimi mnenji itd.;
• polog, ki ga boste morda morali plačati.

Pravna pomoč je lahko polna ali delna. Pomembno je, da za pravno pomoč zaprosite na začetku postopka, saj vam stroški, nastali pred vložitvijo prošnje, ne bodo povrnjeni.

Informacije in obrazec prošnje za pravno pomoč lahko dobite pri svojem odvetniku, centru za pravno pomoč, na sedežu občine, pri sodišču v kraju svojega prebivališča ali sodišču, pristojnem za zadevo. Obrazec je mogoče tudi prenesti z naslednje povezave: https://www.service-public.fr/particuliers/vosdroits/R1444.

[1] Pogoji v zvezi s finančnimi sredstvi za pridobitev pravne pomoči:
za oceno vaših potreb po pravni pomoči organi upoštevajo sredstva, ki ste jih prejeli med 1. januarjem in 31. decembrom v letu pred letom, v katerem vlagate prošnjo. Ta sredstva zajemajo vse vrste dohodkov, razen družinskih dajatev in nekaterih socialnih dajatev. Upoštevajo se tudi sredstva vašega zakonca, zunajzakonskega partnerja, vzdrževanih otrok in vseh oseb, ki običajno živijo v vašem gospodinjstvu.

Ali lahko zahtevam povračilo stroškov (za udeležbo v preiskavi/na sojenju)? Pod katerimi pogoji?

Stroški, povezani s sodnim postopkom, se lahko pod nekaterimi pogoji krijejo iz vašega zavarovanja stroškov postopka, če to delno ali v celoti krije stroške odvetnika, stroške sodnega izvršitelja, stroške postopka ali transakcije ali stroške izvedenskega mnenja.

Če takega zavarovanja nimate, sodišče ob izreku obsodbe in določitvi škode plačilo takih stroškov na vašo zahtevo naloži obsojencu.

Ali se lahko pritožim, če je moja zadeva zaključena še pred začetkom sodnega postopka?

Če državni tožilec po koncu preiskave odloči, da se preiskava zaključi brez nadaljnjih ukrepov, lahko vložite pritožbo pri generalnem državnem tožilcu pritožbenega sodišča, na območju katerega je sodišče, ki je zadevo zaključilo brez nadaljnjih ukrepov.

Če generalni državni tožilec meni, da je bil pregon potreben, lahko tožilcu odredi, da začne pregon. Če generalni državni tožilec meni, da vaša pritožba ni utemeljena, vas obvesti, da v zvezi z vašo pritožbo ne bo sprejel nadaljnjih ukrepov.

Poleg tega lahko, če je bila prijava, vložena pri državnem tožilcu, zaključena brez nadaljnjih ukrepov ali če so od te prijave pretekli trije meseci, prijavo vložite neposredno pri pristojnem preiskovalnem sodniku z uveljavljanjem premoženjskopravnega zahtevka.

Nazadnje, domnevnega storilca lahko na sodišče pozovete tudi neposredno, tako da sodnemu izvršitelju naročite, naj mu vroči poziv. V takem primeru boste morali plačati polog, katerega znesek določi sodišče glede na vaša sredstva.

Ali sem lahko vključen v sodni postopek?

Obveščeni boste o datumu sojenja in lahko boste prisostvovali obravnavi. V nekaterih primerih sojenje ni javno, tako da boste lahko v dvorani le toliko časa, kot bo trajalo vaše pričanje. Po drugi strani vam bo dovoljeno prisostvovati celotnemu sojenju, če to ni javno (poteka za zaprtimi vrati), le če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

Pravico imate, da vam ves čas sojenja brez kakršnega koli pogoja pomaga združenje za podporo žrtvam. Člani teh združenj vam lahko pomagajo pri vložitvi predloga za uveljavitev premoženjskopravnega zahtevka, lahko so navzoči na različnih obravnavah ter vam lahko pomagajo pri razlagi aktov in odločb sodnikov.

Če imate težave z razumevanjem francoščine ali z izražanjem v njej, bo povabljen tolmač.

Civilna stranka ima na obravnavi možnost, da pozove priče ali nasprotuje zaslišanju nekaterih prič.

Žrtev ali civilna stranka ima možnost postavljati vprašanja pričam in obdolžencu/obtožencu prek predsednika sodišča.

Nazadnje lahko podate ugotovitve (pisne pripombe) glede tehničnih vidikov postopka, zakona in/ali dejstev zadeve, na katere mora sodnik odgovoriti.

Kakšen je moj uradni položaj v sodnem postopku? Na primer, ali sem lahko oziroma ali lahko izberem, da sem žrtev, priča, civilna stranka ali zasebni tožilec?

Ko se sodni organi ali službe policije ali žandarmerije seznanijo z dejanji, žrtev pozovejo na zaslišanje.

Žrtvi ni treba poiskati storilca ali dokazati njegove krivde, saj je za to pristojen državni tožilec. Vendar pa je lahko pozvana, naj zagotovi vse dokaze ali znake, ki omogočajo ugotovitev resnice (zdravstvena spričevala, identiteta prič itd.).

Žrtev se lahko odloči, da bo uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, kar ji daje pravico, da zahteva finančno povračilo utrpele škode, in da ji pomaga odvetnik.

Kakšne so moje pravice in obveznosti v tej vlogi?

Službe policije ali žandarmerije takoj, ko so zadolžene za preiskavo, opravijo zaslišanje žrtve. Pri tem jo samodejno obvestijo o njeni pravici:

• da pridobi povračilo za svojo škodo, in sicer z odškodnino ali na kakršen koli drug ustrezen način, kar lahko po potrebi vključuje ukrep poravnalne pravičnosti;
• da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek bodisi v okviru uvedbe kazenskega postopka s strani tožilstva bodisi z neposrednim pozivom storilca dejanja pred pristojno sodišče ali prijavo pri preiskovalnem sodniku;
• da ji, če želi uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, pomaga odvetnik, ki ga lahko izbere sama ali ki ga na njeno zahtevo imenuje predsednik odvetniške zbornice pri pristojnem sodišču, pri čemer stroške nosi žrtev, razen če izpolnjuje pogoje za dostop do pravne pomoči ali če ima zavarovanje stroškov postopka;
• da ji pomaga služba ene ali več javnih ustanov ali pogodbeno združenje za podporo žrtvam;
• da se v primeru nekaterih kaznivih dejanj po potrebi obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj;
• da je obveščena o zaščitnih ukrepih, ki jih je lahko deležna, zlasti o sklepih o zaščiti. Žrtve so obveščene tudi o kaznih, naloženih povzročiteljem nasilja, in pogojih izvrševanja morebitnih obsodb, ki bi lahko bile izrečene;
• da se ji zagotovita tolmač in prevajanje informacij, ki so nepogrešljive za uveljavljanje njenih pravic, če ne razume francoskega jezika;
• da jo na njeno zahtevo v vseh fazah postopka spremlja njen zakoniti zastopnik ali polnoletna oseba, ki jo izbere sama, razen če pristojni sodni organ ne sprejme obrazložene nasprotne odločitve;
• da kot stalno prebivališče navede naslov tretje osebe, če se ta izrecno strinja s tem.

Žrtev mora priti na sodišče in pričati, če je pozvana kot priča.

Osebna navzočnost civilne stranke ni potrebna, če jo zastopa odvetnik. Če pa civilna stranka ni navzoča in nima zastopnika, se domneva, da se je odpovedala zahtevku, razen če je pisala sodišču in navedla, kaj zahteva.

Civilna stranka in žrtev, pozvani k pričanju na sodišču, lahko zahtevata povračilo stroškov, nastalih zaradi udeležbe na obravnavi, vendar morata zahtevo predložiti med sojenjem.

Ali lahko med sojenjem podam izjavo ali predlagam dokaze? Pod katerimi pogoji?

Na obravnavi lahko podate izjave in predložite dokaze, pri katerih pa je treba upoštevati načelo kontradiktornosti ter jih najprej predložiti obrambi (domnevnemu storilcu in/ali njegovemu odvetniku) in državnemu tožilcu.

Sami ali s pomočjo odvetnika lahko uveljavljate premoženjskopravni zahtevek.

V odškodninskem zahtevku morate opredeliti znesek škode (denarni znesek, namenjen povračilu premoženjske škode, trpljenja, izgube časa zaradi utrpelih dejanj). Pri tem vas lahko usmerja združenje za podporo žrtvam.

Katere informacije bom prejel med sojenjem?

Žrtev je med sojenjem poučena o pravici, da uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, da pridobi pomoč odvetnika in pod nekaterimi pogoji pravno pomoč ter da ji pomaga združenje za podporo žrtvam.

Žrtev, ki uveljavlja premoženjskopravni zahtevek, je poučena, da se lahko v nekaterih primerih obrne na komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’indemnisation des victimes d’infractions (CIVI)), da bi dosegla plačilo odškodnine, če jo je sodišče prisodilo.

Ali bom lahko imel dostop do sodnih spisov?

Pri kazenskem sodišču in sodišču za prekrške nimate neposrednega dostopa do listin, ampak morate najprej pridobiti soglasje tožilca.

Če pa uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, lahko do njih dostopate neposredno oziroma prek svojega odvetnika ali zahtevate kopijo.

Pri porotnem sodišču lahko pridobite brezplačne kopije zapisnika o ugotovitvi kaznivega dejanja, pisnih izjav prič in izvedenskih poročil ter kopije drugih listin postopka.