Obdolženci v kazenskem postopku

Estonia

Kazenski postopek ima dve fazi: predkazenski postopek ali preiskavo in glavno obravnavo. Konča se lahko tudi brez predložitve zadeve sodišču (na primer, če je med preiskavo ugotovljeno, da kaznivo dejanje ni bilo storjeno). Za krivega kaznivega dejanja ste lahko spoznani samo na sodišču.

Content provided by:
Estonia

Kaj je namen kazenske preiskave?

Namen kazenske preiskave je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno in kakšne so bile okoliščine kaznivega dejanja. Med preiskavo bodo zbrani dokazi o domnevnem kaznivem dejanju, ugotovljene bodo okoliščine in sprejeta bo odločitev, ali dokazi zadostujejo, da ste obtoženi kaznivega dejanja.

Katere so faze kazenske preiskave?

Začetek kazenskega postopka

Kazenski postopek začne preiskovalni organ (policija ali drug za to pristojen državni organ) ali tožilstvo. Kazenski postopek se začne, ko policija ali tožilstvo prejme informacije o domnevnem kaznivem dejanju.

Pridržanje in pripor

Če ima preiskovalni organ utemeljene razloge za sum, da ste storili kaznivo dejanje, vas lahko za največ 48 ur pridrži kot osumljeno osebo. Če ste pridržani, vas mora preiskovalni organ nemudoma zaslišati.

Če se med preiskavo izkaže, da vaše pridržanje ni utemeljeno, morate biti nemudoma izpuščeni. Če je tožilstvo prepričano, da je treba vaše pridržanje podaljšati, da se ne bi izognili preiskavi ali storili novih kaznivih dejanj, mora sodišče zaprositi za nalog za vaš pripor.

V takem primeru boste v 48 urah od začetka pridržanja privedeni pred sodnika. Sodnik odloči o primernosti pripora. Če ugotovi, da ni utemeljen, boste nemudoma izpuščeni.

Zaslišanje in zbiranje dokazov

Namen preiskave je zbrati dokaze, s katerimi bodo potrjene okoliščine kaznivega dejanja. V ta namen bodo zaslišane osumljena oseba, žrtev in priče, zbrani bodo dokazi, opravljena bo forenzična analiza, izvajale pa se bodo tudi nadzorne dejavnosti. Vse ukrepe, sprejete za zbiranje dokazov, je treba dokumentirati v skladu z zakonom. Za obtožbo se lahko uporabijo samo dokazi, ki so določeni z zakonom in so bili zbrani zakonito.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe

Ustvarjen bo kazenski spis, ki bo vseboval podrobnosti o kazenski preiskavi in dokaze. Ko je kazenska preiskava končana, tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa zagovorniku. Vaš odvetnik vas bo seznanil z zbranimi dokazi in podlago za obtožbo zoper vas.

Vi in vaš zagovornik imate pravico, da tožilstvu predložite zahteve (na primer za vključitev dodatnih dokazov v spis, končanje kazenskega postopka itd.), o katerih mora odločiti tožilstvo. Če tožilstvo zahtevi ne ugodi, lahko enako zahtevo znova predložite med glavno obravnavo na sodišču.

Če tožilstvo, potem ko vam je bil spis izročen in je bilo odločeno o vseh zahtevah, ugotovi, da je dovolj dokazov za začetek postopka zoper vas, bo pripravilo obtožnico.

Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva in dokaze, na katerih temelji obtožba. Tožilstvo izroči obtožnico zagovorniku in jo pošlje na sodišče. To bo na podlagi obtožnice začelo sojenje.

Moje pravice med preiskavo

Začetek kazenskega postopka (1)

Zakaj se začne kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne, ker je preiskovalni organ prejel informacije, ki kažejo na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje. Te informacije lahko temeljijo na pritožbi, ki jo je vložila oseba, ali odkritju dejstva, ki kaže na to, da je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Namen kazenskega postopka je ugotoviti, ali je bilo kaznivo dejanje storjeno, in če je bilo, ali dokazi zadostujejo za obtožbo osumljene osebe zaradi kaznivega dejanja.

Kdo izvaja kazensko preiskavo?

Kazenski postopek vodi tožilstvo, kazensko preiskavo pa izvaja preiskovalni organ v skladu z navodili tožilstva. Preiskavo običajno izvaja policija, lahko pa jo izvajajo tudi služba za notranjo varnost, davčna in carinska uprava, okoljski inšpektorat, služba za zapore pri ministrstvu za pravosodje, vojaška policija in organ za konkurenco.

Preiskovalni organi lahko nekatera procesna dejanja izvedejo samo z dovoljenjem tožilstva ali sodišča

Kako bom izvedel, da se je začel kazenski postopek?

Kazenski postopek se začne s prvim procesnim dejanjem. Če ste osumljeni storitve kaznivega dejanja, boste za začetek kazenskega postopka izvedeli tako, da boste pridržani kot osumljena oseba ali pozvani pred preiskovalca in zaslišani.

Zakaj bi bil lahko osumljen storitve kaznivega dejanja?

Kot osumljenca vas je mogoče obravnavati, če ima preiskovalni organ zadostne razloge za mnenje, da ste storili kaznivo dejanje. Ti razlogi so lahko utemeljeni z različnimi dejstvi, na primer:

  • zasačeni ste bili pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • priča kaznivega dejanja ali žrtev vas prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi kaznivega dejanja ali druge informacije kažejo, da ste oseba, ki je storila kaznivo dejanje.

Kakšne pravice imam kot osumljena oseba?

Glavne pravice, ki jih imate kot osumljena oseba, so:

  • pravica, da ste obveščeni, česa ste osumljeni, da daste izjave v zvezi s sumom ali da zavrnete dajanje izjav;
  • pravica, da ste seznanjeni z dejstvom, da se vaše izjave lahko uporabijo zoper vas;
  • pravica do pomoči tolmača;
  • pravica do pomoči zagovornika;
  • pravica do zasebnega srečanja z zagovornikom;
  • pravica do zaslišanja v navzočnosti vašega zagovornika;
  • pravica do udeležbe na obravnavi sodišča v zvezi z zahtevo za vaš pripor;
  • pravica do predložitve dokazov;
  • pravica do predložitve zahtev in pritožb;
  • pravica do vpogleda v zapisnik v zvezi s procesnim dejanjem in do izjav v zvezi s pogoji, potekom in izidom procesnega dejanja ter v zvezi z zapisnikom, pri čemer se tudi te izjave vpišejo v zapisnik; pravica do strinjanja s predlogom za postopek poravnave, do sodelovanja pri pogajanjih v okviru postopka poravnave, do predlogov v zvezi z vrsto in višino kazni, ki bo uporabljena, in do sklenitve ali zavrnitve sklenitve sporazuma o poravnavi.

Kakšne so moje obveznosti?

Morate:

  • se zglasiti, ko vam to ukažejo preiskovalni organ, tožilstvo ali sodišče;
  • sodelovati pri procesnih dejanjih in izpolnjevati ukaze preiskovalnega organa, tožilstva in sodišča.

Katere informacije bom dobil o postopkih, ki potekajo?

Če ste osumljenec, vam mora preiskovalni organ pojasniti vaše pravice in obveznosti. V podpis boste dobili zapisnik razgovora, s podpisom pa boste potrdili, da so vam bile vaše pravice in obveznosti pojasnjene.

Nato boste izvedeli, česa ste osumljeni. To pomeni, da vam bo na kratko opisano dejanje, storitve katerega ste osumljeni. Izvedeli boste tudi podrobnosti o zakonu, v katerem je dejanje opredeljeno kot kaznivo dejanje. Niti za preiskovalni organ niti za tožilstvo pa pred koncem predkazenskega postopka ni nujno, da vam zagotovita več informacij.

Kdaj bom lahko govoril s svojim odvetnikom?

Takoj ko postanete osumljena oseba, zoper katero je uveden kazenski postopek, se imate pravico sestati in pogovoriti s svojim odvetnikom. Z njim imate pravico govoriti, preden vas preiskovalni organ začne zasliševati.

Pridržanje in pripor (2)

V katerih okoliščinah me lahko pridržijo?

Kot osumljena oseba ste lahko pridržani, če:

  • ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem;
  • vas priča kaznivega dejanja ali žrtev prepozna kot osebo, ki je storila kaznivo dejanje;
  • dokazi v zvezi s kaznivim dejanjem kažejo, da ste ga morda storili.

Pridržani ste lahko tudi, če ima preiskovalni organ druge informacije, zaradi katerih vas šteje za osumljeno osebo, in:

  • poskušate pobegniti;
  • vaša istovetnost ni bila ugotovljena;
  • preiskovalni organ meni, da bi lahko zagrešili še kakšno kaznivo dejanje, se izognili kazenskemu postopku ali ga drugače ovirali.

Pridržani in priprti ste lahko zaradi predaje ali izročitve drugi državi (glej Zaslišanje in zbiranje dokazov (3)).

Kdo me lahko pridrži?

Pravico pridržati vas ima preiskovalni organ. Če ste zasačeni pri storitvi kaznivega dejanja ali takoj po tem ali če poskušate pobegniti, vas lahko na policijo za pridržanje pripelje kdor koli.

Kako bom izvedel, zakaj sem bil pridržan, in kaj se bo zgodilo pozneje?

Ob pridržanju vas mora uradnik preiskovalnega organa seznaniti z razlogom za vaše pridržanje ter vam pojasniti vaše pravice in obveznosti. Uradnik sestavi dokument o pridržanju, ki vsebuje pravno podlago za vaše pridržanje in okoliščine kaznivega dejanja, ki ste ga osumljeni. Pravico imate, da predložite zahteve in da se te vključijo v dokument o pridržanju.

Ne znam lokalnega jezika. Kako bom razumel, kaj se dogaja?

Preiskovalni organ vas mora nemudoma v jeziku, ki ga razumete, in na razumljiv način seznaniti z razlogom za vaše pridržanje in vašimi pravicami. Po potrebi vam mora zagotoviti tolmača. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Ali lahko o pridržanju obvestim svoje bližnje?

Pravico imate obvestiti vsaj enega bližnjega po svoji izbiri. Obvestitev poteka prek preiskovalnega organa. To pomeni, da imate pravico zahtevati, naj se obvestilo posreduje osebi, ki ste jo izbrali, to pa stori preiskovalni organ.

Če preiskovalni organ meni, da bi obvestitev osebe, ki ste jo izbrali, o vašem pridržanju lahko škodovala kazenskemu postopku, jo lahko zavrne. Dovoljenje za tako zavrnitev mora dati tožilstvo.

Kako dolgo sem lahko pridržan?

Pridržani ste lahko največ 48 ur. Če sodišče v 48 urah od začetka vašega pridržanja ne izda naloga za vaš pripor, vas mora preiskovalni organ nemudoma izpustiti.

V katerih okoliščinah sem lahko priprt?

Priprti ste lahko na zahtevo tožilstva, če obstaja utemeljen razlog za mnenje, da bi se lahko izognili kazenskemu postopku ali storili novo kaznivo dejanje. Dovoljenje za pripor lahko da samo sodnik.

Kako bo sprejeta odločitev o mojem priporu?

Preiskovalni organ vas privede pred sodnika, da bi ta izdal nalog za vaš pripor. K sodniku sta pozvana tudi tožilec in, če želite, vaš odvetnik. Sodnik prebere spis vaše kazenske zadeve in vas zasliši, da bi preveril razloge za vaš pripor. Sodišče po zaslišanju strank v zadevi pripor odobri ali zavrne. Če je pripor zavrnjen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Kako dolgo lahko traja moj pripor?

V predkazenskem postopku ne smete biti priprti več kot šest mesecev. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša. Vsaka dva meseca imate pravico zahtevati, naj sodišče znova preuči razloge za vaš pripor, nato pa mora to v petih dneh odločiti, ali je nadaljnji pripor upravičen ali ne. Če ugotovi, da pripor ni več upravičen, morate biti nemudoma izpuščeni.

Ali sem lahko izpuščen ob plačilu varščine?

Pravico imate zahtevati, naj se vam namesto pripora naloži plačilo varščine. Za to morate vložiti prošnjo na sodišče. Privedeni boste pred sodnika, in ta bo odločil o prošnji za varščino, pri čemer mora slišati vaše mnenje in mnenje vašega odvetnika.

Če bo sodišče prošnji ugodilo, boste iz pripora izpuščeni, ko bo varščina nakazana na račun sodišča.

Ali se imam pravico pritožiti zoper nalog za pripor?

Pravico se imate pritožiti zoper nalog za pripor. Za to morate sami ali prek svojega odvetnika vložiti pisno pritožbo pri okrožnem sodišču prek sodišča, ki je izdalo prvotni nalog za pripor. Pritožbo morate vložiti v desetih dneh od prejetja informacij o nalogu za pripor.

Zaslišanje in zbiranje dokazov (3)

Kakšen je namen zaslišanja in zbiranja dokazov?

Namen zaslišanja in zbiranja dokazov je ugotoviti okoliščine domnevnega kaznivega dejanja in sestaviti zapisnik o njih, da bi jih bilo mogoče preveriti na sodišču. Preiskovalni organ in tožilstvo morata zbrati tako informacije, ki kažejo na vašo vpletenost v kaznivo dejanje, kot informacije, ki so vam v prid. Vaše nedolžnosti vam ni treba dokazovati.

Ali bodo od mene zahtevane informacije?

Če ste osumljena oseba, vas mora preiskovalni organ takoj zaslišati.

Ali moram preiskovalnemu organu dati informacije?

Preiskovalnemu organu vam ni treba dati informacij ali odgovoriti na vprašanja, ki vam jih postavi. Pravico imate molčati. Molk se ne sme v nobenem primeru razlagati kot priznanje krivde. Ne smete biti prisiljeni k pričanju zoper sebe ali vaše bližnje.

Kako poteka zaslišanje?

Na začetku zaslišanja morate biti poučeni, da imate pravico zavrniti izjavo in da se vaša izjava lahko uporabi zoper vas. Najprej boste vprašani, ali ste storili kaznivo dejanje, ki ste ga osumljeni.

Priložnost imate povedati, kar veste o kaznivem dejanju, ki se preiskuje. Poleg tega vam bodo postavljena vprašanja. Sestavi se zapisnik zaslišanja. Preden ga podpišete, ga imate pravico prebrati. Pravico imate, da se v zapisnik vključijo vaše pripombe.

Kaj se bo zgodilo, če bom izjavil kaj takega, kar bo škodilo mojemu primeru?

Izjava, ki jo daste, se lahko uporabi kot dokaz zoper vas.

Ali se lahko izrečem za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb pred glavno obravnavo?

Med zaslišanjem se lahko izrečete za krivega glede vseh ali nekaterih obtožb. To imate pravico storiti tudi kadar koli po zaslišanju, tudi če ste se med zaslišanjem izrekli za nedolžnega.

Kazenski postopek se s priznanjem krivde ne konča. Preiskovalni organ mora še vedno ugotoviti okoliščine kaznivega dejanja in ga dokazati. Za kaznivo dejanje ne morete biti obsojeni samo na podlagi svojega priznanja.

Ali imam pravico priznanje pozneje umakniti?

Če ste priznali krivdo, imate pravico preklicati svojo prvotno izjavo in zanikati krivdo pozneje v kazenskem postopku ali tudi na sodišču. Vendar se lahko v takem primeru vaše prvotno priznanje predstavi na sodišču in uporabi kot dokaz zoper vas. Če je vaša krivda potrjena z drugimi dokazi, se dejstvo, da ste umaknili priznanje, ne bo upoštevalo, ker je nezanesljivo.

Ali lahko dobim informacije o pričah, ki pričajo zoper mene?

Preiskovalnemu organu med kazensko preiskavo ni treba dati informacij o tem, katere priče so pričale zoper vas in kaj so izjavile. Za priče in njihovo pričanje boste izvedeli šele po koncu preiskave, ko boste dobili vpogled v kazenski spis (glej Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)).

Ali bom vprašan o mojih prejšnjih kaznivih dejanjih?

Lahko ste vprašani o vaših prejšnjih kaznivih dejanjih, vendar pa vam teh informacij ni treba dati. Preiskovalni organ ima pravico, da z vpogledom v različne registre ugotovi, ali ste že kdaj storili kakršno koli kaznivo dejanje. Vsa prejšnja kazniva dejanja bodo navedena v obtožnici.

Ali se lahko opravi telesni pregled?

Preiskovalni organ ima pravico opraviti telesni pregled, da bi odkril sledi kaznivega dejanja, vaše posebne telesne značilnosti in druge informacije, ki so pomembne za kazensko preiskavo.

Ali bom moral dati prstne odtise in vzorce DNK (na primer lase, slino) ali druge telesne tekočine?

Preiskovalni organ vam ima pravico odvzeti dokaze in vzorce, vključno s prstnimi odtisi in biološkim materialom za analizo DNK.

Če odvzem vzorcev zavrnete, vas ima preiskovalni organ pravico prisiliti k zagotovitvi vzorcev. Če odvzem vzorcev zavrnete ali če bi se z odvzemom posegalo v vašo telesno integriteto, pa se lahko vzorci odvzamejo le na podlagi sklepa preiskovalnega organa. Pravico imate do seznanitve s sklepom.

Ali se lahko opravi preiskava mojega doma, poslovnih prostorov, avtomobila itd.?

Preiskava vašega doma, poslovnih prostorov ali avtomobila itd. se lahko opravi zaradi iskanja dokazov kaznivega dejanja ali drugih predmetov, potrebnih za rešitev kaznivega dejanja. Tožilstvo ali sodišče mora izdati nalog za preiskavo. Če je preiskava nujna, se lahko dovoli tudi na podlagi naloga preiskovalnega organa.

Osebi, na lastnini katere se izvaja preiskava, je treba pokazati nalog za preiskavo in zahtevati, naj preda predmet, naveden v nalogu. Če oseba predmeta ne preda, bodo uradniki preiskovalnega organa opravili preiskavo.

Ali lahko vložim pritožbo, če so moje pravice kršene?

Če so vaše pravice kršene, se imate pravico pritožiti glede dejavnosti preiskovalnega organa in vložiti pritožbo pri tožilstvu. Če se pritožba nanaša na dejavnost tožilstva, se lahko vloži pri državnem tožilstvu. O pritožbi bo odločeno v 30 dneh, potem pa boste prejeli kopijo odločitve. Če se z odločitvijo državnega tožilstva ne strinjate, imate pravico v desetih dneh vložiti pritožbo pri sodišču.

Vpogled v kazenski spis, obravnava zahtev in vložitev obtožbe (4)

Kakšen je namen vpogleda v kazenski spis?

V kazenski spis se dodajo vsi dokazi, zbrani med kazensko preiskavo, in povzetek predkazenskega postopka, v katerem so opisane okoliščine kaznivega dejanja. Kot osumljeni osebi vam je treba omogočiti vpogled v kazenski spis, da se seznanite z obtožbami zoper vas in njihovo utemeljitvijo.

Kdaj mi bo kazenski spis na voljo za vpogled?

Če ste osumljena oseba, vam bo kazenski spis na voljo po končani kazenski preiskavi.

Kako poteka vpogled v kazenski spis?

Od trenutka, ko vam je kazenski spis na voljo, morate imeti odvetnika (glej Informativni list 1). Tožilstvo izroči kopijo kazenskega spisa vašemu odvetniku in ta vas seznani z vsebino kazenskega spisa.

Koliko časa imam za pregled kazenskega spisa?

Za pregled kazenskega spisa ni določenega roka. Tožilstvo ga lahko določi, če meni, da se s pregledom kazenskega spisa zavlačuje. Zagotoviti mora dovolj časa, da lahko dejansko uresničite svojo pravico do obrambe.

Kakšen je namen predložitve zahtev?

Ko pregledate kazenski spis, imate vi in vaš odvetnik pravico predložiti zahteve tožilstvu. Namen tega je zagotoviti, da je kazenska preiskava opravljena temeljito in pošteno.

Pravico imate zahtevati, naj:

  • se izvedejo dodatni preiskovalni postopki;
  • se v spis vključijo novi dokazi, ki ste jih predložili;
  • se iz spisa odstrani gradivo, ki ni upoštevno za zadevo, itd.

Pravico imate tudi zahtevati, naj tožilstvo konča kazenski postopek, če menite, da ni razlogov za njegovo nadaljevanje. Poleg tega imate pravico zahtevati, naj se zadeva obravnava po poenostavljenem postopku, določenem z zakonom (na primer po postopku dogovora), brez popolne glavne obravnave.

Kako se predložijo zahteve?

Zahteve se v pisni obliki predložijo tožilstvu. Predložiti jih je treba v desetih dneh od pregleda kazenskega spisa. Če je kazenska zadeva obsežna in zapletena, lahko tožilstvo ta rok podaljša na 15 dni (člen 225 zakona o kazenskem postopku, ki je začel veljati 1. septembra 2011).

Kako se odloča o zahtevah?

Tožilstvo zahtevo obravnava v desetih dneh. Če ji ne ugodi, se sestavi sklep, vam pa pošlje kopija tega sklepa. Če je vaša zahteva na tej stopnji zavrnjena, jo lahko znova vložite na glavni obravnavi.

Kdaj se vloži obtožba?

Ko pregledate kazenski spis in tožilstvo odloči o vaših zahtevah, bo zoper vas vložena obtožba, če je tožilstvo prepričano, da je dovolj dokazov za začetek sojenja zoper vas.

Kako se vloži obtožba?

Tožilstvo pripravi obtožnico. Obtožnica je dokument, ki vsebuje dejstva, na katerih temeljijo obtožbe, in dokaze, s katerimi so potrjene. Tožilstvo izroči obtožnico vam in vašemu odvetniku ter jo pošlje na sodišče.

Ali se lahko obtožba pred glavno obravnavo spremeni?

Sodišče lahko zadevo obravnava samo na podlagi obtožnice. Tožilstvo lahko obtožbo spremeni ali dopolni, vendar je treba v takem primeru vložiti novo obtožnico.

Zaradi istih obtožb se mi je že sodilo v drugi državi. Kaj se bo zgodilo?

Če ste bili v drugi državi spoznani za krivega zaradi istih obtožb ali je bil kazenski postopek v zvezi z obtožbami končan, ne morete biti znova obtoženi istega kaznivega dejanja. Če se je v takem primeru zoper vas v Estoniji začel kazenski postopek, ga je treba končati, ne da bi bili obtoženi kaznivega dejanja.

Ali se lahko moja zadeva reši z dogovorom?

Ko pregledate kazenski spis, imate pravico zahtevati, naj tožilstvo začne postopek s pogajanji. Če se tožilstvo strinja, se bodo z vami in vašim odvetnikom začela pogajanja o pravni opredelitvi dejanja, ki ste ga obtoženi, in kazni zanj.

Če s pogajanji dosežete dogovor, bo ta zapisan in predložen sodišču v potrditev. Če ga sodišče potrdi, boste za kaznivo dejanje obsojeni na podlagi sklenjenega dogovora.

Dodatne informacije za nerezidente (5)

Kaj je evropski nalog za prijetje?

Evropski nalog za prijetje je zahteva organa države članice Evropske unije za drugo državo članico Evropske unije za pridržanje, prijetje ali predajo neke osebe odreditveni državi, da bi ta država lahko nadaljevala kazenski postopek ali zaprla zadevno osebo.

Kakšne pravice imam, če sem priprt na podlagi evropskega naloga za prijetje?

Če ste priprti, vam mora biti pojasnjena podlaga za vaš pripor, poleg tega pa morate biti poučeni, da se lahko strinjate s predajo drugi državi članici. Če se s predajo strinjate, svoje odločitve pozneje ne morete spremeniti. Od trenutka, ko ste bili priprti, imate pravico do brezplačne pravne pomoči in pomoči tolmača.

Kako se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

O predaji ali zavrnitvi predaje odloči sodišče. Vi, vaš odvetnik in tožilstvo boste navzoči na obravnavi na sodišču. Sodišče mora slišati vaše mnenje o predaji. Nato bo izdalo sklep, s katerim bo vaša predaja odobrena ali zavrnjena. Zoper ta sklep se lahko v treh dneh od njegovega prejema pritožite na okrožno sodišče. Okrožno sodišče mora o pritožbi odločiti v desetih dneh, njegova odločitev pa je dokončna.

Kako hitro se sprejme odločitev o moji predaji drugi državi članici?

Če ste se s predajo strinjali, mora biti odločitev sprejeta v desetih dneh. Če se s predajo niste strinjali, mora biti dokončna odločitev o predaji ali zavrnitvi predaje sprejeta v 60 dneh po vašem prijetju. Ta rok se lahko v izjemnih primerih podaljša za 30 dni. Če je sklep sodišča o vaši predaji postal pravnomočen, morate biti v desetih dneh poslani v odreditveno državo. Če v tem roku niste izročeni, morate biti izpuščeni.

V katerih okoliščinah sem lahko izročen drugi državi?

Če je druga država začela kazenski postopek in izdala nalog za prijetje ali če vas je sodišče v navedeni državi obsodilo na zaporno kazen, lahko ta država zaprosi za vašo izročitev. Če je Estonija prejela prošnjo druge države za izročitev ali zahtevo za prijetje prek Interpola, ste lahko pridržani in priprti toliko časa, kolikor traja izročitveni postopek. Med izročitvenim postopkom ste lahko v priporu največ eno leto. O izročitvi odloči sodišče.

Ali se lahko ob prijetju obrnem na veleposlaništvo svoje države?

Če ste državljan tuje države, se kopija naloga za prijetje pošlje na ministrstvo za zunanje zadeve. To obvesti veleposlaništvo ali konzularnega predstavnika vaše države o vašem prijetju. Pravico imate zaprositi za srečanje s konzularnim uradnikom vaše države.

Ali mi bo dodeljen tolmač, če ne znam lokalnega jezika?

Preiskovalni organ in tožilstvo vam morata zagotoviti tolmača. Ta mora biti navzoč pri vseh procesnih dejanjih, pri katerih sodelujete. Njegova dolžnost je, da točno in v celoti prevede vse, kar je povezano s procesnimi dejanji. Zagotovljeno je samo tolmačenje (pisno prevajanje pa ne).

Zaprosite lahko za pisni prevod obtožnice v vaš materni jezik ali jezik, ki ga znate. Drugi dokumenti, ki so del kazenskega postopka, se ne prevajajo pisno.

Ali moram biti med kazenskim postopkom v državi? Ali lahko zapustim državo?

Med kazenskim postopkom vam ni treba biti v državi, temveč jo lahko zapustite, vendar pa se morate zglasiti pri preiskovalnem organu, kadar je to potrebno, da lahko ta izvede procesno dejanje. Preiskovalni organ vam lahko prepove, da kraj prebivališča zapustite brez njegovega dovoljenja.

Če želite kraj prebivališča zapustiti za več kot 24 ur, potrebujete predhodno dovoljenje preiskovalnega organa. Če se pri preiskovalnem organu ne zglasite, ko je to potrebno, ali kršite prepoved zapustitve kraja prebivališča, ste lahko priprti.

Ali sem lahko s telekomunikacijskimi sredstvi, npr. po videopovezavi, zaslišan iz druge države?

Preiskovalni organ lahko po videopovezavi v živo opravi zaslišanje v drugi državi. Tako zaslišanje se lahko opravi le, če se strinjate.

Sorodne povezave

Zakonik o kazenskem postopku

Zakonik o kazenskem postopku v angleščini (ne vsebuje vseh sprememb)

Zadnja posodobitev: 01/10/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.