

V Romuniji poleg rednih sodišč obstajajo specializirani oddelki ali senati za reševanje sporov v nekaterih zadevah.
V skladu z določbami zakona št. 304/2004 o organizaciji pravosodja ima vrhovno kasacijsko sodišče (Înalta Curte de Casaţie şi Justiţie) štiri oddelke – civilni oddelek I, civilni oddelek II, kazenski oddelek ter oddelek za upravne in davčne spore –, senat devetih sodnikov in združene oddelke, ki imajo vsak svoje pristojnosti. Pritožbena sodišča, okrožna sodišča ali, kjer je ustrezno, okrajna sodišča imajo specializirane oddelke ali senate za civilne zadeve, kazenske zadeve, zadeve v zvezi z otroki in družinske zadeve, zadeve v zvezi z upravnimi in davčnimi spori, zadeve v zvezi s spori iz delovnega razmerja in socialnim zavarovanjem, družbami, poslovnim registrom, insolventnostjo, nelojalno konkurenco ter pomorskimi zadevami in zadevami v zvezi s celinskimi plovnimi potmi. Za odločanje o zgornjih zadevah se lahko po potrebi ustanovijo specializirana sodišča.
Običajni postopek za civilne zadeve je določen v zakoniku o civilnem postopku. Njegove določbe se uporabljajo tudi za druge zadeve, če ni z zakoni, ki jih urejajo, določeno drugače.
Stvarna pristojnost civilnih sodišč je urejena s členi od 94 do 97 zakonika o civilnem postopku.
Okrajna sodišča kot sodišča prve stopnje obravnavajo naslednje zadeve, ki vključujejo zahtevke, ki jih je (ni) mogoče ovrednotiti v denarju:
Okrajna sodišča obravnavajo pritožbe zoper odločbe pristojnih javnih organov in drugih pristojnih organov. Obravnavajo tudi vse druge zahtevke, ki po zakonu spadajo v njihovo pristojnost.
Okrožna sodišča obravnavajo:
Pritožbena sodišča obravnavajo:
Vrhovno kasacijsko sodišče obravnava:
Romunski civilni pravosodni sistem razlikuje med nižjimi in višjimi sodišči, stvarna pristojnost sodišč različnih stopenj pa se določi na podlagi funkcionalnih (vrsta naloge) in procesnih meril (vrednost, predmet ali narava spora).
Z zakonikom o civilnem postopku so bile uvedene spremembe v smislu pristojnosti, okrožna sodišča pa so postala sodišča s polno pristojnostjo za vsebinsko obravnavo zadev na prvi stopnji. Okrajna sodišča so med drugim pristojna za obravnavanje manjših in/ali manj zapletenih zahtevkov, ki so v praksi zelo pogosti.
Pritožbena sodišča so pristojna predvsem za obravnavanje pritožb, medtem ko je vrhovno kasacijsko sodišče redno revizijsko sodišče, ki zagotavlja enotno razlago in uporabo prava na nacionalni ravni.
Pravila o krajevni pristojnosti v romunskem civilnem pravosodnem sistemu so določena v členu 107 in naslednjih zakonika o civilnem postopku.
V skladu s splošnim pravilom se tožba vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča ali sedeža toženca.
Glede krajevne pristojnosti obstajajo posebna pravila, kot so:
Romunski zakonik o civilnem postopku vsebuje pravila o alternativni pristojnosti (členi od 113 do 115). Krajevno pristojna so tako tudi naslednja sodišča:
Če toženec redno opravlja poklicno/kmetijsko, trgovsko, industrijsko ali podobno dejavnost zunaj kraja svojega stalnega prebivališča, se lahko tožba vloži tudi pri sodišču, na območju katerega se dejavnosti opravljajo, in sicer v primeru tožbe v zvezi z denarnimi obveznostmi, ki nastanejo v navedenem kraju ali ki jih je treba tam izpolniti.
V zadevah v zvezi z zavarovanjem se lahko odškodninska tožba vloži tudi pri sodišču, na območju katerega je stalno prebivališče ali sedež zavarovanca ali zavarovano premoženje, ali na območju katerega se je uresničilo zavarovano tveganje.
Izbira pristojnosti na podlagi pogodbe se šteje za nično, če je bila opravljena pred nastankom pravice do odškodnine, medtem ko lahko v zadevah v zvezi z obveznim zavarovanjem civilne odgovornosti oškodovana tretja stran vloži neposredno tožbo tudi pri sodišču v kraju svojega stalnega prebivališča/sedeža.
O krajevni pristojnosti v zvezi z vlogami za zaščito fizičnih oseb, za katere je v skladu s civilnim zakonikom pristojno sodišče za družinske zadeve in skrbništvo, odloča sodišče, na območju katerega ima zaščitena oseba stalno/običajno prebivališče. Za vloge za dovoljenje sodišča za družinske zadeve in skrbništvo za sklepanje pravnih aktov (v zvezi z nepremičnino) je pristojno tudi sodišče, na območju katerega je nepremičnina. V takem primeru sodišče za družinske zadeve in skrbništvo, ki je izdalo sodno odločbo, pošlje izvod sodne odločbe sodišču za družinske zadeve in skrbništvo, na območju katerega ima zaščitena oseba stalno/običajno prebivališče.
Tožba za razvezo zakonske zveze spada v pristojnost okrajnega sodišča, na območju katerega je zadnji skupni dom zakoncev. Če zakonca nimata skupnega doma ali če nobeden od njiju ne živi več v kraju, za katerega je pristojno okrajno sodišče in v katerem je njun skupni dom, je pristojno okrajno sodišče v kraju toženčevega doma. Če toženec ne živi v Romuniji in so mednarodno pristojna romunska sodišča, je pristojno sodišče, na območju katerega je tožnikov dom. Če niti tožnik niti toženec ne živita v Romuniji, se lahko stranki sporazumeta o vložitvi tožbe za razvezo zakonske zveze pri katerem koli okrajnem sodišču v Romuniji. Če se o tem ne sporazumeta, je treba tožbo za razvezo zakonske zveze vložiti pri okrajnem sodišču sektorja 5 v Bukarešti (člen 914 zakonika o civilnem postopku).
Vloge za reševanje posameznih sporov iz delovnega razmerja se vložijo pri okrožnem sodišču, na območju katerega je tožnikovo stalno prebivališče/kraj dela (člen 269 zakona št. 53/2003 – delovni zakonik).
Pravila o izključni krajevni pristojnosti so določena s členi od 117 do 121 zakonika o civilnem postopku. Torej:
Stranke se lahko pisno, v zvezi s tekočimi spori pa z ustno izjavo pred sodiščem dogovorijo, da bodo za spore v zvezi s premoženjem in morebitnimi drugimi pravicami pristojna druga sodišča kot tista, ki bi bila krajevno pristojna, razen če je ta pristojnost izključna. V sporih v zvezi z varstvom pravic potrošnikov in drugih zadevah, določenih z zakonom, se lahko stranke o izbiri pristojnega sodišča dogovorijo šele po nastanku pravice do odškodnine, pri čemer se vsak drugačen dogovor šteje za ničnega (člen 126 zakonika o civilnem postopku).
Stranski, dodatni in vmesni zahtevki se vložijo pri sodišču, ki je pristojno za glavni zahtevek, tudi če je zanje stvarno ali krajevno pristojno drugo sodišče, izjema so le zahtevki v zvezi z insolventnostjo ali dogovori upnikov. Te določbe se uporabljajo tudi, če je bila pristojnost za glavni zahtevek z zakonom dodeljena specializiranemu oddelku ali senatu. Če je sodišče izključno pristojno za eno od strank, je izključno pristojno za vse stranke (člen 123 zakonika o civilnem postopku).
Poleg tega v skladu z določbami člena 124 zakonika o civilnem postopku sodišče, ki je pristojno za odločanje o glavnem zahtevku, odloča tudi o odgovorih na tožbo in ugovorih, razen tistih, o katerih je treba odločiti predhodno in spadajo v izključno pristojnost drugega sodišča, medtem ko o postopkovnih vprašanjih odloča sodišče, pri katerem so bila sprožena.
Stranke ali sodnik se lahko v kateri koli fazi postopka sklicujejo na splošno nepristojnost sodišča. Neobstoj stvarne pristojnosti in neobstoj krajevne pristojnosti v povezavi z javnim redom je treba uveljavljati na prvi obravnavi pred prvim sodiščem, na katero so bile stranke ustrezno pozvane, medtem ko lahko neobstoj pristojnosti v zasebnopravnih zadevah uveljavlja samo toženec v odgovoru, če odgovor ni obvezen pa najpozneje na prvi obravnavi pred prvim sodiščem, na katero so bile stranke ustrezno pozvane. Če nepristojnost ni povezana z javnim redom, stranka, ki je vložila tožbo pri sodišču, ki ni pristojno, ne more zahtevati razglasitve nepristojnosti (člen 130 novega zakonika o civilnem postopku).
V civilnih sporih s čezmejnimi elementi, v katerih so se stranke v zadevah v zvezi s pravicami, s katerimi na podlagi romunskega prava svobodno razpolagajo, zakonito dogovorile o pristojnosti romunskih sodišč za odločanje o sedanjih ali morebitnih sporih v zvezi z navedenimi pravicami, so romunska sodišča edina pristojna za odločanje o teh zadevah. Če ni z zakonom določeno drugače, je romunsko sodišče, pred katerega je toženec pozvan, pristojno za odločanje o tožbi, če toženec pride pred sodišče in predloži odgovor glede vsebine zadeve, ne da bi najpozneje do konca preiskovalne faze v zadevi pred prvim sodiščem vložil tudi ugovor nepristojnosti. V obeh navedenih primerih lahko romunsko sodišče tožbo zavrže, če je iz vseh okoliščin zadeve razvidno, da spor ni pomembneje povezan z Romunijo (člen 1066 novega zakonika o civilnem postopku).
Glej odgovore na vprašanja 1, 2, 2.1, 2.2, 2.2.2.1 in 2.2.2.2.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.