Katero sodišče je pristojno

Francija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

Francoski pravosodni sistem vključuje dve vrsti sodišč: upravna in redna sodišča.

Oboja delujejo na treh ravneh.

Tako se sodne odločbe, ki jih izdajo splošno pristojna upravna sodišča in različna specializirana upravna sodišča, izpodbijajo pred pritožbenimi upravnimi sodišči. Na koncu lahko njihove sodbe preizkusi državni svet.

Sodne odločbe na prvi stopnji izdajajo splošno pristojna okrožna sodišča in različna druga sodišča, katerih pristojnosti določi zakonodajalec. Te odločbe se lahko izpodbijajo pred pritožbenimi sodišči, ki imajo različne oddelke (za civilne, socialne, gospodarske in kazenske zadeve). Zoper sodbe, ki jih izdajo ta sodišča, je mogoče vložiti pritožbo pri kasacijskem sodišču (ki ima prav tako več oddelkov za različne zadeve, kot so bile navedene za pritožbena sodišča).

Razdelitev sodišč je naslednja:

Upravna sodišča:

  • državni svet (1)
  • pritožbena upravna sodišča (8)
  • upravna sodišča (42)

Redna sodišča:

  • kasacijsko sodišče (1)
  • pritožbena sodišča (36)
  • višje pritožbeno sodišče (1)
  • okrožna sodišča (164) (od teh jih je 16 pristojnih za gospodarske zadeve)
  • sodišča prve stopnje (4) (od teh sta dve pristojni za gospodarske zadeve)
  • sodišča za mladoletnike (155)
  • socialna sodišča (114)
  • okrajna sodišča (307)
  • delovna sodišča (210)
  • sodišča za delovnopravne spore (6)
  • gospodarska sodišča (134)

Specializirana redna sodišča so:

  • okrajno sodišče, ki odloča v najbolj običajnih sporih. Praviloma odloča o vseh zahtevkih, katerih vrednost znaša do 10 000 EUR. Pristojno je tudi za odločanje v nekaterih posebnih sporih (neplačane najemnine, rubež osebnega dohodka, volitve poklicnih predstavnikov, posojilo na področju prava varstva potrošnikov);
  • gospodarsko sodišče je pristojno za spore med trgovci, med kreditnimi institucijami ali med tema vrstama subjektov, za spore v zvezi z gospodarskimi družbami in v zvezi z gospodarskimi posli med katerimi koli osebami ter v zvezi s finančnimi težavami podjetij (likvidacija in prisilna poravnava itd.);
  • sodišče za kmetijska zemljišča je pristojno za odločanje v sporih med zakupodajalci in zakupojemalci kmetijskih zemljišč (zakup, delni zakup itd.);
  • delovno sodišče obravnava vse spore med delavci in delodajalci v okviru individualnih zasebnopravnih pogodb o zaposlitvi;
  • socialno sodišče je do datuma, določenega z odlokom, in najpozneje do 1. januarja 2019 pristojno za spore na podlagi zakonodaje in predpisov o socialni varnosti in kmetijskem vzajemnem zavarovanju; od datuma, določenega z odlokom, in najpozneje od 1. januarja 2019 bodo za te spore pristojna posebej določena okrožna sodišča;
  • sodišče za spore o nezmožnosti je do datuma, določenega z odlokom, in najpozneje do 1. januarja 2019 pristojno za spore v zvezi z invalidnostjo ali stopnjo invalidnosti, trajno nezmožnostjo za delo in nesposobnostjo za delo; od datuma, določenega z odlokom, in najpozneje od 1. januarja 2019 bodo za te spore pristojna posebej določena okrožna sodišča;
  • sodišče za vojaške pokojnine obravnava spore v zvezi z vojaškimi pokojninami.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

Porazdelitev pristojnosti med okrožna sodišča, okrajna sodišča ter sodišča za spore majhne vrednosti in lažja kazniva dejanja je bila pojasnjena zgoraj, pri čemer je treba opozoriti, da je, če pristojnost ni izrecno dodeljena drugim sodiščem, splošno pristojno okrožno sodišče.

  • Okrajna sodišča so pristojna za odločanje v sporih do vrednosti 10 000 EUR in brez omejitve vrednosti spora v nekaterih zadevah, kot so pravo varstva potrošnikov, skrbništvo polnoletnih oseb in stanovanjski najem.
  • Okrožna sodišča so pristojna za vse druge civilne spore, ki ne spadajo v pristojnost drugih sodišč, zlasti v družinskopravnih zadevah.

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Praviloma je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca. Namen tega pravila je zaščititi toženca, ki se domnevno lažje brani pred sodiščem, ki je najbližje kraju njegovega stalnega prebivališča.

Če je toženec fizična oseba, je to sodišče v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča. Pri pravni osebi (družbi, združenju) je to kraj, v katerem ima sedež, na splošno kraj njenega glavnega sedeža. Lahko se zgodi, da se znani glavni kraj poslovanja razlikuje od glavnega sedeža, in v tem primeru se je mogoče obrniti na sodišče v kraju, kjer je glavni kraj poslovanja. Pri velikih družbah, ki imajo več podružnic, se je mogoče obrniti na sodišče v kraju ene od podružnic.

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?
  • V pogodbenih zadevah: tožnik lahko tožbo vloži bodisi v kraju stalnega prebivališča toženca bodisi, odvisno od narave pogodbe, v kraju dobave blaga ali opravljanja storitve.
  • V zadevah deliktne odgovornosti ali v civilnih zahtevkih v okviru kazenskega postopka: tožba se lahko vloži pri sodišču v kraju stalnega prebivališča toženca ali pri sodišču v kraju povzročitve škode ali nastanka škodnega dogodka.
  • V nepremičninskih zadevah: tožnik lahko tožbo vloži pri sodišču v kraju, kjer je nepremičnina.
  • V preživninskih zadevah in zadevah v zvezi s prispevki k stroškom zakonske zveze: tožnik lahko izbira med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca in sodiščem v kraju stalnega prebivališča preživninskega upravičenca, torej sodiščem v kraju stalnega prebivališča tožnika.
  • V potrošniških sporih: potrošnik lahko izbere sodišče v kraju, kjer je imel stalno prebivališče v času sklenitve pogodbe ali nastanka škodnega dogodka.
2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?
  • V sporih v zvezi s preživnino ali izravnalnim nadomestilom: pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča zakonca, ki je preživninski upravičenec, ali starša, ki ima primarno roditeljsko pravico v zvezi z otroki, tudi polnoletnimi.
  • V zadevah v zvezi z razvezo zakonske zveze: pristojno je sodišče v kraju stalnega prebivališča družine. Če zakonca živita ločeno, je pristojno sodišče v kraju, kjer prebivajo otroci. Če zakonca nimata otrok, je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca.
  • V zapuščinskih zadevah: pristojno je sodišče v kraju zadnjega stalnega prebivališča pokojnika.
  • V nepremičninskih zadevah: pristojno je sodišče v kraju, kjer je nepremičnina.
  • V zadevah v zvezi z najemi: pristojno je sodišče v kraju nepremičnine.
2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Vsa specializirana sodišča imajo izključno pristojnost, sodišče pa se mora izreči za nepristojno po uradni dolžnosti. Edina možnost, da se postopek začne pri sodišču, ki običajno ne bi bilo pristojno, je pri izbiranju med okrožnim sodiščem in okrajnim sodiščem v zadevah, v katerih nimata izključne pristojnosti.

Praviloma je vsaka pogodbena klavzula, ki odstopa od pravil o krajevni in stvarni pristojnosti, nična, razen pri pogodbah, sklenjenih med trgovci, če je ta klavzula opredeljena zelo jasno.

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

  • Gospodarsko sodišče: praviloma je pristojno sodišče v kraju stalnega prebivališča toženca. V zadevah v zvezi z odškodninsko odgovornostjo je pristojno sodišče v kraju nastanka škodnega dogodka ali v kraju, kjer je škoda nastala.
  • Sodišče za kmetijska zemljišča: pristojno je sodišče v kraju, kjer je nepremičnina.
  • Delovno sodišče: delavec lahko začne postopek pri delovnem sodišču v kraju poslovne enote, v kateri opravlja delo, kraju sklenitve pogodbe ali kraju glavnega sedeža podjetja, ki ga zaposluje. Kadar delo poteka zunaj poslovne enote, se je treba obrniti na delovno sodišče v kraju stalnega prebivališča delavca.
  • Socialno sodišče (do datuma, določenega z odlokom, ali najpozneje do 1. januarja 2019): praviloma je pristojno sodišče, na območju katerega je stalno prebivališče upravičenca ali sedež zadevnega delodajalca oziroma sedež tožene organizacije v primeru spora med organizacijami s sedežem v različnih jurisdikcijah.

Sorodne povezave

Spletišče ministrstva za pravosodje

Spletišče Legifrance

Zadnja posodobitev: 23/07/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču