Katero sodišče je pristojno

1 Ali se moram obrniti na redno civilno sodišče ali na specializirano sodišče (na primer delovno sodišče)?

Civilne zadeve spadajo v pristojnost okrajnih sodišč (maakohus). Okrajna sodišča obravnavajo civilne zadeve kot sodišča prve stopnje. Civilne zadeve zajemajo zelo raznovrstna področja in vključujejo spore, ki izhajajo iz raznih pogodb in obveznosti, družinske in nasledstvene zadeve, spore glede stvarnih pravic, spore glede dejavnosti in upravljanja podjetij in nepridobitnih združenj, stečajne zadeve in vprašanja glede delovnega prava. Za začetek civilne zadeve je treba pri okrajnem sodišču vložiti tožbeni zahtevek. V tem tožbenem zahtevku morajo biti navedeni oseba, zoper katero se zahtevek uveljavlja, predmet in razlog zahtevka (tj. pravna podlaga) ter dokazi, na katerih temelji zahtevek.

Na zahtevo se lahko po hitrem postopku za izdajo plačilnega naloga obravnava tudi zahtevek zoper drugo osebo za plačilo določenega denarnega zneska, izhajajočega iz zasebnopravnega razmerja. Za začetek hitrega postopka za izdajo plačilnega naloga v zvezi z zahtevkom za podporo ali zahtevkom za plačilo dolga se lahko vzpostavi stik z oddelkom za plačilne naloge pri okrajnem sodišču prek spletne strani https://www.e-toimik.ee/. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja za zahtevke, ki presegajo 6 400 EUR (zahtevki za plačilo dolga); ta znesek zajema glavne in stranske terjatve. Prav tako se hitri postopek ne uporablja, če zahtevana podpora presega 200 EUR na mesec. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se ne uporablja niti, če v otrokovem rojstnem listu dolžnik ni naveden kot oče ali mati zadevnega otroka. Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga se opravi v sodni palači v Haapsaluju okrajnega sodišča v Pärnuju (Pärnu Maakohtu Haapsalu kohtumaja).

Nekateri spori se lahko pred uporabo pravice do vložitve pravnega sredstva pri sodišču predložijo zunajsodnim odborom. Delovne spore, na primer, rešuje odbor za delovne spore (töövaidluskomisjon). Ta odbor je predsodni neodvisni organ, ki rešuje posamezne delovne spore. Nanj se lahko obrnejo delojemalci in delodajalci, pri čemer jim ni treba plačati državnih taks. Odboru za delovne spore se lahko v reševanje predloži kakršen koli spor, ki izhaja iz delovnega razmerja. Pri uresničevanju pravice do predložitve zadeve temu odboru je treba upoštevati, da odbor obravnava finančne zahtevke, ki ne presegajo 10 000 EUR. Zahtevke, ki presegajo 10 000 EUR, obravnava sodišče. V vlogi, predloženi odboru za delovne spore, je treba navesti okoliščine, ki so pomembne za spor. Pri izpodbijanju odpovedi pogodbe o zaposlitvi je na primer treba navesti čas odpovedi in razlog za odpoved. Opisati je treba naravo nesoglasja med strankama, tj. česa delojemalec ali delodajalec ni storil ali kaj je storil nezakonito. Vse izjave in zahtevke bo treba utemeljiti, zato je treba vključiti vse okoliščine, podprte z listinskimi dokazi (pogodba o zaposlitvi, medsebojni dogovori ali korespondenca med delojemalcem in delodajalcem itd.), ali kakršna koli sklicevanja na druge dokaze in priče. Te listinske dokaze, s katerimi je utemeljen zahtevek delojemalca ali delodajalca, je treba priložiti ob predložitvi vloge. Če vložnik meni, da je treba na sestanek povabiti pričo, mora vloga vsebovati ime in naslov priče.

Zahtevke, ki izhajajo iz pogodbe med potrošnikom in trgovcem, lahko obravnava odbor za pritožbe potrošnikov (tarbijakaebuste komisjon). Ta odbor je pristojen za reševanje sporov, ki izhajajo iz pogodb med potrošniki in trgovci, če strankama ne uspe sporazumno rešiti spora in če je vrednost blaga ali storitev, ki so predmet spora, najmanj 20 EUR. Zahtevkov, ki izhajajo iz smrti, telesne poškodbe ali škode za zdravje, ne obravnava odbor, ampak jih mora obravnavati sodišče.

Odbor ne rešuje sporov v zvezi z zagotavljanjem zdravstvenih ali pravnih storitev, prenosom nepremičnega premoženja ali zgradb ali sporov, katerih postopek reševanja je predpisan z drugimi zakoni. Navedene spore rešuje pristojna institucija ali sodišče. Postopek za reševanje sporov iz zakupnega razmerja je na primer določen v zakonu o reševanju sporov iz zakupnega razmerja (üürivaidluse lahendamise seadus).

Odbor za pritožbe potrošnikov je pristojen za reševanje vseh sporov v zvezi s škodo, nastalo zaradi proizvoda z napako, če je škodo mogoče določiti. Če je nastanek škode ugotovljen, vendar njenega natančnega zneska ni mogoče določiti, na primer pri nepremoženjski škodi ali škodi, ki bo nastala v prihodnosti, znesek odškodnine določi sodišče.

2 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna redna civilna sodišča (tj. sodišča, ki so pristojna za take zadeve)?

Da bi izvedeli, katero sodišče je pristojno za obravnavanje zadeve, je treba poznati načela sodne pristojnosti. Sodna pristojnost je razdeljena na tri področja: (1) splošna pristojnost, ki je odvisna od kraja stalnega prebivališča osebe, (2) izbirna pristojnost in (3) izključna pristojnost (glej oddelek 2.2).

2.1 Ali obstaja razlika med nižjimi in višjimi rednimi civilnimi sodišči (npr. okrožna sodišča kot nižja sodišča in regionalna sodišča kot višja sodišča) in če je tako, katero sodišče je pristojno za mojo zadevo?

Sodišča nižjih in višjih stopenj se razlikujejo, ker so v estonskem sodnem sistemu tri stopnje.

Okrajna sodišča (maakohus) kot sodišča prve stopnje obravnavajo civilne zadeve. Z zakonom se lahko določi, da nekatere vrste zadev obravnavajo samo nekatera okrajna sodišča, če se s tem pospeši reševanje zadev ali drugače zagotovi večja učinkovitost postopka.

Okrožno sodišče (ringkonnakohus) presoja odločbe, ki jih v civilnih zadevah izdajo okrajna sodišča v njegovi krajevni pristojnosti, na podlagi pritožb zoper odločbe in sodbe. Okrožno sodišče odloča tudi v drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu.

Vrhovno sodišče (Riigikohus) presoja odločbe, ki jih v civilnih zadevah izdajo okrožna sodišča, na podlagi kasacijskih pritožb in pritožb zoper sodbe. Odloča tudi o zahtevah za presojo pravnomočnih sodnih odločb, v zadevah, določenih z zakonom, imenuje sodišče z ustrezno pristojnostjo za odločitev o zadevi ter odloča o drugih zadevah, za katere je pristojno po zakonu.

O zadevi najprej odloča okrajno sodišče kot sodišče prve stopnje, ki nato izda sodbo. Če oseba s sodbo ni zadovoljna, ima pravico vložiti pritožbo pri višjem sodišču, tj. okrožnem sodišču. Okrožna sodišča so sodišča druge stopnje in torej na podlagi pritožb zoper sodbe presojajo odločbe, ki so jih izdala okrajna in upravna sodišča. Okrožno sodišče o civilnih zadevah odloča v okviru kolegija – o pritožbi odloči senat treh sodnikov.

Vrhovno sodišče je najvišja stopnja, na kateri se rešujejo kasacijske pritožbe in zahteve za presojo sodnih odločb. Kasacija se nanaša na vložitev pritožbe zoper sodbo sodišča, ki še ni pravnomočna zaradi pravnih vprašanj, in presojo navedene tožbe na višjem sodišču brez ponovne preučitve dejstev. Presoja sodnih odločb se nanaša na ponovno preučitev odločb in sodb, ki so že pravnomočne, v primerih, v katerih so se pojavile nove okoliščine, in na podlagi vloge stranke v postopku.

Kasacijsko pritožbo pri vrhovnem sodišču lahko vloži katera koli stranka v postopku, ki ni zadovoljna s sodbo nižjega sodišča. Pritožba se lahko vloži le prek pooblaščenega zastopnika, ni je mogoče vložiti osebno. Vrhovno sodišče sprejme pritožbo v obravnavo, če se s trditvami v pritožbi odpira vprašanje, ali je nižje sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo oziroma ali je kršilo procesno pravo, zaradi česar bi bila sodba lahko nepravična. Poleg tega vrhovno sodišče sprejme zadevo, če bi bila obravnava kasacijske pritožbe temeljnega pomena za zagotavljanje pravne varnosti in oblikovanje enotne sodne prakse ali nadaljnji razvoj prava.

2.2 Krajevna pristojnost (je sodišče v mestu A ali mestu B pristojno za mojo zadevo?)

Sodna pristojnost je pravica in obveznost osebe, da svoje procesne pravice uresničuje pri zadevnem sodišču. Sodna pristojnost je splošna, izbirna ali izključna.

Splošno pristojno sodišče je sodišče, pri katerem se lahko vložijo tožbe zoper osebo in opravijo druga procesna dejanja v zvezi z osebo, razen če je z zakonom določeno, da se lahko tožba vloži ali dejanje opravi pri drugem sodišču.

Izbirno pristojno sodišče je sodišče, pri katerem se lahko tako kot pri sodišču splošne pristojnosti vložijo tožbe zoper osebo in opravijo druga procesna dejanja v zvezi z osebo. To pomeni, da se lahko tožba v zvezi z lastninskim zahtevkom zoper fizično osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega kraja dolgotrajnejšega stalnega prebivališča. Če oseba živi v tujini, se lahko tožba v zvezi z lastninskim zahtevkom zoper to osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je premoženje, v zvezi s katerim je vložen zahtevek, ali pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je drugo premoženje osebe.

Izključno pristojno sodišče je edino sodišče, na katero se je mogoče obrniti za odločitev o civilni zadevi. Pristojnost je izključna v zadevah na podlagi vloge, razen če je z zakonom določeno drugače. Izključna pristojnost se lahko določi na primer na podlagi kraja nepremičnine, sedeža pravne osebe itd.

2.2.1 Splošno pravilo krajevne pristojnosti

Tožba zoper fizično osebo se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega stalnega prebivališča, tožba zoper pravno osebo pa se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega sedeža. Če stalno prebivališče fizične osebe ni znano, se lahko tožba zoper osebo vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega zadnjega znanega stalnega prebivališča.

2.2.2 Izjeme od splošnega pravila

Tožba zoper državljana Republike Estonije, ki živi v tujini in v zvezi s katerim se uporablja ekstrateritorialnost, ali zoper državljana Republike Estonije, ki kot javni uslužbenec dela v tujini, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega stalnega prebivališča te osebe v Estoniji. Če oseba ni imela stalnega prebivališča v Estoniji, se lahko tožba zoper to osebo vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju (Harju Maakohus). Tožba zoper organ Republike Estonije ali lokalno upravo se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža zadevnega državnega ali lokalnega upravnega organa. Če državnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju. Če lokalnega upravnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža podeželske občine ali mestne uprave.

Tožba zoper organ Republike Estonije ali lokalno upravo se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža zadevnega državnega ali lokalnega upravnega organa.

Če državnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju. Če lokalnega upravnega organa ni mogoče določiti, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža podeželske občine ali mestne uprave. Tožnik lahko tožbo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njegovega stalnega prebivališča.

2.2.2.1 Kdaj lahko izbiram med sodiščem v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo) in drugimi sodišči?

V primerih, določenih z zakonom, lahko oseba poleg sodišča splošne pristojnosti izbere sodišče, pri katerem se lahko vložijo tožbe zoper osebo in opravijo druga procesna dejanja v zvezi z osebo.

• Tožba v zvezi z lastninskim zahtevkom zoper fizično osebo se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njenega stalnega prebivališča, če oseba v tem kraju živi dlje zaradi zaposlitve ali službenega razmerja, študija ali drugega takega razloga.
• Sodna pristojnost na podlagi kraja poslovanja – tožba v zvezi z gospodarskimi ali poklicnimi dejavnostmi toženca se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njegovega kraja poslovanja.
• Sodna pristojnost na podlagi sedeža pravne osebe – pravna oseba, ki temelji na članstvu, vključno z družbo, ali član, partner ali delničar te pravne osebe lahko vloži tožbo, ki izhaja iz članstva ali deleža, zoper člana, partnerja ali delničarja pravne osebe tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža pravne osebe.
• Sodna pristojnost na podlagi lokacije premoženja – če ima oseba stalno prebivališče ali sedež v tujini, se lahko tožba, ki vključuje lastninski zahtevek, zoper navedeno osebo vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je premoženje, v zvezi s katerim je vložen zahtevek, ali pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je drugo premoženje osebe. Če je bilo premoženje vpisano v javni register, se lahko tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju registra, v katerega je vpisano premoženje. Če se premoženje zahteva na podlagi obligacijskega prava, se lahko tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča ali sedeža dolžnika. Če je terjatev zavarovana s premoženjem, se lahko tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju lokacije premoženja, uporabljenega za zavarovanje.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe, ki vključuje terjatev, zavarovano s hipoteko ali obremenjeno s stvarnim bremenom – tožba v zvezi s terjatvijo, zavarovano s hipoteko ali obremenjeno s stvarnim bremenom, ali druga tožba, ki vključuje podobno terjatev, se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je nepremičnina, če je dolžnik lastnik vpisane nepremičnine, zavarovane s hipoteko ali obremenjene s stvarnim bremenom.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe glede etažne lastnine – tožba zoper člana stanovanjskega združenja ali drugega združenja stanovanjskih lastnikov, ki izhaja iz solastništva članov ali iz upravljanja predmeta v solastništvu ali ki temelji na fizičnem deležu etažne lastnine, se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je nepremičnina, ki je predmet etažne lastnine, vpisana v register.
• Sodna pristojnost na podlagi kraja izpolnitve pogodbe – tožba, ki izhaja iz pogodbe, ali tožba za ugotavljanje neveljavnosti pogodbe se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno v kraju, v katerem je treba izpolniti sporno pogodbeno obveznost. V primeru pogodbe o prodaji premičnine se za kraj izpolnitve obveznosti šteje kraj, kjer je bila premičnina predana ali bi morala biti predana kupcu, v primeru pogodbe o zagotovitvi storitve pa kraj, v katerem je bila storitev opravljena ali bi morala biti opravljena. V drugih primerih se za kraj izpolnitve obveznosti šteje kraj poslovanja ali, če tega ni, stalno prebivališče ali sedež dolžnika. Te določbe se uporabljajo le, če se stranki nista dogovorili drugače.
• Sodna pristojnost na podlagi stalnega prebivališča potrošnika – potrošnik lahko tožbo, ki izhaja iz pogodbe ali razmerja iz oddelkov 35, 46, 52, 208(4), 379, 402, 635(4), 709, 734 ali 866 zakona o obligacijskem pravu (võlaõigusseadus), ali tožbo, ki izhaja iz druge pogodbe, sklenjene s podjetjem, ki ima sedež ali kraj poslovanja v Estoniji, vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča potrošnika. Zgoraj navedeno ne velja za tožbe, ki izhajajo iz pogodb o prevozu.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe, ki izhaja iz zavarovalne pogodbe – imetnik police, upravičenec ali druga oseba, ki ima od zavarovatelja pravico zahtevati izpolnitev na podlagi zavarovalne pogodbe, lahko tožbo zoper zavarovatelja, ki izhaja iz zavarovalne pogodbe, vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča ali sedeža osebe. V primeru zavarovanja odgovornosti ali zavarovanja stavbe, nepremičnine ali premičnine skupaj s stavbo ali nepremičnino se lahko tožba zoper zavarovatelja vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja dejanja ali dogodka, zaradi katerega je nastala škoda, ali kraja, kjer je bila škoda povzročena.
• Sodna pristojnost na podlagi stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve delavca – delavec lahko tožbo, ki izhaja iz pogodbe o zaposlitvi, vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju njegovega stalnega prebivališča ali kraja zaposlitve.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe, ki izhaja iz menice ali čeka – tožba, ki izhaja iz menice ali čeka, se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno v kraju plačila menice ali čeka.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe, ki izhaja iz kaznivega dejanja povzročitve škode – tožba za odškodnino zaradi kaznivega dejanja povzročitve škode se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju kraja dejanja ali dogodka, zaradi katerega je nastala škoda, ali kraja, kjer je bila škoda povzročena.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe, ki izhaja iz pomorske terjatve, reševalne operacije ali pogodbe o reševanju – tožba, ki izhaja iz ene ali več pomorskih terjatev, določenih v zakonu o pomorskem premoženjskem pravu (laeva asjaõigusseadus), se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju lokacije ladje toženca ali matičnega pristanišča ladje. Tožba, ki izhaja iz reševalne operacije ali pogodbe o reševanju, se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno v kraju, v katerem je bila reševalna operacija izvedena.
• Sodna pristojnost v primeru tožbe glede delitve zapuščine – tožba, namenjena določitvi pravice do dedovanja, terjatev dediča do zapustnika, terjatev na podlagi zapuščinske ali nasledstvene pogodbe ali zahteva za nujni delež ali delitev zapuščine se lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča zapustnika ob njegovi smrti. Če je bil zapustnik državljan Republike Estonije, vendar ob smrti ni imel stalnega prebivališča v Estoniji, se tožba lahko vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju zadnjega stalnega prebivališča zapustnika v Estoniji. Če zapustnik ni imel stalnega prebivališča v Estoniji, se lahko tožba vloži pri okrajnem sodišču v Harjuju (Harju Maakohus).
• Tožba zoper sotožence in več tožb zoper enega samega toženca – tožba zoper več tožencev se lahko vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča ali sedeža enega od tožencev po izbiri tožnika. Če bo zoper enega toženca vloženih več tožb na podlagi istega dejstva, se lahko vse tožbe vložijo pri sodišču, pri katerem bi bilo mogoče vložiti tožbo v zvezi z enim zahtevkom ali nekaterimi zahtevki, ki izhajajo iz istega dejstva.
• Sodna pristojnost v primeru nasprotne tožbe in tožbe tretje osebe s samostojnim zahtevkom – nasprotna tožba se lahko vloži pri sodišču, pri katerem je bila vložena prvotna tožba, če so izpolnjeni pogoji za vložitev nasprotne tožbe in ta ne spada v izključno pristojnost. Zgoraj navedeno velja tudi, če bi bilo treba na podlagi splošnih določb nasprotno tožbo vložiti pri tujem sodišču.
• Tožba tretje osebe s samostojnim zahtevkom se lahko vloži pri sodišču, ki obravnava glavno tožbo.
• Sodna pristojnost v stečajnem postopku – tožba, ki se nanaša na stečajni postopek ali stečajno meso, zoper stečajnika, stečajnega upravitelja ali člana stečajnega odbora, vključno s tožbo za izključitev premoženja iz stečajne mase, se lahko vloži pri sodišču, ki je razglasilo stečaj. Tudi tožba za priznanje terjatve se lahko vloži pri sodišču, ki je razglasilo stečaj. Stečajnik lahko pri tem sodišču vloži tudi tožbo v zvezi s stečajno maso, vključno s tožbo za izterjavo.

2.2.2.2 Kdaj moram izbrati drugo sodišče namesto sodišča v kraju stalnega prebivališča toženca (sodišče, ki ga določa splošno pravilo)?

V primerih, določenih z zakonom, je sodna pristojnost izključna. Izključno pristojno sodišče je sodišče, ki je edino pristojno za odločitev o civilni zadevi. Pristojnost je izključna v zadevah na podlagi vloge, razen če je z zakonom določeno drugače.

(1) Sodna pristojnost na podlagi lokacije nepremičnine – pri sodišču, ki je pristojno na območju lokacije nepremičnine, se vloži tožba z naslednjimi predmeti:

• zahtevki v zvezi s priznanjem obstoja lastniške pravice, omejene stvarne pravice ali obremenitve z drugo stvarno pravico v zvezi z nepremičninami ali priznanjem neobstoja takih pravic ali obremenitev ali zahtevki v zvezi z drugimi pravicami na nepremičninah;
• določitev meja ali delitev nepremičnine;
• varstvo imetja nepremičnine;
• zahtevki v zvezi s stvarno pravico, ki izhaja iz etažne lastnine;
• zahtevki v zvezi s prisilno izvršbo na nepremičnino;
• zahtevki, ki izhajajo iz pogodbe o zakupu ali pogodbe o poslovnem zakupu v zvezi z nepremičninami ali druge pogodbe o uporabi nepremičnin na podlagi obligacijskega zakona ali iz veljavnosti takih pogodb.

Tožba v zvezi s stvarno služnostjo, stvarnim bremenom ali predkupno pravico se vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju, na katerem je služeča ali obremenjena nepremičnina.

(2) Zahtevek za prenehanje uporabe standardnih pogojev – tožba za prenehanje uporabe nepoštenega standardnega pogoja ali za prenehanje in umik priporočila pogoja s strani osebe, ki priporoča uporabo pogoja (oddelek 45 zakona o obligacijskem pravu (võlaõigusseadus)), se vloži pri sodišču, ki je pristojno v kraju poslovanja toženca, ali če tega ni, pri sodišču, ki je pristojno v kraju stalnega prebivališča ali sedeža toženca. Če toženec nima kraja poslovanja, stalnega prebivališča ali sedeža v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču s krajevno pristojnostjo na območju, na katerem se je standardni pogoj uporabljal.

(3) Sodna pristojnost za zadevo za razglasitev ničnosti odločbe organa pravne osebe ali ugotovitev njene neveljavnosti – tožba za razglasitev ničnosti odločbe organa pravne osebe ali ugotovitve njene neveljavnosti se vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju sedeža pravne osebe.

(4) Sodna pristojnost v zakonskih sporih

Zakonski spori se štejejo za civilne zadeve, v katerih se odloča o tožbah, katerih predmet je:

• razveza zakonske zveze;
• razveljavitev zakonske zveze;
• ugotovitev obstoja ali neobstoja zakonske zveze;
• delitev skupnega premoženja ali drugi zahtevki iz lastniškega razmerja med zakoncema;
• drugi zahtevki iz zakonskega razmerja, ki jih en zakonec vloži zoper drugega.

Estonsko sodišče je pristojno za odločanje v zakonskem sporu, če:

• je vsaj eden izmed zakoncev državljan Republike Estonije ali je bil državljan ob sklenitvi zakonske zveze;
• imata oba zakonca stalno prebivališče v Estoniji;
• je stalno prebivališče enega izmed zakoncev v Estoniji, razen če sodba, ki bi bila izdana, očitno ne bi bila priznana v državah državljanstva enega ali drugega zakonca.

V zakonskem sporu, o katerem mora odločiti estonsko sodišče, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju skupnega stalnega prebivališča zakoncev, če pa tega ni, pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča toženca. Če stalno prebivališče toženca ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča skupnega mladoletnega otroka zakoncev, če pa ta nimata skupnega mladoletnega otroka, pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.

Če je bila za premoženje odsotne osebe določena hramba, ker je ta oseba pogrešana, ali če je bil osebi dodeljen skrbnik zaradi njene omejene poslovne sposobnosti ali če je bila osebi naložena zaporna kazen, se lahko tožba za razvezo zakonske zveze zoper tako osebo vloži tudi pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.

(5) Sodna pristojnost v primeru ugotavljanja očetovstva/materinstva in preživljanja – ugotavljanje očetovstva/materinstva je civilna zadeva, v kateri se odloča o tožbi za ugotovitev očetovstva/materinstva ali s katero se izpodbija vpis v zvezi s staršem v rojstni list otroka ali register prebivalstva. Estonsko sodišče lahko odloča o sporu v zvezi z ugotavljanjem očetovstva/materinstva, če je vsaj ena izmed strank državljan Republike Estonije ali ima vsaj ena izmed strank stalno prebivališče v Estoniji. V sporu v zvezi z ugotavljanjem očetovstva/materinstva, o katerem mora odločiti estonsko sodišče, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča otroka. Če stalno prebivališče otroka ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča toženca. Če stalno prebivališče toženca ni v Estoniji, se tožba vloži pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča tožnika.

Te določbe se uporabljajo tudi v sporih v zvezi s preživljanjem. Spor v zvezi s preživljanjem je civilna zadeva, v kateri se odloči o tožbi, s katero se zahteva:

• izpolnjevanje zakonsko določene obveznosti očeta ali matere za preživljanje mladoletnega otroka;
• izpolnjevanje obveznosti preživljanja med staršema;
• izpolnjevanje obveznosti preživljanja med zakoncema;
• izpolnjevanje druge zakonsko določene obveznosti preživljanja.

2.2.2.3 Ali lahko stranki izbereta sodišče, ki običajno ne bi bilo pristojno?

Če je za zadevo sočasno pristojnih več estonskih sodišč, ima vložnik pravico izbrati sodišče, pri katerem bo vložil vlogo. V takih primerih o zadevi odloča sodišče, ki je prvo prejelo vlogo.

Če je tožba vložena pri sodišču, ki je pristojno na območju stalnega prebivališča ali sedeža toženca, ali pri sodišču z izključno pristojnostjo, se zadeva obravnava v sodni palači, katere krajevna pristojnost vključuje stalno prebivališče ali sedež toženca ali kraj, glede na katerega je določena izključna pristojnost. Če je več krajev, uporabljenih za določitev pristojnosti, v krajevni pristojnosti enega samega okrajnega sodišča, vendar na območjih delovanja več sodnih palač, tožnik izbere sodno palačo, v kateri se bo zadeva obravnavala. Če je tožnik ne izbere, sodišče določi, kje se bo zadeva obravnavala.

Zadeve na podlagi vloge se obravnavajo v sodni palači, katere krajevna pristojnost vključuje kraj, uporabljen za določitev pristojnosti. Če so različni kraji, uporabljeni za določitev pristojnosti, v krajevni pristojnosti enega samega okrajnega sodišča, vendar na območjih delovanja več sodnih palač, sodišče določi, kje se bo zadeva obravnavala.

3 Kako lahko izvem, na katero sodišče naj se obrnem, kadar so pristojna specializirana sodišča?

Hitri postopek za izdajo plačilnega naloga izvaja sodna palača v Haapsaluju okrajnega sodišča v Pärnuju (Pärnu Maakohtu Haapsalu kohtumaja). Za druge civilne zadeve veljajo zgoraj navedena načela sodne pristojnosti.

Sorodne povezave

Sodni sistem