Zavarovanje premoženja med postopkom uveljavitve terjatve v državah EU

Estonija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so različne vrste ukrepov?

Ukrepi za zavarovanje tožbe so:

  1. ustanovitev sodne hipoteke na nepremičnini, ladji ali zrakoplovu, ki pripada tožencu;
  2. zaseg premoženja, ki je v posesti toženca ali druge osebe, in na podlagi tega vpis zaznamka v zvezi s prepovedjo v zemljiško knjigo, v kateri je vidna prepoved glede razpolaganja s premoženjem, ali vpis v drug register premoženja, v katerem je vidna prepoved razpolaganja s premoženjem;
  3. tožencu se prepove opravljanje nekaterih poslov ali dejanj, vključno s prepovedjo približevanja;
  4. drugim osebam se prepove prenos premoženja na toženca ali izpolnjevanje drugih obveznosti v zvezi z njim, kar lahko vključuje tudi obveznost prenosa premoženja na sodnega izvršitelja ali plačilo denarja na poseben bančni račun, ki je določen za ta namen;
  5. obveznost toženca, da sodnemu izvršitelju izroči predmet;
  6. odložitev izvršbe, dovoljenje za nadaljevanje izvršbe samo na podlagi varščine ali ustavitev izvršbe, če se izvršilni naslov izpodbija z vložitvijo tožbe ali če je tretja oseba vložila tožbo za sprostitev premoženja iz zasega ali za razglasitev nedopustnosti prisilne izvršbe iz drugega razloga;
  7. tožencu se prepove, da zapusti kraj svojega stalnega prebivališča, pridržanje in pripor toženca;
  8. obveznost toženca in predvsem zavarovatelja, da izvrši plačilo v višini minimalnega zneska, ki ga bo verjetno treba plačati v postopku v zvezi s kaznivim dejanjem povzročitve škode ali zavarovalno pogodbo;
  9. obveznost toženca, da preneha uporabljati nepoštene standardne pogoje, ali obveznost osebe, ki priporoča uporabo pogoja, da ustavi ali umakne priporočilo pogoja, v tožbi za prenehanje uporabe nepoštenega standardnega pogoja ali tožbi za ustavitev ali umik priporočila pogoja s strani osebe, ki priporoča uporabo pogoja;
  10. kateri koli drug ukrep, ki je po mnenju sodišča potreben.

Za zavarovanje tožbe, ki temelji na kršitvi avtorskih ali sorodnih pravic ali pravic industrijske lastnine, lahko sodišče med drugimi ukrepi odredi zaseg blaga, če obstaja sum kršitve pravic intelektualne lastnine, ali naloži obveznost izročitve takega blaga, da prepreči njegovo dajanje na trg ali distribucijo. Če se za zavarovanje tožbe, ki temelji na kršitvi avtorskih ali sorodnih pravic ali pravic industrijske lastnine za komercialne namene, zahteva zaseg bančnega računa toženca ali zaseg drugih sredstev, lahko sodišče naloži obveznost izročitve bančnih, finančnih ali poslovnih listin ali odredi vpogled vanje.

Za zavarovanje tožbe, ki temelji na protipravni pridobitvi, uporabi ali razkritju poslovnih skrivnosti, lahko sodišče med drugimi ukrepi odredi zaseg blaga, če obstaja sum, da imajo zasnova, značilnosti, delovanje, proizvodnja ali trženje blaga znatne koristi od poslovnih skrivnosti, ki so bile protipravno pridobljene, uporabljene ali razkrite, ali naloži obveznost izročitve takega blaga, da prepreči njegovo dajanje na trg ali distribucijo.

V zakonskih sporih, sporih glede preživnine ali drugih družinskih sporih lahko sodišče med postopkom ureja:

  1. starševske pravice v zvezi s skupnim otrokom;
  2. komuniciranje staršev z otrokom;
  3. predajo otroka drugemu staršu;
  4. izpolnjevanje obveznosti glede preživnine v skladu z zakonom in med drugimi ukrepi obveznost toženca, da med postopkom zagotavlja finančno podporo ali varnost;
  5. uporabo predmetov iz skupnega gospodinjstva in uporabo skupnega stanovanja zakoncev;
  6. predajo ali uporabo vseh predmetov, namenjenih za osebno uporabo zakonca ali otroka;
  7. druge zadeve v zvezi z zakonsko zvezo ali družino, ki jih je treba glede na okoliščine hitro urediti.

2 Pod katerimi pogoji se lahko odredijo taki ukrepi?

2.1 Postopek

O predlogih za zavarovanje tožbe odloči sodišče najpozneje naslednji delovni dan po datumu predložitve predloga. Sodišče lahko o predlogu za zavarovanje tožbe odloči pozneje, če želi pred tem zaslišati toženca.

Toženec in drugi udeleženci v postopku niso obveščeni o obravnavi predloga za zavarovanje tožbe. Če je smiselno in predvsem, če se s predlogom zahteva začasna ureditev spornega pravnega razmerja, lahko sodišče najprej zasliši toženca.

Sodišče lahko tožbo na podlagi predloga zavaruje tudi, preden je tožba vložena. V predlogu morajo biti navedeni razlogi, zaradi katerih tožba ni bila vložena takoj. Predlog je treba vložiti pri pristojnem sodišču v skladu z določbami o sodni pristojnosti. Če sodišče tožbo zavaruje, preden je vložena, določi rok, v katerem mora vložnik predloga vložiti tožbo. Rok je lahko največ en mesec. Če tožba ni vložena pravočasno, bo sodišče preklicalo zavarovanje tožbe.

Sodišče lahko po potrebi naloži ukrep za zavarovanje tožbe, če je zadevno premoženje na območju njegove krajevne pristojnosti, tudi če je tožba bila ali bi morala biti vložena pri drugem estonskem sodišču, tujem sodišču ali arbitražnem sodišču. V zvezi s premoženjem, ki je bilo vpisano v javni register, lahko ukrep za zavarovanje tožbe uporabi tudi sodišče, ki je pristojno na območju registra, ali v primeru ladje sodišče, ki je pristojno na območju matičnega pristanišča ladje.

Sodišče lahko zavarovanje tožbe ali nadaljnje zavarovanje tožbe pogojuje s pologom varščine, s katero se nadomesti kakršna koli morebitna škoda, povzročena nasprotni stranki in tretji osebi.

Sodišče zavaruje tožbo, ki vključuje denarno terjatev, samo, če je položena varščina, ki znaša najmanj pet odstotkov zneska terjatve, vendar najmanj 32 EUR in največ 32 000 EUR. Če se za zavarovanje tožbe zahteva pripor toženca ali prepoved, da bi toženec zapustil kraj svojega stalnega prebivališča, bo varščina najmanj 3 200 EUR in največ 32 000 EUR.

Če so izpolnjeni predhodni pogoji za zahtevanje pologa varščine, lahko sodišče še vedno odloči, da varščine ni treba plačati v celoti ali delno ali odredi njeno plačilo v obrokih, če iz ekonomskih ali drugih razlogov ni mogoče razumno pričakovati, da bo tožnik zagotovil varščino, in ima lahko nezavarovanje tožbe za tožnika resne posledice, ali če bi bilo zahtevanje varščine nepravično za tožnika iz katerega koli drugega razloga.

2.2 Glavni pogoji

Sodišče lahko zavaruje tožbo na zahtevo tožnika ali če obstaja razlog za mnenje, da bo sicer izvršitev sodbe sodišča otežena ali nemogoča. Če je jasno, da bo treba sodbo izvršiti zunaj Evropske unije, in ta izvršitev ni zajamčena na podlagi mednarodnega sporazuma, se predpostavlja, da lahko nezavarovanje tožbe oteži ali onemogoči izvršitev sodbe sodišča.

Za zavarovanje tožbe, katere predmet ni denarna terjatev zoper toženca, lahko sodišče začasno uredi sporno pravno razmerje in predvsem način uporabe predmeta, če je to nujno, da se prepreči večja škoda ali samovoljno ravnanje ali iz drugega razloga. To se lahko stori ne glede na to, ali obstaja razlog za mnenje, da lahko nezavarovanje tožbe oteži ali onemogoči izvršitev sodbe sodišča. V zakonskih sporih, sporih glede preživnine ali drugih družinskih sporih lahko sodišče ukrepe uporabi na svojo pobudo.

Zavaruje se lahko tudi tožba, ki vključuje prihodnjo ali pogojno terjatev, ali ugotovitvena tožba. Pogojna terjatev se ne zavaruje, če se predpostavlja, da pogoj med postopkom ne bo nastal.

Sodišče lahko uporabi ukrep za zavarovanje tožbe tudi v povezavi s sodnim ali arbitražnim postopkom, ki poteka v tujini.

Prav tako se ukrep za zavarovanje tožbe lahko uporabi, če želi tožnik zavarovati več terjatev zoper istega toženca.

Ukrep za zavarovanje tožbe se izbere tako, da bo ukrep, ko bo uporabljen, toženca obremenil le v obsegu, ki ga je mogoče šteti za razumnega ob upoštevanju legitimnih interesov tožnika in okoliščin. Pri zavarovanju tožbe, ki vključuje denarno terjatev, je treba upoštevati vrednost tožbe. Sodišče lahko za zavarovanje tožbe sočasno uporabi več ukrepov.

Pripor osebe ali prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča se lahko za zavarovanje tožbe uporabi samo, če je to nujno za zagotovitev skladnosti s sodbo sodišča in če bi bili drugi ukrepi za zavarovanje tožbe očitno nezadostni za zavarovanje terjatve, predvsem če obstaja razlog za mnenje, da bo oseba verjetno odšla v tujo državo ali tja prenesla svoje premoženje. Osebo pripre policija na podlagi sklepa sodišča.

Pripor osebe ali prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča se lahko uporabi za zavarovanje lastninskega zahtevka samo, če vrednost tožbe presega 32 000 EUR.

Če sodišče s sklepom o zavarovanju tožbe, ki vključuje denarno terjatev, ali sklepom o zavarovanju tožbe odredi pripor osebe ali prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča, določi znesek, ki ga je treba plačati na poseben bančni račun ali za katerega je treba predložiti bančno jamstvo. Ko je znesek plačan ali jamstvo predloženo, je izvršitev sklepa o zavarovanju tožbe končana. V takih primerih in na podlagi vloge toženca bo sodišče preklicalo ukrep za zavarovanje tožbe in ga nadomestilo z denarnim zneskom ali bančnim jamstvom.

Začasno pravno varstvo se lahko v postopku na podlagi vloge uporabi le v primerih, določenih z zakonom. V skladu z zakonom se lahko začasno pravno varstvo v zadevi na podlagi vloge uporabi, če je to nujno za ohranitev ali začasno ureditev obstoječega stanja ali statusa, razen če ni z zakonom določeno drugače. Razen če ni z zakonom določeno drugače, se za začasno pravno varstvo uporabljajo določbe o zavarovanju tožbe. Če se postopek lahko začne samo na podlagi vloge, lahko sodišče začasno pravno varstvo uporabi in razveljavi ali spremeni sklep o začasnem pravnem varstvu samo na podlagi vloge, razen če ni z zakonom določeno drugače.

3 Cilj in predmet takih ukrepov

3.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet takih ukrepov?

Ukrepi se lahko uporabijo za premičnine in nepremičnine, vključno z denarnimi sredstvi, ter za ladje in zrakoplove, odvisno od narave in cilja ukrepa.

3.2 Kakšni so učinki takih ukrepov?

  • Zaseg premoženja

V primeru zasega premoženja toženec ne sme razpolagati s premoženjem. Poleg zasega drugega premičnega premoženja, razen ladje, vpisane v ladijski register, ali zrakoplova, vpisanega v register civilnih zrakoplovov, se ob zasegu ustvari pravica do varščine.

Pri zasegu nepremičnine ali vpisane premičnine ali drugega predmeta se v zemljiško knjigo ali drug register vpiše zaznamek v zvezi s prepovedjo razpolaganja s premoženjem v korist tožnika na podlagi predloga tožnika in sklepa o zavarovanju tožbe. Na zahtevo tožnika sodišče neodvisno pošlje sklep za namen vpisa zaznamka glede prepovedi v register.

Sodišče lahko na podlagi vloge tožnika ali toženca odredi prodajo zaseženega predmeta in nakazilo prihodka od prodaje na poseben bančni račun, če bi se lahko vrednost predmeta pomembno zmanjšala ali če bi skladiščenje predmeta ustvarilo nerazumne stroške.

Zaseg premoženja opravi sodni izvršitelj. Sodni izvršitelj prevzame zaseženi predmet pod svoj nadzor na podlagi vloge osebe, ki je predlagala zavarovanje tožbe. V takih primerih sodni izvršitelj prepove uporabo predmeta delno ali v celoti in lahko izda navodila v zvezi s predmetom, vključno z organiziranjem njegovega skladiščenja.

  • Sodna hipoteka

Razen če ni z zakonom določeno drugače, daje sodna hipoteka, ustanovljena na nepremičnini, ladji, vpisani v ladijski register, ali zrakoplovu, vpisanem v register civilnih zrakoplovov, osebi, ki je zahtevala zavarovanje tožbe, enake pravice v zvezi z drugimi pravicami na predmetu, kot jih ima hipotekarni upnik na podlagi hipoteke ali pomorske hipoteke ali zastavni upnik na podlagi vpisane zastavne pravice.

Vsota hipoteke je znesek zavarovane terjatve, ki je vpisana v zemljiško knjigo, ladijski register ali register civilnih zrakoplovov. Če glavna terjatev ostane pod 640 EUR, sodna hipoteka ne bo ustanovljena, če je mogoče za zavarovanje tožbe uporabiti druge ukrepe, ki so za toženca manj neugodni.

Sodna hipoteka se vpiše v zemljiško knjigo, ladijski register ali register civilnih zrakoplovov v korist tožnika na podlagi predloga tožnika in sklepa o zavarovanju tožbe. Na zahtevo tožnika sodišče neodvisno pošlje sklep za namen vpisa zaznamka glede sodne hipoteke v register. Hipoteka je ustanovljena ob vpisu v register.

Ob ustanovitvi sodne hipoteke na ladji ali zrakoplovu sodni izvršitelj prevzame ladjo ali zrakoplov pod svoj nadzor na podlagi vloge osebe, ki je zahtevala zavarovanje tožbe. V takih primerih sodni izvršitelj prepove uporabo ladje delno ali v celoti in lahko izda druga navodila v zvezi z ladjo.

  • Prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča

Prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča zadevno osebo zavezuje, da svojega kraja stalnega prebivališča ne zapusti za več kot 24 ur brez dovoljenja sodišča. Za izrek prepovedi zapuščanja kraja stalnega prebivališča sodišče pozove toženca, če je to fizična oseba, ali člana upravnega odbora toženca, če je toženec pravna oseba, ter pridobi njen podpis v zvezi s tem.

3.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Če sodišče s sklepom o zavarovanju tožbe, ki vključuje denarno terjatev, ali sklepom o zavarovanju tožbe odredi pripor osebe ali prepoved zapuščanja kraja stalnega prebivališča, določi znesek, ki ga je treba plačati na poseben bančni račun ali za katerega je treba predložiti bančno jamstvo. Ko je znesek plačan ali jamstvo predloženo, je izvršitev sklepa o zavarovanju tožbe končana.

Sodišče lahko na zahtevo stranke s sklepom nadomesti en ukrep za zavarovanje tožbe z drugim.

Če je sodna hipoteka ustanovljena na več nepremičninah, ladjah ali zrakoplovih, sodišče v sklepu o zavarovanju tožbe navede znesek za vsak obremenjeni objekt, ki ga je treba plačati na poseben bančni račun oziroma za katerega je treba predložiti bančno jamstvo. Ko je znesek plačan ali jamstvo predloženo, je zavarovanje tožbe preklicano. Če je zavarovanje tožbe preklicano ali je ukrep za zavarovanje tožbe nadomeščen, lastnik nepremičnine, ladje ali zrakoplova postane lastnik hipoteke. Na zahtevo lastnika se sodna hipoteka na podlagi sklepa o preklicu zavarovanja tožbe izbriše iz zemljiške knjige, ladijskega registra ali registra civilnih zrakoplovov.

Če se okoliščine spremenijo in zlasti ni več razloga za zavarovanje tožbe ali je ponujena varščina ali iz drugega razloga, določenega z zakonom, lahko sodišče na zahtevo stranke prekliče zavarovanje tožbe. Nedenarno zavarovanje tožbe se lahko prekliče ali spremeni in nadomesti z denarnim plačilom samo s soglasjem tožnika ali na podlagi upravičenega razloga.

Sodišče prekliče zavarovanje tožbe s sodbo, če tožbi ni ugodeno, ali s sklepom, če tožba ni dopustna ali je postopek v zadevi končan. Sodišče prekliče zavarovanje tožbe tudi, če je odločbo o zavarovanju tožbe sprejelo drugo sodišče, razen če ni z zakonom določeno drugače.

V zakonskih sporih, sporih glede preživnine ali drugih družinskih sporih lahko sodišče sklep o zavarovanju tožbe spremeni ali razveljavi na svojo pobudo.

4 Ali se je zoper ukrep mogoče pritožiti?

Stranka lahko vloži pritožbo zoper sklep, s katerim okrajno ali okrožno sodišče zavaruje tožbo, nadomesti en ukrep za zavarovanje tožbe z drugim ali prekliče zavarovanje tožbe. Pritožba zoper sklep okrožnega sodišča v zvezi s pritožbo zoper sklep okrajnega sodišča se vloži pri vrhovnem sodišču (Riigikohus) samo, če vrednost zavarovane tožbe presega 100 000 EUR ali če je bila oseba priprta ali ji je bilo na podlagi ukrepa zavarovanja prepovedano zapustiti kraj stalnega prebivališča.

Zoper sklepe o začasnem pravnem varstvu se je mogoče pritožiti. Zoper sklepe okrožnega sodišča glede takih pritožb ni mogoče vložiti pravnega sredstva pri vrhovnem sodišču, razen če je z zakonom določeno drugače.

Zadnja posodobitev: 22/02/2024

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.