Priročnik

Korak

Videokonference –

civilne in gospodarske zadeve

Videokonference –

kazenske zadeve

1. Zahteva za pridobitev dokazov

 

1.1. Akterji

Sodišče pošlje zahtevo

 

Zahteve posreduje sodišče, pred katerim se je začel postopek (sodišče, ki je podalo zahtevo), neposredno sodišču druge države članice (zaprošeno sodišče). Sodišče, ki je podalo zahtevo, pošlje zahtevo za neposredno pridobitev dokazov (v skladu s členom 17) centralnemu organu ali pristojnemu uradu v zaprošeni državi.

Sodišče, tožilec ali drug pristojni pravosodni organ pošlje zahtevo

Zahteve pošlje sodišče ("sodišče, ki je podalo zahtevo") ali drug pristojni pravosodni organ (npr. javni tožilec ali centri za medsebojno pravno pomoč) neposredno pristojnemu organu zaprošene države.

1.2. Obrazec zahtevka

Standardni obrazci v skladu z uredbo o pridobivanju dokazov iz leta 2001

 

 

Zahtevo je treba poslati na standardnem obrazcu iz priloge k uredbi o pridobivanju dokazov iz leta 2001; vključuje podatke, kot so ime in naslov strank v postopku, vrsto in vsebino pravne zadeve, opis pridobivanja dokazov, ki se bo izvršilo, itd. Uporabijo se naslednji obrazci:

obrazec A: zahteva za pridobivanje dokazov (v skladu s členi 10, 11 in 12);

obrazec I: zahteva za neposredno pridobivanje dokazov (v skladu s členom 17).

Standardni obrazec (neobvezen):

Zahteva za medsebojno pravno pomoč v kazenskih zadevah

Zahteve za zaslišanje prek videokonference poleg podatkov o organu prosilcu vsebujejo predmet in utemeljitev, po možnosti identiteto in podatke o državljanstvu zadevnih oseb, ime pravosodnega organa in oseb, ki bodo zaslišanje vodile.

V zahtevi bosta navedena tudi utemeljitev, zakaj osebna navzočnost priče ali izvedenca ni zaželena ali možna, in ime pravosodnega organa in oseb, ki bodo zaslišanje vodile.

1.3. Pošiljanje zahteve

Obrazci so na voljo na spletni strani evropskega pravosodnega atlasa (Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah).

https://e-justice.europa.eu/content_taking_of_evidence_forms-160-sl.do

Zahteve so lahko poslane po pošti, kurirski službi, telefaksu (v vseh državah članicah) ali po elektronski pošti (le v 13 državah članicah).

1.4. Odgovor na zahtevo

1. (Posredno) pridobivanje dokazov s strani zaprošenega sodišča:

Potrdilo o prejemu: Za zahteve v skladu s členi 10, 11 in 12 (tj. v zvezi s posrednim pridobivanjem dokazov) velja, da zaprošeno pristojno sodišče sodišču, ki je podalo zahtevo, v sedmih dneh od prejema zaprosila pošlje potrdilo o prejemu, pri čemer uporabi obrazec B iz priloge.

Obrazec:  Odgovori se na obrazcu F, ki je priložen uredbi št. 1206/2001. Ta vključuje podatke o datumu, uri in kraju pridobivanja dokazov in pogojih sodelovanja.

Rok: Zaprošeno sodišče mora v tridesetih dneh obvestiti sodišče, ki je podalo zahtevo, če zahteve ne more sprejeti ali če so potrebni dodatni podatki. Obvestilo se pošlje na obrazcu C, ki je priložen uredbi o pridobivanju dokazov.

Če je zahteva sprejeta, jo je treba izvršiti v devetdesetih dneh od prejema. Če je pride do zamude, bi se moral uporabiti obrazec G, da se obvesti sodišče, ki je podalo zahtevo. Če je zahteva zavrnjena (obrazec H), mora zaprošeno sodišče sodišče, ki je podalo zahtevo, o tem obvestiti v šestdesetih dneh od prejema zahteve.

Zavrnitev uporabe videokonference: Zaprošeno sodišče izpolni tako zahtevo, razen ko je ta v nasprotju s pravom njegove države članice, ali ob večjih praktičnih težavah.

 

Sodišče, pristojno za obravnavo zahteve, bo potrdilo o prejemu poslalo, kakor hitro bo to mogoče.  Vendar

pa zaprošenemu sodišču v skladu s konvencijo MPP iz leta 2000 ni treba poslati potrdila o prejemu zahteve.

Potrdilo o prejemu bo poslano organu države članice prosilke in bo vključevalo ime, naslov, telefonsko številko in številko telefaksa sodišča ter po potrebi ime sodnika, ki je pristojen za obravnavo zahteve.

 

Zaprošena država članica izvrši zahtevo za pomoč čim prej, pri čemer kar najbolj upošteva

postopkovne roke in druge roke, ki jih navede država članica prosilka. Država članica prosilka pojasni razloge za navedeni rok.

 

Zavrnitev uporabe videokonference: Zaprošena država članica privoli v zaslišanje prek videokonference, če uporaba te ni v nasprotju s temeljnimi načeli njenega prava in če ima na voljo tehnična sredstva za izvedbo takega zaslišanja.

Zahteva za neposredno pridobivanje dokazov – člen 17:

Osrednji organ ali pristojni urad v tridesetih dneh od prejema zahteve (z uporabo obrazca J) obvesti sodišče, ki je podalo zahtevo, ali se lahko zahteva odobri in pod katerimi pogoji se lahko dokazi pridobijo.  Če se zahtevi ugodi, lahko osrednji organ ali pristojni urad v svoji državi članici določi sodišče, ki bo sodelovalo pri pridobivanju dokazov, da se zagotovi pravilna uporaba tega člena in izpolnjevanje določenih pogojev.

 

1.5. Dostop do videokonferenčne opreme

Če sodišče, ki je podalo zahtevo, ali zaprošeno sodišče nima dostopa do zgoraj omenjenih tehničnih pripomočkov, lahko sodišči te pripomočke pridobita z medsebojnim sporazumom.

Če zaprošena država članica nima dostopa do tehničnih sredstev za zaslišanje prek videokonference, ji sredstva, po medsebojnem sporazumu, lahko da na voljo država članica prosilka.

1.6. Praktični dogovori pred videokonferenco

1. (Posredno) pridobivanje dokazov s strani zaprošenega sodišča:

Zaprošeno sodišče: sodišče, ki je podalo zahtevo, in/ali stranke se obvesti o datumu, uri in kraju pridobivanja dokazov in pogojih sodelovanja.

– sodni poziv priče pred sodišče

Sodišče, ki je podalo zahtevo, in zaprošeno sodišče:

– rezervacija sodne dvorane

– aktiviranje videokonferenčne opreme (tudi testiranje povezav)

– najem tolmačev in tehničnega osebja

2. Neposredno pridobivanje dokazov:

Sodišče, ki je podalo zahtevo:

– obvesti priče o datumu, uri in kraju pridobivanja dokazov

Sodišče, ki je podalo zahtevo, ali uporabniki prostorov za izvedbo videokonference (s podporo osrednjega organa ali pristojnega urada):

– rezervacija sodne dvorane ali prostorov za izvedbo videokonference

– aktiviranje videokonferenčne opreme (tudi testiranje povezav)

– najem tolmačev in tehničnega osebja

Sodišče ali drug pravosodni organ zaprošene države članice vroči sodni poziv osebi, ki mora pričati, v skladu z zakonodajo te države članice.

 

Sodišče, ki je podalo zahtevo, in zaprošeno sodišče ali uporabniki prostorov za izvedbo videokonference:

– rezervacija sodne dvorane ali prostorov za izvedbo videokonference

– aktiviranje videokonferenčne opreme (tudi testiranje povezav)

– najem tolmačev in tehničnega osebja

1.7. Jeziki in tolmačenje

1.  (Posredno) pridobivanje dokazov s strani zaprošenega sodišča:

jezik

Uporablja se jezik zaprošenega sodišča.

 

 

 

Tolmačenje

Na željo sodišča, ki je podalo zahtevo, ali osebe, ki bo zaslišana, zaprošeno sodišče osebi, ki bo zaslišana, (po potrebi) zagotovi pomoč tolmača.

2. Neposredno pridobivanje dokazov:

jezik

Pod pogoji, ki jih določi osrednji organ ali pristojni organ, se uporabi jezik sodišča, ki je podalo zahtevo.

Tolmačenje

Sodišče, ki je podalo zahtevo, zaslišancu, po potrebi, zagotovi pomoč tolmača.

 

Jeziki

Sodišče, ki je podalo zahtevo, obvesti zaprošeno sodišče v zahtevi o jeziku, ki se bo uporabil.

Sodišče, ki je podalo zahtevo, in zaprošeno sodišče po potrebi lahko zahtevata, da postopek v celoti ali deloma poteka v tujem jeziku.

Tolmačenje

Na zahtevo države članice prosilke ali zaslišanca, zaprošena država članica zaslišancu, po potrebi, zagotovi pomoč tolmača.

2.1. Potek zaslišanja prek videokonference

Velja pravo zaprošene države

Zaslišanje prek videokonference poteka v skladu s pravom zaprošene države.  Sodišče, ki je podalo zahtevo, lahko zahteva izvršitev zahteve v skladu s posebnim postopkom, ki ga določa pravo njegove države članice.  Zaprošeno sodišče mora to zahtevo izpolniti, razen ko postopek ni v skladu s pravom njegove države članice, ali ob večjih praktičnih težavah.

Pri neposrednem pridobivanju dokazov v skladu s členom 17 izvrši sodišče, ki je podalo zahtevo, zahtevo v skladu s svojim nacionalnim pravom.

Velja pravo države, ki je podala zahtevo

Zaslišanje prek videokonference poteka v skladu s pravom države, ki je podala zahtevo.  Zaprošena država ravna v skladu s formalnimi predpisi in postopki, ki jih država prosilka izrecno navede, če ti formalni predpisi in postopki niso v nasprotju s temeljnimi pravnimi načeli zaprošene države.

 

 

Zavrnitev pričanja

Oseba, ki jo je treba zaslišati, lahko zavrne pričanje, če je to v skladu z zakonodajo bodisi zaprošene države ali države, ki je podala zahtevo.

 

Zahteve za neposredno pridobivanje dokazov v skladu s členom 17 se lahko izpolnijo le prostovoljno brez prisilnih ukrepov.

 

Zavrnitev pričanja

Oseba, ki jo je treba zaslišati, lahko zavrne pričanje, če je to mogoče v skladu z zakonodajo bodisi zaprošene države ali države, ki je podala zahtevo.

Navzočnost pravosodnega organa zaprošene države

Med zaslišanjem je navzoč pravosodni organ zaprošene države članice (po potrebi ob pomoči tolmača), ki obenem identificira osebo, ki je zaslišana, ter zagotavlja spoštovanje temeljnih pravnih načel zaprošene države članice.

 

2.2.  Kdo vodi zaslišanje prek videokonference?

1.  (Posredno) pridobivanje dokazov s strani zaprošenega sodišča:

zaprošeno sodišče (sodišče zaprošene države v skladu s členi 10, 11 in 12 uredbe o pridobivanju dokazov iz leta 2001)

 

2. Neposredno pridobivanje dokazov:

sodišče, ki je podalo zahtevo (sodišče države, ki je podalo zahtevo, v skladu s členom 17 uredbe o pridobivanju dokazov iz leta 2001)

 

 

Sodišče ali javni tožilec države prosilke

2.3.  Stroški videokonference

Sodišče, ki je podalo zahtevo, zagotovi povračilo honorarjev izvedencem in tolmačem in stroškov za pripravo videokonference.

Izvršitev zaprosila za posredno pridobivanje dokazov ne bi smelo povzročiti zahteve po povračilu dajatev ali stroškov. Na zahtevo zaprošenega sodišča pa bi moralo sodišče, ki je podalo zahtevo, zagotoviti povračilo stroškov, ki nastanejo zaradi uporabe videokonference.

Sodišče, ki je podalo zahtevo, zagotovi povračilo honorarjev izvedencem in tolmačem in stroškov za pripravo videokonference.  Zaprošeno sodišče se lahko odpove povračilu vseh ali dela teh honorarjev in stroškov.

3. Ukrepi po videokonferenci

1. Pri posrednem pridobivanju dokazov (npr. v skladu s členi 10, 11 in 12 uredbe) zaprošeno sodišče sodišču, ki je podalo zahtevo, nemudoma pošlje listine, ki dokazujejo izvršitev zahteve, in kadar je to primerno, vrne listine, ki jih je prejelo od sodišča, ki je podalo zahtevo. Tem listinam je treba dodati potrditev izvršitve, pri čemer se uporabi obrazec H iz priloge k uredbi o pridobivanju dokazov iz leta 2001.

2. Neposredno pridobivanje dokazov:

Če osrednji organ ne določi nobenih pogojev, ni treba po videokonferenci sprejeti nobenih ukrepov.

Pravosodni organ zaprošene države članice ob koncu zaslišanja sestavi zapisnik, v katerem se navedejo datum in kraj zaslišanja, identiteta zaslišane osebe, identiteta in funkcija vseh ostalih oseb, udeleženih pri zaslišanju v zaprošeni državi članici, morebitne dane prisege in tehnični pogoji, v katerih je potekalo zaslišanje. Pristojni organ zaprošene države članice dokument pošlje pristojnemu organu države članice prosilke.

Zadnja posodobitev: 18/01/2019

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču