Priročnik

3.3.2.  Večtočkovne povezave in premostitev

66. V primeru čezmejne videokonference bi moralo biti mogoče, da se med seboj povežejo sistem organa prosilca in sistemi zaprošenega organa. Običajno se pri čezmejni videokonferenci vzpostavi avdiovizualna povezava med dvema lokacijama (točka–točka), prostorom organa prosilca in prostorom zaprošenega organa.

V nekaterih primerih pa bi bilo mogoče treba vzpostaviti povezavo med več kot dvema lokacijama hkrati (večtočkovno). To se zgodi v primeru, ko je denimo v sodni postopek s tretje lokacije vključen tolmač. Povezave je mogoče vzpostaviti prek vmesniškega mostu.

67. Povezave med dvema lokacijama in večtočkovne povezave bi morale biti v skladu z mednarodnimi standardi, ki veljajo za videokonference, in jih je določila Mednarodna zveza za telekomunikacije (ITU). Podroben seznam je naveden v prilogi II k temu priročniku.

Čezmejno povezavo videokonferenčnih sistemov bi bilo treba zaščititi tako, da tretje strani ne bodo mogle nezakonito prestrezati posnetega gradiva. Če se uporabi povezava IP–IP, se morajo o načinih šifriranja dogovoriti sodišča, ki sodelujejo v postopku.

Zadnja posodobitev: 17/11/2021

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.