Priročnik

1. V tem priročniku je opisana uporaba videokonferenčne opreme pri čezmejnih sodnih postopkih v Evropski uniji. Obravnavani so organizacijski, tehnični in pravni vidiki uporabe videokonferenčne tehnologije. Nadalje je v priročniku analizirana uporaba opreme v sodnih dvoranah in sobah za zaslišanje ter uporaba prenosne opreme. Navodila veljajo za primere, ko se videokonferenca uporablja za kateri koli del sodnega postopka, zlasti za pridobivanje dokazov z oddaljenih lokacij v drugih državah članicah EU.

2. Ta priročnik vsebuje nasvete in navodila za pravne strokovnjake, sodne uradnike in tehnično osebje. V njem so obravnavani praktični vidiki uporabe videokonferenčne opreme, ki so posebej zanimivi za pravne strokovnjake in osebje sodišča; nadalje so v njem preučeni tehnični vidiki, ki so še zlasti zanimivi za tehnično osebje. V prilogi k temu priročniku so navedene podrobnosti o pravnem okviru za čezmejno uporabo videokonferenc v kazenskih, civilnih in gospodarskih zadevah. V ostalih prilogah so orisani tehnični standardi, ki jih je treba upoštevati, povzeti pa so tudi ključni koraki v postopkih za uporabo videokonferenc v čezmejnih sodnih postopkih. Namen tega dokumenta je pomagati uporabnikom z nasveti in navodili. Ne nadomešča podrobnih navodil za delovanje niti podrobnih navodil za uporabo.

3. Ta dokument je osredotočen predvsem na uporabo videokonferenc v sodnih postopkih na kazenskih, civilnih in gospodarskih sodiščih, četudi veliko tehničnih vidikov uporabe videokonferenc bolj splošno velja za uporabo znotraj širše pravne srenje. Zaslišanje prič in izvedencev ne poteka vedno na sodiščih; lahko se vzpostavi videokonferenčna povezava med sodišči in drugimi lokacijami, kot so diplomatska in konzularna predstavništva, zapori, bolnišnice in azilni domovi. V takšni obliki je ta dokument lahko podlaga za uporabo videokonferenc pri drugih postopkih.

4. Navadno sta pri čezmejnih civilnih postopkih možni dve situaciji, v katerih so lahko priče in izvedenci zaslišani prek videokonference:

• posredno pridobivanje dokazov, pri katerem zaslišanje npr. priče vodi sodišče v zaprošeni državi (pod določenimi pogoji ob sodelovanju predstavnikov sodišča, ki zahteva videokonferenco);
• neposredno pridobivanje dokazov, pri katerem sodišče, ki zahteva videokonferenco, zasliši pričo v drugi državi članici neposredno prek videokonference.

5. Pri kazenski preiskavi v okviru predhodnega postopka se preiskovalni sodnik ali tožilec lahko odloči dokaze od ogrožene priče oziroma priče ali izvedenca, ki živi v tujini, pridobiti prek videokonference ali z drugim ustreznim sredstvom oddaljene avdiovizualne komunikacije na podlagi privolitve priče, če slednja ne more ali ne želi biti osebno navzoča na sojenju.

6. Razpoložljivost sodnih izvedencev je eden od možnih razlogov za zamude tako v civilnih (npr. izvedenci za medicino in psihologi v zadevah o skrbništvu nad otroci ali skrbi za otroke) kot tudi kazenskih zadevah (npr. forenzični ali računalniški izvedenci). Z uporabo videokonferenčne opreme se bo izboljšala prilagodljivost sodišč v smislu časa in načina pridobivanja dokazov od sodnih izvedencev iz drugih držav članic. Pri zaslišanju sodnih izvedencev je priporočljivo navezati stik z izvedencem pred zaslišanjem, da se preveri, kakšna tehnična oprema bo morda potrebna med zaslišanjem.

7. Pri ranljivih ali ustrahovanih pričah se lahko z uporabo videokonference zmanjšata stres in nelagodje, ki bi ga lahko povzročila neprijetna pot na tuje sodišče. Pri pričanju pred katerim koli tujim sodiščem je ločena soba za zaslišanje morda bolj praktična rešitev kot zaslišanje v sodni dvorani.