Priročnik

49. Pričakuje se, da bo zaslon pri čezmejnih videokonferencah mogoče uporabiti za tri različne vizualne prikaze:

• fokusni pogled: za prikaz slike udeležencev v drugem prostoru;
• široki plan: za pregled nad stanjem v drugem prostoru;
• informacijski pogled: za prikaz dokumentov in drugih informacji - (sem spadajo tudi vsi zasloni na "delovnih mestih" udeležencev).

50. Zaradi zagotovitve objektivnosti bi morali biti vsi udeleženci v čim večji meri enako prikazani na zaslonu. Jakost osvetlitve, ločljivost in hitrost osveževanja bi morali biti usklajeni za vse udeležence. Osvetlitev bi morala v čim večji meri omogočiti, da je izraz na obrazu vedno jasno razpoznaven, da ni senc okrog oči in da na zaslonih ni odsevov. Čim bolj verodostojno bi bilo treba prikazati stik z očmi.

Razporeditev opreme

51. Oprema bi morala biti razporejena tako, da se lahko zadeve v zadevni sobi obravnavajo tudi, ko ni videokonference. Moralo bi biti možno, da se kamere, zasloni, žarometi in udeleženci razporedijo tako, da je tako pripravljen prostor primeren za zaslišanje ter za odgovor na tožbo prek videa tako v civilnih kot kazenskih postopkih. Pri namestitvi kamer bi bilo treba poskrbeti, da udeleženci po možnosti niso snemani od spodaj ali zgoraj, saj to lahko daje izkrivljeno podobo in vpliva na to, kako je udeleženec zaznavan.

Zasloni

52. Kot in oddaljenost zaslona bi morala biti takšna, da lahko vsi udeleženci isti zaslon uporabljajo na enak način. Zaslona bi moral biti tako velik, da so lahko zadevne osebe glede na zorni kot po možnosti prikazane v enakem merilu, kot bi bilo vidno na običajni obravnavi. Omogočeno naj bi bilo doseganje vsaj ločljivosti standarda WXGA. Lahko se zahteva vsaj 30 osvežitev slike na sekundo. Izrazi na obrazu bi morali biti jasno razpoznavni, gledanje pa udobno.

Kamere

53. Kamere bi morale biti po možnosti pritrjene in bi morale imeti več vnaprejšnjih nastavitev za kroženje, nagibanje ter približevanje in oddaljevanje, od katerih mora biti ena vnaprej določena kot prednostna. To upravljavcu opreme omogoča, da hitro spremeni zorni kot brez vsakršne motnje za sodni postopek. Zorni kot fokusnih kamer bi moral biti dovolj širok, da bodo obraz, ramena in zgornji del telesa udeleženca jasno vidni. Vsi udeleženci bi morali imeti možnost, da se premikajo in obrnejo proti drugim osebam v prostoru, velikem 80 x 80 cm, in pri tem ne izginejo iz vidnega polja.

54. Navadno sta dve kameri v sodni dvorani dovolj: sledilna kamera, usmerjena na preiskovalnega sodnika, javnega tožilca ali odvetnika, pričo ali osumljenca, odvisno od tega, kdo govori (fiksne točke), ter kamera, ki po potrebi zagotavlja pregled nad sodno dvorano. V nekaterih okoliščinah se lahko pregledno sliko pred začetkom videokonferenčnega prenosa zagotovi tudi s kroženjem sledilne kamere.

55. Prenosna oprema ne more vključevati več kamer, torej bi bilo pri uporabi takšne opreme zagotavljanje širokih planov omejeno. V nekaterih primerih bi bilo treba uporabiti sobo za zaslišanje, za kar bi bila potrebna namestitev kamere. Upoštevati je treba, da bo morala imeti priča možnost, da se v takšni sobi posvetuje s pravnim strokovnjakom izven vidnega polja kamere.