Priročnik

8. Zahtevke v zvezi s kazenskimi zadevami ponavadi urejata nacionalna zakonodaja in Konvencija o medsebojni pravni pomoč v kazenskih zadevah med državami članicami Evropske unije z dne 29. maja 2000 (v nadaljnjem besedilu: Konvencija MPP 2000).

9. Zahtevki so lahko predloženi tudi v civilnih zadevah na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1206/2001 z dne 28. maja 2001 o sodelovanju med sodišči držav članic pri pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah (v nadaljnjem besedilu: uredba o pridobivanju dokazov iz leta 2001).

10. Standardni obrazci in informacije o postopkih so na voljo tudi na spletnih mestih Evropske pravosodne mreže v civilnih in gospodarskih zadevah (evropski pravosodni atlas)in Evropske pravosodne mreže v kazenskih zadevah.

11. Nadalje je uporaba videokonferenc v okviru EU obravnavana v Direktivi Sveta 2004/80/ES z dne 29. aprila 2004 o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj. V skladu s členom 9(1)(a) direktive se prosilca lahko zasliši prek videokonference. Poleg tega je v členu 9(1) Uredbe (ES) št. 861/2007 z dne 11. julija 2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti predvidena možnost izvajanja dokazov z videokonferenco, če so na voljo tehnična sredstva. V Direktivi 2008/52/ES z dne 21. maja 2008 o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah je poudarjeno, da ta na noben način ne bi smela preprečevati uporabe sodobnih komunikacijskih tehnologij v postopku mediacije.

12. V večini držav članic EU se ti instrumenti že uporabljajo (pri čemer so nekatere države članice izrazile pridržke, zlasti glede zasliševanja obtožencev prek videokonference).

Priprava na videokonferenco je drugačna pri civilnih in gospodarskih zadevah kot pri kazenskih postopkih. Potrebni ukrepi za zaslišanje prek videokonference in različne priprave so navedeni v preglednici iz Priloge III.