Mediacija v državah EU

Na koga se obrniti?

Spravni postopek se nanaša na dejavnosti spravnega posredovalca ali spravnega organa v civilnih zadevah. Spravni postopek ureja Zakon o spravnem postopku. Zakon o spravnem postopku je bil oblikovan v postopku prenosa Direktive 2008/52/ES o nekaterih vidikih mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah v estonsko zakonodajo.

V skladu z Zakonom o spravnem postopku je spravni posredovalec lahko vsaka fizična oseba, ki jo stranki zaprosita, naj ravna kot spravni posredovalec. Tudi odvetniki in notarji so lahko spravni posredovalci. Vloga spravnega posredovalca se lahko na podlagi posebnega zakona dodeli tudi organu državne ali lokalne vlade.

Seznam notarjev, ki so pripravljeni delovati kot spravni posredovalci, je na voljo na spletišču notarske zbornice.

Seznam odvetnikov, ki delujejo kot spravni posredovalci, je na voljo na spletišču estonske odvetniške zbornice.

Obrnete se lahko tudi na naslednje nevladne organizacije:

• Združenje mediatorjev Estonije zagotavlja informacije v estonščini in angleščini,
• Estonska zveza za dobrobit otrok je nepridobitno združenje, ki podpira pravice otrok. Med njene dejavnosti spada tudi svetovanje staršem, ki se želijo razvezati, s spodbujanjem k uporabi storitev spravnih posredovalcev za zaščito interesov otrok. Zveza je organizirala več usposabljanj na področju družinske mediacije,
• Estonsko zavarovalno združenje je določilo zavarovalnega mediatorja za reševanje sporov med zavarovanci in zavarovatelji oziroma zavarovalnimi posredniki.

Odbor za avtorske pravice, ustanovljen v okviru Ministrstva za pravosodje, je spravni organ v smislu člena 19 Zakona o spravnem postopku. Odbor obravnava vloge v zvezi z ukrepi, ki naj bi v nekaterih primerih omogočili svobodno uporabo dela, ki je zaščiteno z avtorsko pravico ali vsebino, zaščiteno s sorodnimi pravicami.

Na podlagi zakona o reševanju kolektivnih delovnih sporov imajo stranke v primeru kolektivnega delovnega spora (spor v zvezi s pogoji kolektivne pogodbe) pravico do uporabe javnega spravnega posredovalca. Javni spravni posredovalec je neodvisen strokovnjak, ki pomaga strankam delovnega spora, da dosežejo dogovor. Javni spravni posredovalec za kolektivne delovne spore je Meelis Virkebau – e-naslov: meelis.virkebau@riikliklepitaja.ee. Več informacij lahko najdete na spletišču javnega spravnega posredovalca.

Na nekaterih stopnjah je mediator lahko tudi pravosodni kancler (õiguskantslerit). Čeprav pojem varuha človekovih pravic ni uporabljen v Zakonu o pravosodnem kanclerju, lahko pravosodni kancler opravlja tudi naloge varuha človekovih pravic, med katere spada spremljanje, ali vladni organi spoštujejo temeljne pravice in svoboščine posameznikov ter načela dobrega upravljanja, pa tudi nadzor nad organi lokalnih skupnosti, pravnimi osebami javnega prava ter zasebnimi subjekti, ki opravljajo javne funkcije. Pravosodni kancler od leta 2011 opravlja tudi naloge varuha otrokovih pravic v skladu s členom 4 Konvencije o otrokovih pravicah in vodi spravni postopek v sporih zaradi diskriminacije. Več informacij je na voljo na spletišču urada pravosodnega kanclerja.

Na katerih področjih je mediacija dopustna in/ali se najpogosteje uporablja?

Spravni postopek, določen v Zakonu o spravnem postopku, se na splošno lahko uporablja za reševanje vseh civilnih sporov, ki vključujejo spravno vsebino. V civilnih zadevah obstaja spravni postopek, v katerih spor zadeva zasebnopravno razmerje in ga obravnava okrajno sodišče. Čeprav ni primerjalnih statističnih podatkov, je verjetno, da se mediacija pogosteje uporablja na področju družinskega prava.

Pravosodni kancler rešuje spore v zvezi z diskriminacijo, kadar posameznik poda izjavo, da je bil diskriminiran na podlagi spola, rase, narodnosti (etničnega porekla), barve, jezika, porekla, vere, političnega ali drugega prepričanja, finančnega ali socialnega statusa, starosti, invalidnosti, spolne usmerjenosti ali drugih osebnih okoliščin, določenih z zakonom. Mediatorji lahko ukrepajo tudi v primeru kršitve temeljnih pravic.

Javni spravni posredovalec deluje kot spravni posredovalec v kolektivnih delovnih sporih.

Ali je treba upoštevati posebna pravila?

Uporaba spravnega postopka je po estonskem pravu na splošno prostovoljna. Pravila, ki urejajo spravo, in pogoji za uveljavljanje dogovorov o poravnavi so določeni v Zakonu o spravnem postopku.

Estonski zakon o pravdnem postopku ima posebno pravilo, ki določa, da v situacijah, ko roditelj krši odredbo glede stikov z otrokom, spravni postopek vodi sodnik. V skladu s členom 563 zakonika lahko sodišče na podlagi vloge enega starša pozove oba starša pred sodišče, da se tak spor reši sporazumno. Sodišče pozove starša, da se zglasita osebno, in ju obvesti o možnih pravnih posledicah (denarna kazen ali pripor), če tega ne storita.

Zakon o pravdnem postopku tudi določa, da lahko sodišče od strank zahteva sodelovanje v spravnem postopku na podlagi Zakona o spravnem postopku, če meni, da je to glede na dejstva in potek postopka v zadevi nujno za rešitev spora.

Poslovnik zavarovalnega mediatorja estonskega zavarovalnega združenja je na voljo na spletu.

Spravni postopek, ki ga vodi pravosodni kancler, je urejen v Zakonu o pravosodnem kanclerju. Reševanje kolektivnih delovnih sporov, dejavnosti javnega spravnega posredovalca ter pravice in obveznosti strank v postopku so urejeni v Zakonu o reševanju kolektivnih delovnih sporov.

Posebne značilnosti spravnega postopka, ki ga vodi Odbor za avtorske pravice, so določene v Zakonu o avtorskih pravicah.

Informacije in usposabljanje

Informacije o spravnih posredovalcih, ki delujejo na podlagi Zakona o spravnem postopku, vključno z notarji in odvetniki, so na voljo na zadevnih spletiščih. Seznam notarjev, ki so pripravljeni delovati kot spravni posredovalci, je na voljo na spletišču notarske zbornice. Seznam odvetnikov, ki delujejo kot spravni posredovalci, je na voljo na spletišču estonske odvetniške zbornice.

Informacije o dejavnostih pravosodnega kanclerja v vlogi varuha otrokovih pravic so na voljo na spletišču pravosodnega kanclerja. Informacije o spravnem postopku v sporih v zvezi z diskriminacijo so na voljo tudi na spletišču pravosodnega kanclerja.

Informacije o dejavnostih javnega spravnega posredovalca lahko najdete na spletišču javnega spravnega posredovalca.

Usposabljanje za mediatorje zagotavlja zasebni sektor (npr. združenje mediatorjev Estonije). Usposabljanje za mediatorje ni pravno urejeno.

Kakšni so stroški mediacije?

V skladu z Zakonom o spravnem postopku tak postopek ni brezplačen; o plačilu se sporazumejo mediator in stranki v sporu.

V primerih, ko sodišče predlaga, naj se stranke v postopku obrnejo na spravnega posredovalca, ali je strankam odredilo, naj sledijo spravnemu postopku, določenemu v Zakonu o spravnem postopku, lahko vsaka stranka, ki si ne more privoščiti stroškov spravnega postopka ali jih lahko plača le delno ali v obrokih, zahteva, da se jo v smislu pravne pomoči delno ali v celoti oprosti stroškov spravnega postopka, ki naj jih krije Republika Estonija.

Kadar pravosodni kancler deluje kot spravni posredovalec, se ne plača nobena taksa. Lahko pa nastanejo dodatni stroški v zvezi s spravnim postopkom. Pravosodni kancler odloči, kdo jih mora poravnati.

Tudi reševanje kolektivnih delovnih sporov s strani javnega spravnega posredovalca je brezplačno. Stroške reševanja kolektivnega delovnega spora plača stranka, ki je kriva, ali pa se sporazumno razdelijo med stranki.

Zavarovalni mediator estonskega zavarovalnega združenja zaračuna upravno takso v višini 50 EUR, zavarovalni spravni posredovalec tega združenja pa takso v višini največ 160 EUR. Skupaj s prispevki za socialno varnost in zavarovanje za primer brezposelnosti znaša skupni znesek 214,08 EUR. Če spravni postopek ni uspešen, se plača samo polovica takse zavarovalnega spravnega posredovalca.

Ali je dogovor, dosežen z mediacijo, izvršljiv?

V skladu z Zakonom o spravnem postopku je dogovor, dosežen v takem postopku, izvršljiv, potem ko je bil na podlagi vloge v ustreznem postopku razglašen za izvršljivega (člen §627¹ ali §627² Zakona o pravdnem postopku). Dogovor, dosežen v spravnem postopku, v katerem je bil spravni posredovalec notar ali odvetnik, lahko razglasi za izvršljivega tudi notar v skladu z določbami Zakona o notariatu. Posebna pravila, ki urejajo izvršljivost dogovorov o postopku za stike z otrokom, so določena v členu 563 Zakonika o civilnem postopku.

Vsi dogovori, sklenjeni na podlagi spravnega postopka, ki ga odobri pravosodni kancler, so izvršljivi.

Dogovor, dosežen s pomočjo javnega spravnega posredovalca za rešitev kolektivnega delovnega spora, zavezuje obe stranki in velja od dneva, ko je podpisan, če ni dogovorjen drug datum za začetek veljavnosti. Vendar pa ta vrsta dogovora ni izvršilni naslov.