Na tej strani so na voljo informacije o pravnem sistemu na Slovaškem.
Poišči informacije po področjih
Informacije o pravnem redu na Slovaškem so na voljo na strani Evropske pravosodne mreže: pravni red v civilnem pravu.
Izraz „viri prava“ je uporabljen v treh pomenih:
Tradicionalno se viri prava glede na nastanek in zavezujočo obliko, v kateri so izražene pravne norme, delijo na:
Eno od temeljnih načel slovaškega pravnega reda je hierarhija pravnih norm. Pravilno razumevanje tega načela v zakonodajni praksi in pri izvajanju zakonodaje je bistvenega pomena za zakonitost. Hierarhija norm pa ni le vprašanje preproste logične prednostne razvrstitve ali podrejanja. Povezana je z vsemi elementi vprašanja legitimne oblasti in vključuje tudi kategorični imperativ, da lahko predpis sprejme le organ, ki je za to pooblaščen po zakonu, in sicer v mejah zakona in svojih zakonodajnih pristojnosti.
Predpisi so razvrščeni glede na pravno veljavo. Pravna veljava se nanaša na lastnosti predpisov: pravni akt je lahko podrejen drugemu (tj. aktu z večjo pravno veljavo) ali pa izhaja iz drugega pravnega akta z večjo pravno veljavo. Kadar obstajajo predpisi z različno pravno veljavo, predpis z manjšo pravno veljavo ne sme biti v nasprotju s predpisom z večjo pravno veljavo, predpis z večjo pravno veljavo pa lahko prevlada nad predpisom z manjšo.
Predpisi so lahko hierarhično urejeni glede na raven pravne veljave, kot je navedeno v nadaljevanju:
Primarni predpisi (zakoni):
Sekundarni predpisi (podrejeni):
V sistemu pravnih aktov velja, da kadar posamezni akt prevlada, to v bistvu pomeni, da morajo vsi ostali akti izhajati iz takega akta ter biti z njim v skladu in ne v nasprotju. To v praksi pomeni, da je treba v primeru neskladnosti hierarhično nižjega predpisa s hierarhično višjim predpisom upoštevati slednjega.
V nadaljevanju navedeni organi in institucije imajo pristojnost za sprejemanje predpisov (zakonodajni organi):
Faze zakonodajnega postopka:
Vložitev predloga zakona: zakonodajna pobuda
Na podlagi člena 87(1) zakona št. 460/1992 (ustava Slovaške republike) lahko predloge zakonov vložijo:
Besedilo predloga se predloži razvrščeno po členih in z obrazložitvijo.
Razprava o predlogu zakona
V skladu s poslovnikom narodnega sveta Slovaške republike (zakon št. 350/1996) se besedilo predloga zakona obravnava v treh fazah:
Glasovanje (odločanje o predlogu zakona)
Zakon je sprejet, če zanj glasuje absolutna večina prisotnih poslancev.
Ustava se lahko spremeni in njeni posamezni členi razveljavijo le, če za to glasuje kvalificirana večina, kar pomeni tri petine vseh poslancev narodnega sveta Slovaške republike (tri petine od 150 poslancev).
Narodni svet Slovaške republike je sklepčen, če je na seji navzoča vsaj polovica poslancev.
Podpisovanje sprejetega predloga zakona
Sprejeti predlog zakona podpišejo:
V tej fazi postopka se preverjajo vsebina, procesna pravilnost in končna oblika sprejetega zakona. Ti najvišji državni funkcionarji s svojim podpisom potrdijo besedilo zakona.
Predsednik Slovaške republike ima pravico do „odložilnega veta“ in zavrnitve podpisa sprejetega zakona, če je njegova vsebina pomanjkljiva. Nato mora tak zakon skupaj s svojimi pripombami poslati Narodnemu svetu Slovaške republike v ponovno razpravo.
V zvezi z zakonom, katerega podpis je bil zavrnjen, se nato opravita druga in tretja obravnava. V tej fazi narodni svet Slovaške republike lahko upošteva predsednikove pripombe, vendar k temu ni zavezan. Narodni svet Slovaške republike lahko s ponovnim glasovanjem odpravi odložilni veto. V takem primeru mora biti zakon razglašen, in to tudi brez predsednikovega podpisa.
Razglasitev (objava) zakona
Razglasitev je zadnja faza zakonodajnega postopka. Zakon, ki velja za celotno državo, se uradno objavi v zbirki zakonov (Zbierka zákonov) Slovaške republike; za izdajo te publikacije je pristojno slovaško ministrstvo za pravosodje. Zbirka zakonov je državni instrument Slovaške republike za objavljanje predpisov. Izdaja se v elektronski in tiskani obliki. Elektronska in tiskana različica zbirke zakonov imata enake pravne učinke in isto vsebino. Elektronska različica je brezplačno na voljo na portalu Slov-Lex.
Začetek veljavnosti/uporabe
Zakoni začnejo veljati na dan njihove objave v zbirki zakonov.
Zakoni se začnejo uporabljati 15. dan po objavi v zbirki zakonov, razen če je v njej določen drug datum začetka uporabe.
Drugi akti postanejo zavezujoči na datum objave v zbirki zakonov.
Normativni instrument z manjšo pravno veljavo ne sme biti v nasprotju z normativnim instrumentom z večjo pravno veljavo.
Normativni instrument se lahko spremeni ali razveljavi le z normativnim instrumentom iste ali večje pravne veljave.
V praksi velja naslednje pravilo glede reševanja neskladja med predpisi z isto pravno veljavo: novejši predpis razveljavlja ali spreminja starejši predpis oziroma posebni predpis razveljavlja ali spreminja splošni predpis.
Ustavno sodišče Slovaške republike opravlja ustavnopravno presojo in odloča, ali so:
Če ustavno sodišče ugotovi neskladje med pravnimi akti, se taki pravni akti oziroma njihovi deli ali določbe prenehajo uporabljati. Če organi, ki so izdali tak pravni akt, tega ne uskladijo z ustreznimi pravnimi akti z večjo pravno veljavo v zakonsko določenem roku po izdaji odločbe ustavnega sodišča, pravni akt oziroma njegov del ali določbe prenehajo veljati.
Portal z elektronsko zbirko zakonodajnih aktov (portal Slov-Lex), ki jo vodi ministrstvo za pravosodje, temelji na dveh medsebojno povezanih informacijskih sistemih, ki sta:
Prednosti za ciljne skupine
Temeljno pravno načelo, da so vsi ljudje seznanjeni z veljavnimi zakoni ter poznajo svoje pravice in obveznosti, je zaradi vse večjega obsega in kompleksnosti zakonodaje v praksi vse težje uveljavljati. Projekt Slov-Lex bo v pomoč pri boljšem uresničevanju tega načela, saj vsem zagotavlja učinkovit dostop do veljavne zakonodaje:
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.