Izvirna jezikovna različica te strani portugalščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Nacionalno pravo

Portugalska

Na tej strani so navedene informacije o pravnem sistemu Portugalske.

Vsebino zagotavlja
Portugalska
Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

1. Akti ali pravni viri, ki določajo pravna pravila

V skladu s tradicionalnim pristopom so pravni viri na Portugalskem:

(a) Ustavno pravo, ki ga sestavljajo portugalska ustava, različni ustavni zakoni in ustavni amandmaji.

(b) „Pravila in načela splošnega ali običajnega mednarodnega prava“, „pravila iz ustrezno ratificiranih ali potrjenih mednarodnih sporazumov“, „pravni akti, ki jih izdajo pristojni organi mednarodnih organizacij, katerih članica je Portugalska ..., če je to opredeljeno v zadevnih ustanovnih pogodbah“ ter „določbe mednarodnih pogodb, ki urejajo delovanje Evropske unije, in pravni akti, ki jih njene institucije izdajajo pri izvajanju svojih pristojnosti“ (člen 8 ustave).

(c) Splošna zakonodaja, v katero spadajo zakoni, ki jih je sprejela republiška skupščina, uredbe z zakonsko močjo, ki jih izda vlada, in regionalne uredbe z zakonsko močjo, ki jih sprejmeta zakonodajni skupščini avtonomnih regij Azori in Madeira.

(d) Akti z zakonsko močjo, kot so akti o sprejetju mednarodnih konvencij, pogodb ali sporazumov, splošno zavezujoče odločitve ustavnega sodišča o neustavnosti ali nezakonitosti ukrepov, kolektivne pogodbe na področju delovnega prava in drugi kolektivni akti, ki urejajo delovna razmerja.

(e) Predpisi ali zakonodajni akti s podzakonsko močjo, katerih namen je dopolnitev zakonov in opredelitev podrobnosti, ki omogočajo njihovo uporabo ali izvedbo. Sem spadajo izvedbene uredbe, izvršilni akti, uredbe, regionalne izvedbene uredbe, odločbe, pravilniki, ministrski izvedbeni odloki, odredbe, policijski predpisi, ki jih izdajo civilni guvernerji, ter občinske odredbe in izvršilni akti.

2. Drugi pravni viri

Kar zadeva dopustnost in pomen drugih pravnih virov zunaj vpliva politične moči države, da ustvarja zapisano pravo, se mnenja razlikujejo glede na to, ali se viri štejejo za sredstva oblikovanja pravnih pravil ali sredstva za izdajo pravnih pravil ali oboje. Včasih je mogoče razlikovati med neposrednimi in posrednimi viri, s čimer se izognemo nekaterim težavam, ki izhajajo iz razlik v osnovnem pristopu.

Možni pravni viri so:

(a) Običajno pravo oziroma ponavljajoča se in običajna uporaba določenega načina ravnanja, ki se na splošno šteje za obvezno. Za pravni vir lahko velja samo na nekaterih področjih. Pravila, ki tako nastanejo, na primer najdemo na področju mednarodnega javnega prava (npr. načelo imunitete tujih držav pred kazenskim pregonom), mednarodnega zasebnega prava in upravnega prava.

(b) Sodna praksa, tj. sklop načel, ki izhajajo iz sodb in odločb sodišč; ta načela se ponekod ne obravnavajo kot dejanski pravni vir, temveč so pomembna samo za razkrivanje pomena pravnih določb, saj zagotavljajo rešitve za težave v zvezi z razlago, ki jih je mogoče uporabiti v drugih primerih glede na težo logičnih in tehničnih argumentov, na katerih temeljijo. Nekateri avtorji v to kategorijo ne uvrščajo samo sodnih odločb v posebnih zadevah, temveč tudi sodne odločbe z zakonsko močjo (splošno zavezujoče odločbe ustavnega sodišča), saj so to po njihovem mnenju akti, ki ustvarjajo splošno veljavno pravo.

(c) Naravno pravo, v skladu s katerim so sodišča pristojna za oblikovanje pravnih pravil, prilagojenih posebnim značilnostim posameznih zadev, ki jih obravnavajo, pri čemer se opirajo na splošna načela pravičnosti in etično zavest sodnika. „Sodišča lahko odločajo na podlagi naravnega prava le: (a) če to dovoljuje zakonska določba; (b) če obstaja sporazum med strankama in se je mogoče pritožiti na višje sodišče ali (c) če sta se stranki predhodno sporazumeli o uporabi naravnega prava“ (člen 4 Civilnega zakonika).

(d) Uzanca oziroma ponavljajoča se družbena praksa, ki ni obvezna, vendar je pomembna pri pravnih poslih, še posebno pri oblikovanju pravnih razmerij, zlasti na področju trgovine. Uzanca se lahko uporablja pred sodišči samo, kadar to predpisuje zakon in kadar ni „v nasprotju z načeli dobre vere“ (člen 3 Civilnega zakonika). Pravnih pravil zato ni mogoče neodvisno oblikovati z uzanco in številni menijo, da uzanca ni pravi pravni vir.

(e) Pravne teorije ali mnenj piscev pravnih besedil ne bi smeli šteti za pravi pravni vir, čeprav imajo pomembno vlogo pri znanstvenem in tehničnem razvoju pravnega znanja ter pomembno vplivajo na končni rezultat dela tistih, ki so odgovorni za razlago in uporabo pravnih pravil.

3. Hierarhija pravnih virov

Hierarhija predpisov pomeni ustrezen status različnih pravnih aktov oziroma njihov položaj na lestvici.

Nekateri v zvezi s tem menijo, da je mogoče hierarhijo vzpostaviti samo na podlagi metode nastanka. V skladu s tem vidikom hierarhija ne temelji na ustreznem statusu predpisov, temveč je vzpostavljena med viri, ki so predpise oblikovali.

Prednostni vrstni red je mogoče vzpostaviti ne glede na stališče, iz katerega izhajamo.

Hierarhični vrstni red različnih virov, navedenih v odstavku 1, je naslednji:

1. ustava in ustavno pravo;

2. pravila in načela splošnega ali običajnega mednarodnega prava in mednarodnih sporazumov (tj. vsi akti iz odstavka 1(b));

3. zakoni in uredbe z zakonsko močjo;

4. regionalne uredbe z zakonsko močjo;

5. akti z zakonsko močjo;

6. podzakonski akti.

4. Postopki za uveljavitev mednarodnih pravnih aktov na Portugalskem

Mednarodni zakonodajni akti se prenesejo v portugalsko pravo v skladu z naslednjimi načeli iz člena 8 portugalske ustave:

(a) „Pravila in načela splošnega ali običajnega mednarodnega prava so sestavni del portugalskega prava.“

(b) „Pravila iz ustrezno ratificiranih in sprejetih mednarodnih sporazumov v portugalskem nacionalnem pravu veljajo od uradne objave in ostanejo v veljavi, dokler so mednarodno zavezujoča za Portugalsko.“

(c) „Pravni akti, ki jih izdajo pristojni organi mednarodnih organizacij, katerih članica je Portugalska, so neposredno veljavni v portugalskem nacionalnem pravu, če je to določeno z ustreznimi ustanovnimi pogodbami.“

(d) „Določbe pogodb, ki urejajo delovanje Evropske unije, in pravni akti, ki jih njene institucije izdajajo pri izvajanju svojih pristojnosti, se v portugalskem nacionalnem pravu uporabljajo v skladu s pravom Unije in ob upoštevanju osnovnih načel demokratične pravne države.“

5. Različni organi, pristojni za sprejemanje predpisov

Organi, ki so pristojni za sprejemanje predpisov, so republiška skupščina, vlada, regionalne vlade in zakonodajni skupščini regij Azori in Madeira, lokalni organi ter nekateri upravni organi.

6. Postopek za sprejetje teh predpisov

Način sprejetja predpisov je odvisen od posebnih postopkov posameznih organov, pristojnih za njihovo sprejetje. Različne vrste zakonodajnih aktov se sprejmejo v različnih postopkih. Dva najbolj formalna in najpomembnejša postopka za sprejetje predpisov sta opisana spodaj.

Najbolj zapleten postopek, ki zadeva republiško skupščino, vključuje naslednje korake:

(a) Začetek postopka za sprejetje zakonodajnega akta: postopek za sprejetje zakonodajnega akta lahko začnejo „poslanci, poslanske skupine in vlada ter na podlagi predpisanih pogojev tudi skupine registriranih volivcev. Postopek za sprejetje zakonodajnega akta v zvezi z avtonomnima regijama lahko začneta zadevni zakonodajni skupščini“ (člen 167(1) ustave).

(b) Uvodno sprejetje, objava, registracija, oštevilčenje in ocena: ta faza vključuje presojo dopustnosti predloga zakona, objavo besedila v uradnem listu republiške skupščine, upravno obravnavo in nazadnje oceno vsebine.

(c) Razprava in sprejetje: ta faza vključuje razpravo o splošnih vprašanjih, dodatno razpravo o posebnih vprašanjih, glasovanje o predlogu zakona v celoti, glasovanje o posebnih delih predloga zakona in končno glasovanje. Za sprejetje predloga zakona je lahko potrebna navadna, absolutna ali kvalificirana večina.

(d) Predsednik republike preuči predlagano besedilo v predpisanem obdobju, nato pa ga razglasi za zakon ali uporabi pravico veta. V slednjem primeru republiška skupščina znova obravnava ukrep. Če je glasovanje uspešno ali če so sprejete spremembe, se besedilo znova predloži predsedniku v razglasitev, ki jo je treba izvesti v predhodno določenem obdobju. Predsednik republike je pristojen, da „razglasi zakone, uredbe z zakonsko močjo in izvedbene uredbe in ukaže njihovo objavo ter podpiše resolucije republiške skupščine, s katerimi se odobrijo mednarodni sporazumi, in druge vladne uredbe“ (člen 134(b) ustave).

(e) Objava: predsednik mora po razglasitvi ukazati objavo novega zakonskega besedila v uradnem listu Portugalske republike.

Postopek, po katerem vlada sprejme vladne akte, vključuje naslednje korake:

(a) Začetek postopka za sprejetje vladnega akta: osnutek akta predloži zadevni kabinet ministra.

(b) Poizvedovalni postopek: minister, ki predlaga osnutek, mora v tej fazi pridobiti mnenja in se posvetovati tudi z organi, določenimi z ustavo in zakonom.

(c) Predhodna in podrobna ocena: predlogi se proučijo in ocenijo, ko so uvodoma potrjeni.

(d) Odobritev: čeprav svetu ministrov ni treba odobriti nekaterih vrst vladnih aktov, je ponavadi odgovoren za odobritev osnutka.

(e) Pregled: „v štiridesetih dneh od prejema katere koli vladne uredbe za razglasitev … mora predsednik republike uredbo razglasiti ali uporabiti pravico veta. V slednjem primeru vlado pisno obvesti o razlogih za takšno ravnanje“ (člen 136(4) ustave).

(f) Objava končnega besedila v uradnem listu Portugalske republike.

7. Postopki za uveljavitev nacionalnih predpisov

„Zakoni so zavezujoči po objavi v uradnem listu.“ „Po objavi začne zakon veljati po preteku obdobja, določenega v samem zakonu, ali če takšno obdobje ni določeno, po preteku obdobja, ki ga predpisuje posebna zakonodaja“ (člen 5 Civilnega zakonika).

V skladu s členom 2 Zakona št. 74/98 z dne 11. novembra 1998, kakor je bil spremenjen z Zakonom št. 26/2006 z dne 30. junija 2006:

„1. Zakonodajni akti in drugi splošni akti začnejo veljati na dan, ki je v njih določen, in v nobenem primeru ne smejo začeti veljati na dan objave.

2. Če datum ni določen, začne akt iz odstavka 1 veljati na celotnem ozemlju Portugalske in v tujini peti dan po objavi.

4. Obdobje iz odstavka 2 začne teči dan po objavi na spletni strani, ki jo ureja Imprensa Nacional Casa da Moeda, SA.“

8. Sredstva za reševanje morebitnih kolizij različnih predpisov

Najpomembnejšo vlogo pri reševanju kolizij ima ustavno sodišče, ki mora vse predpise, ki so v nasprotju s portugalsko ustavo in načeli, ki izhajajo iz nje, razglasiti za neustavne.

Ko sodišče obravnava posebno zadevo, ne sme uporabiti določb, ki kršijo ustavo ali načela, ki izhajajo iz nje.

Sodišče mora v postopku razlage zaradi proučitve predloženih dejstev rešiti vse kolizije različnih predpisov ob upoštevanju zgoraj navedene hierarhije virov. Sistem mora obravnavati kot celoto, brez priznanja katere koli vrzeli ali neskladja, zlasti logičnega ali pomenskega, pretehtati mora okoliščine sprejetja predpisov in posebne pogoje, prevladujoče v času postopka. Ob tem vedno zahteva minimalno ujemanje izrazov, kljub nepopolnemu izražanju, s pristopom, uporabljenim v predpisu, in domneva, da je zakonodajalec izbral „najbolj razumne“ rešitve in je „izrazil svoje namene z ustreznimi izrazi“ (člen 9 Civilnega zakonika).

Kar zadeva kolizijo pravnih pravil na področju mednarodnega zasebnega prava, si oglejte temo Veljavno pravo – Portugalska.

Pravne zbirke podatkov

Digesto je uradna portugalska pravna zbirka podatkov in vključuje tudi uradni list (Diário da República).

Digesto – integriran sistem pravnih podatkov

Vrste dostopa

Brezplačen dostop

Dostop do strani je brezplačen.

Obiskovalci lahko iščejo po vrsti, številki in datumu objave akta, če želijo poiskati:

  • povzetke in celotna besedila zakonodajnih aktov;
  • datume začetka veljavnosti.

Plačljiv dostop

  • informacije so obrazložene, razvrščene in organizirane v več poglavij.

Elektronski uradni list (EDR – Electronic Diário da República)

Vrste dostopa

Brezplačen dostop

Obiskovalci lahko iščejo po vrsti, številki in datumu objave akta, če želijo poiskati:

  • povzetke in celotna besedila zakonodajnih aktov.

Plačljiv dostop

  • iskanje po besedilu.

Kratek opis vsebine

Zakonodajne zbirke podatkov

Na Portugalskem so na voljo naslednje zakonodajne zbirke podatkov:

PCMLEX – osrednja zbirka podatkov sistema Digesto

  • prvi del uradnega lista;
  • glavni zakonodajni in upravni akti, objavljeni v drugem delu uradnega lista.

LEGAÇOR – zakonodajna zbirka podatkov regije Azori

  • prvi del uradnega lista Azorov.

Nezakonodajne zbirke podatkov

Na Portugalskem so na voljo naslednje nezakonodajne zbirke podatkov:

DGO-Dout – posebna zbirka podatkov, ki vsebuje okrožnice in mnenja generalnega direktorata za proračun;

DGO-Opinio – posebna zbirka podatkov generalnega direktorata za javno upravo;

REGTRAB – posebna zbirka podatkov o pogodbah na področju delovnega prava.

Interoperabilnost

Sistem Digesto je povezan z:

  • uradnim listom (Diário da República);
  • republiško skupščino (portugalskim parlamentom);
  • ustavnim sodiščem;
  • vrhovnim sodiščem;
  • vrhovnim upravnim sodiščem;
  • pritožbenimi sodišči;
  • mnenji posvetovalnega odbora državnega pravobranilstva;
  • spletiščem Eur-lex.

Elektronski uradni list (EDR) je povezan z:

  • uradnim listom (Diário da República);
  • sodbami vrhovnega upravnega sodišča;
  • Uradnim listom Evropske unije.

Uporabne povezave

Uradni list Portugalske

Zadnja posodobitev: 18/07/2017

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču