Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Nacionalno pravo

Severna Irska

Na tej strani so informacije o zakonodaji in pravnih zbirkah podatkov v Združenem kraljestvu s posebnim poudarkom na Severni Irski.

Vsebino zagotavlja
Severna Irska

Pravni viri

Glavni pravni viri na Severnem Irskem so:

  • primarna zakonodaja v obliki zakonov parlamenta Združenega kraljestva in zakonov skupščine Severne Irske. Nekatero primarno zakonodajo v zvezi s Severno Irsko sprejme tudi Tajni svet v obliki uredb v svetu (Orders in Council, podzakonski akti);
  • pravo Evropske unije;
  • sekundarna zakonodaja v obliki podzakonskih aktov in podzakonskih aktov Severne Irske. Druga sekundarna zakonodaja se lahko sprejme v obliki upravnih predpisov;
  • obče pravo, ki se je razvilo na podlagi sodnih odločb.

Vrste pravnih aktov – opis

Primarno zakonodajo ali zakone parlamenta sprejme parlament Združenega kraljestva v Londonu in lahko veljajo za celotno Združeno kraljestvo ali kateri koli njegov del. Parlament Združenega kraljestva je odobril tudi prenos zakonodajne pristojnosti na parlamente in skupščine, ki lahko sprejemajo primarno zakonodajo, ki zajema le nekatera področja in velja le znotraj njihove pristojnosti. Drugo primarno zakonodajo lahko v skladu s posebno pravico sprejme monarh v različnih oblikah, kot so uredbe v svetu, razglasitve, kraljevi nalogi, kraljeva navodila, uredbe in patentne listine.

Sekundarna zakonodaja se sprejema v skladu s pooblastili, ki so podeljena z aktom Njenega Veličanstva v svetu ali ministra, ministrstva, izvršilnega organa Severne Irske ali drugega organa ali osebe. To se imenuje tudi delegirana ali sekundarna zakonodaja, pravni akt, ki podeljuje pooblastila, pa se imenuje pooblastitveni ali „matični“ zakon. Sekundarna zakonodaja ima lahko različne oblike, kot so uredbe v svetu, uredbe ali pravila, vsem pa se lahko skupno reče „podzakonski akti“ ali „podzakonski predpisi“.

Na Severnem Irskem zakonodaja vključuje zakone ali pravne akte, ki so lahko zakoni parlamenta Združenega kraljestva, parlamenta Severne Irske (1921–1972) ali skupščine Severne Irske v Belfastu. V različnih obdobjih so bile vlade na Severnem Irskem, na katere so bile prenesene pristojnosti, razpuščene, veliko zakonodaje pa je bilo vsebovane v „uredbah v svetu“ (Orders in Council), ki so tehnično sekundarna zakonodaja, vendar se uporabljajo kot primarna zakonodaja. Zakonodaja na Severnem Irskem vključuje tudi podzakonske predpise (sekundarna zakonodaja), sprejete v skladu z zakonom parlamenta Združenega kraljestva, uredbo v svetu ali zakonom skupščine Severne Irske.

Pristojnost za sklepanje mednarodnih pogodb v imenu Združenega kraljestva ima kraljica, tj. monarh, ki upošteva nasvet vlade Združenega kraljestva. Parlament Združenega kraljestva nima formalne vloge pri sklepanju mednarodnih pogodb; če pa mednarodna pogodba zahteva spremembo zakonodaje Združenega kraljestva ali odobritev javnih sredstev, parlament o tem glasuje na običajen način. Za izvajanje vseh pogodb EU v Združenem kraljestvu je treba sprejeti zakonodajo, zato so predmet parlamentarnega nadzora. Členi 20–25 Zakona o ustavni reformi in upravljanju iz leta 2010 (Constitutional Reform and Governance Act 2010) so začeli veljati 11. novembra 2010 in določajo, da se lahko mednarodna pogodba ratificira šele, (a) ko kraljevi minister (Minister of a Crown) parlamentu predloži kopijo mednarodne pogodbe, (b) ko je mednarodna pogodba objavljena in (c) ko je minil rok 21 dni zasedanj, ne da bi se kateri koli dom parlamenta izrekel proti ratifikaciji mednarodne pogodbe.

Hierarhija predpisov

V primeru kolizij različnih pravnih virov se te v glavnem rešujejo na sodiščih. Sodišča odločajo tudi v sporih glede razlage zakonodaje. Ker Združeno kraljestvo nima „pisane ustave“, zakona parlamenta ni mogoče izpodbijati pred sodiščem zaradi njegove „protiustavnosti“. V skladu z ustavno doktrino parlamentarne suverenosti je parlament Združenega kraljestva vrhovni zakonodajni organ, kar pomeni, da lahko sprejme in razveljavi kateri koli zakon ter da noben drug organ ne more razveljaviti zakona parlamenta ali izpodbijati njegove veljavnosti.

Vendar doktrino parlamentarne suverenosti omejuje članstvo Združenega kraljestva v Evropski uniji. V skladu z Zakonom o Evropskih skupnostih iz leta 1972 je pravo Evropske unije del zakonodaje Severne Irske. Domačo zakonodajo je treba razlagati tako, da je v skladu s pravom EU, kolikor je to mogoče.

Na podlagi Zakona o človekovih pravicah iz leta 1998, s katerim je bila Evropska konvencija o človekovih pravicah vključena v zakonodajo Združenega kraljestva, imajo sodišča dodatno pristojnost za izpodbijanje zakonov parlamenta. Kolikor je to mogoče, je treba domačo zakonodajo razlagati v skladu s Konvencijo.

Odločbe sodišč in zlasti pritožbenih sodišč imajo pomembno vlogo pri razvoju prava. Zagotavljajo avtoritativne odločitve glede razlage zakonodaje in so osnova občega prava, ki izhaja iz odločb sodišč v prejšnjih zadevah (ali sodne prakse). Na splošno morajo sodišča upoštevati predhodne odločitve višjih sodišč. Glede prava Evropske unije je najvišji organ Sodišče Evropske unije. Sodni lordi (Law Lords) v Zgornjem domu (Dom lordov – House of Lords) so delovali kot vrhovno sodišče Združenega kraljestva. Nadomestilo jih je novo vrhovno sodišče, ki je začelo delovati 1. oktobra 2009. Sodni lordi so postali prvi sodniki vrhovnega sodišča, t. i. Senior Law Lord pa je postal predsednik.

Institucionalni okvir

Institucije, pristojne za sprejemanje predpisov, in postopek odločanja

Primarno zakonodajo sprejema parlament Združenega kraljestva v Londonu. Preden lahko predlog zakona (Bill) postane zakon parlamenta, ga morata sprejeti oba domova: House of Commons in House of Lords. V obeh domovih potekajo naslednje faze:

  • prva obravnava (uradna predstavitev predloga zakona brez razprave),
  • druga obravnava (splošna razprava),
  • obravnava v odboru (podrobna proučitev, razprava in spremembe). v spodnjem domu ta faza običajno poteka v pristojnem parlamentarnem odboru (Public Bill Committee).
  • faza poročanja (priložnost za dodatne spremembe),
  • tretja obravnava (zadnja možnost za razpravo; spremembe so možne v zgornjem domu).

Ko predlog zakona potrdita oba domova, se pošlje nazaj v prvi dom (kjer je bil predlog vložen), da se obravnavajo spremembe drugega doma.

Oba domova se morata strinjati glede končnega besedila. Dokler se ne dogovorita o vsaki besedi predloga zakona, lahko med njima pride do več izmenjav. Ko se dogovorita, se predlog zakona predloži monarhu v uradno kraljevo potrditev.

V skupščini Severne Irske poteka podoben postopek (ki vključuje predstavitev in obravnavo predloga zakona ter razpravo in glasovanje o njem), čeprav ima skupščina, na katero so bile prenesene pristojnosti, le en dom. Ministri, odbori in posamezni člani lahko vložijo predlog zakona in ga predložijo predsedniku skupščine za obravnavo v skupščini. Če predsednik meni, da so predlogi v pristojnosti skupščine, se predlog zakona predstavi in dom o njem razpravlja. Nato se pošlje ustreznemu zakonodajnemu odboru v pregled. Odbor poroča skupščini, pri čemer se članom omogoči, da proučijo podrobnosti predloga zakona in predlagajo spremembe. Nato se predlog zakona dodatno obravnava v skupščini in se o njem dokončno glasuje.

Ko gre predlog zakona čez vse parlamentarne faze v parlamentu Združenega kraljestva ali skupščini Severne Irske, se pošlje monarhu v uradno kraljevo potrditev, po kateri postane zakon.

Primarna zakonodaja se lahko na splošno spremeni ali razveljavi le z novo primarno zakonodajo. Vendar obstajajo izjeme, v skladu s katerimi se lahko nekatere spremembe in razveljavitve izvedejo s podzakonskim aktom – kadar gre za izpolnjevanje obveznosti EU ali zakonodajno reformo, ki zmanjšuje ali odpravlja upravna bremena. Vendar morata take uredbe s potrditveno odločitvijo odobriti oba domova parlamenta, preden se lahko sprejmejo.

Primarna zakonodaja začne veljati v skladu z določbami o začetku veljavnosti, ki jih vsebuje zakon ali ukrep. Zakon ali ukrep lahko natančno določi datum začetka veljavnosti. To je lahko takoj po uradni kraljevi potrditvi, na določen datum (na splošno vsaj dva meseca po uradni kraljevi potrditvi) ali na datum, ki ga določi minister ali ministrstvo v uredbi o začetku veljavnosti (podzakonski akt). Za različne določbe enega zakona se lahko določijo različni datumi.

Datum začetka veljavnosti za kateri koli akt sekundarne zakonodaje je običajno določen v samem aktu. Izjemoma se lahko datum začetka veljavnosti določi z objavo obvestila v uradnem listu (London Gazette ali Belfast Gazette).

Pravne zbirke podatkov

Na voljo je več pravnih zbirk podatkov.

  • Na spletni strani zakonodaje Združenega kraljestva (UK Legislation) so na voljo celotna besedila vse primarne zakonodaje, ki so jo sprejeli parlament Združenega kraljestva, škotski parlament, skupščina Severne Irske in skupščina Walesa, ter vsa sekundarna zakonodaja, ki velja za celotno Združeno kraljestvo ali njegove dele. Dostop do informacij je brezplačen.
  • Revidirana primarna zakonodaja od leta 1235 do danes, ki je bila sprejeta za vse dele Združenega kraljestva, je tudi na voljo na spletni strani zakonodaje Združenega kraljestva (UK Legislation).

Sorodne povezave

Spletna stran zakonodaje Združenega kraljestva

Zadnja posodobitev: 28/08/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču