Poišči informacije po področjih
Z novim kazenskim zakonikom, ki je začel veljati prvega dne leta 2013, je bilo uvedenih nekaj novosti, na primer višje kazni in daljši zastaralni roki, pa tudi nekaj novih kaznivih dejanj, na primer neizplačevanje plač, nevarna vožnja in nezakonite igre na srečo. S spremembami kazenskega zakonika glede kazenske odgovornosti, uvedenimi decembra 2012, je posest drog za osebno uporabo postala prekršek.
Kazenski zakonik je razdeljen na splošni del in posebni del:
(A) Splošni del vsebuje določbe, ki se nanašajo na vsa kazniva dejanja. S temi določbami se urejajo splošne domneve kaznivosti, kazni in kazenske sankcije.
(B) Posebni del kazenskega zakonika vsebuje opise posameznih kaznivih dejanj in zanje zagrožene kazni, pa tudi kazniva dejanja in zanje zagrožene kazni iz drugih zakonov. Kazniva dejanja, določena v hrvaškem kazenskem zakoniku, so:
Zakon o kazenskem postopku (Zakon o kaznenom postupku, NN št. 152/08, 76/09, 80/11, 91/12 – odredba in odločba hrvaškega ustavnega sodišča, 143/12, 56/13, 145/13, 152/14 in 70/17)
Ta zakon določa pravila, s katerimi se zagotavlja, da nedolžne osebe niso obsojene in da se kazni ali drugi ukrepi storilcem kaznivih dejanj izrečejo na podlagi zakona in v okviru zakonito vodenega postopka pred pristojnim sodiščem.
Kazenski pregon in postopek se lahko vodita in zaključita le v skladu s pravili in na podlagi določb navedenega zakona.
Z zakonom o kazenskem postopku se v hrvaški pravni sistem prenašajo naslednji predpisi EU:
Kazenski postopek se vodi na zahtevo pooblaščenega tožilca.
Pooblaščeni tožilec za pregon kaznivih dejanj, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, je državni tožilec (državni odvjetnik), pooblaščeni tožilec za pregon kaznivih dejanj, pri katerih se kazenski postopek začne na podlagi zasebne tožbe, pa je zasebni tožilec. V primeru nekaterih kaznivih dejanj, za katera tako določa zakon, državni tožilec začne kazenski postopek le na predlog žrtve. Državni tožilec mora začeti kazenski postopek, če obstaja utemeljen razlog za sum, da je neka oseba storila kaznivo dejanje, za katero se kazenski postopek začne po uradni dolžnosti, in če ni pravnih ovir za pregon zadevne osebe, razen če zakon določa drugače.
Če državni tožilec meni, da ni razloga za začetek ali vodenje kazenskega pregona, lahko njegovo vlogo v skladu z določbami navedenega zakona prevzame žrtev kot tožnik oškodovanec.
Zakon o pravnih posledicah obsodbe, kazenski evidenci in rehabilitaciji (Zakon o pravnim posljedicama osude, kaznenoj evidenciji i rehabilitaciji, NN št. 143/12 in 105/15)
S tem zakonom se urejajo pravne posledice obsodbe, organizacija, vodenje in razpoložljivost kazenske evidence ter zagotavljanje in izbris podatkov iz nje, pa tudi mednarodna izmenjava podatkov iz kazenske evidence in rehabilitacija.
Zakon vsebuje določbe, ki so v skladu z naslednjima aktoma Evropske unije:
Kazenske evidence na Hrvaškem organizira in vodi ministrstvo, odgovorno za pravosodje, ki je hkrati tudi osrednji organ za izmenjavo takih podatkov z drugimi državami (v nadaljnjem besedilu: ministrstvo).
Kazenske evidence se vodijo za fizične in pravne osebe (v nadaljnjem besedilu: osebe), ki so bile na Hrvaškem s pravnomočno sodbo obsojene za kaznivo dejanje. Kazenske evidence se vodijo tudi za hrvaške državljane in pravne osebe, ki imajo prebivališče ali sedež na Hrvaškem in so bili v tujini s pravnomočno sodbo obsojeni za kaznivo dejanje, če so taki podatki predloženi ministrstvu.
Kazenske evidence vsebujejo seznam oseb, ki so bile s pravnomočno sodbo obsojene za kazniva dejanja spolne zlorabe in spolnega izkoriščanja otrok ter druga kazniva dejanja iz člena 13(4) tega zakona.
Najpomembnejši zakoni s področja civilnega prava na Hrvaškem so:
Zakon o obligacijskih razmerjih (Zakon o obveznim odnosima, NN št. 35/05, 41/08 in 125/11)
S tem zakonom se urejajo temelji obligacijskih razmerij (splošni del) ter pogodbenih in nepogodbenih obligacijskih razmerij (posebni del).
Pogodbene stranke lahko prosto urejajo obligacijska razmerja, vendar ne v nasprotju s hrvaško ustavo, obveznimi predpisi in javno moralo.
Zakon o lastnini in drugih stvarnih pravicah (Zakon o vlasništvu i drugim stvarnim pravima, NN št. 91/96, 68/98, 137/99, 22/00, 73/00, 129/00, 114/01, 79/06, 141/06, 146/08, 38/09, 153/09, 143/12 in 152/14)
Ta zakon določa splošno ureditev, na podlagi katere posamezna stvar pripada posamezni osebi; določbe tega zakona se uporabljajo tudi glede stvari, za katere velja posebna pravna ureditev, razen če so v nasprotju s tako ureditvijo.
Določbe zakona, ki se nanašajo na lastniško pravico in lastnike, se smiselno uporabljajo tudi za vse druge stvarne pravice, razen če zakon izrecno določa drugače ali če kaj drugega izhaja iz njihove pravne narave.
Zakon o dedovanju (Zakon o nasljeđivanju, NN št. 48/03, 163/03, 35/05 – zakon o obligacijskih razmerjih in 127/13)
S tem zakonom se urejajo pravica do dedovanja in pravila, na podlagi katerih sodišča, drugi organi in pooblaščene osebe ravnajo v primeru dedovanja.
Zakon o zemljiških knjigah (Zakon o zemljišnim knjigama, NN št. 91/96, 68/98, 137/99, 114/01, 100/04, 107/07, 152/08, 126/10, 55/13, 60/13 in 108/17)
S tem zakonom se urejajo vprašanja, ki se nanašajo na pravni status nepremičnin na ozemlju Hrvaške in ki so pomembna za pravni promet, urejata pa se tudi način vodenja zemljiških knjig in njihova oblika (gruntovnica), če za posamezna zemljišča ne veljajo posebne določbe.
Zakon o civilnem postopku (Zakon o parničnom postupku, NN št. 53/91, 91/92, 112/99, 88/01, 117/03, 88/05, 02/07, 96/08, 84/08, 123/08, 57/11, 148/11 – prečiščeno besedilo, 25/13 in 89/14)
S tem zakonom se urejajo postopkovna pravila, na podlagi katerih sodišča obravnavajo spore, ki se nanašajo na temeljne pravice in obveznosti oseb in državljanov, osebna in družinska razmerja državljanov ter delovne, gospodarske, premoženjske in druge civilne spore, ter odločajo o navedenih sporih, razen če zakon določa, da sodišča o nekaterih od teh sporov odločajo na podlagi pravil drugega postopka.
Zakon o izvršbi (Ovršni zakon, NN št. 112/12, 25/13, 93/14, 55/16 in 73/17)
S tem zakonom se urejajo postopki, v katerih sodišča in notarji izvršujejo zahtevke na podlagi predlogov za izvršbo in verodostojnih listin (izvršilni postopek), ter postopki, v katerih sodišča in notarji izvršujejo zavarovanje zahtevkov (postopki zavarovanja), razen če drug zakon določa drugače. S tem zakonom se urejajo tudi materialnopravna razmerja, vzpostavljena na podlagi izvršilnih postopkov in postopkov zavarovanja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.