Nota: la versión original de esta página neerlandés se modificó recientemente. Nuestros traductores trabajan en una versión en la lengua que está consultando.
Swipe to change

Nacionalno pravo

Países Bajos

Na tej strani najdete informacije o pravnem sistemu na Nizozemskem. Nizozemsko vlado sestavljajo ministri in kralj. Glede tega se Nizozemska nekoliko razlikuje od večine zahodnoevropskih monarhij, kjer monarh ni del vlade. Od celovite spremembe Ustave leta 1848 je Nizozemska ustavna monarhija s parlamentarnim sistemom.

Contenido facilitado por
Países Bajos
Este sitio no dispone de traducción oficial a la lengua que ha seleccionado.
Puede acceder aquí a una versión de este contenido traducida automáticamente. Recuerde que la traducción automática solo sirve a modo de contextualización. El propietario de esta página no acepta responsabilidad alguna sobre la calidad de la traducción.

Pravni viri

Vrste pravnih aktov – opis

Ustava zagotavlja okvir za organizacijo nizozemske države in je osnova za zakonodajo. Mednarodne pogodbe med Nizozemsko in drugimi državami so pomemben pravni vir. Člen 93 Ustave določa, da imajo lahko določbe mednarodnih pogodb in sklepov mednarodnih institucij neposreden učinek v nizozemskem pravnem sistemu; v takem primeru take določbe prevladajo nad nizozemskimi zakoni. Zakonski predpisi, ki veljajo v Kraljevini Nizozemski, se ne uporabljajo, če so nezdružljivi z navedenimi določbami. Zato so predpisi Evropske unije, določeni v pogodbah, uredbah in direktivah, na Nizozemskem pomemben pravni vir.

S Statutom Kraljevine Nizozemske je urejeno ustavno razmerje med Nizozemsko ter otoki Aruba Curaçao in Sint Maarten).

Zakoni se pripravljajo na nacionalni ravni. Na podlagi zakonskega prenosa pooblastil lahko centralna vlada določi (nadaljnje) predpise s splošnimi upravnimi odredbami in ministrskimi uredbami. Mogoče so tudi samostojne splošne upravne odredbe (ki niso izpeljane iz zakona). Z Ustavo se regulativna pooblastila podeljujejo nižjim organom javnega prava (provincam, občinam in vodnim uradom).

Sodna praksa je pravni vir, saj pomen sodne odločbe presega konkretno zadevo, v kateri je bila ta odločba izdana. Kot smernice se uporabljajo odločbe višjih sodišč. Posebno merodajne so odločbe vrhovnega sodišča, saj je njegova naloga spodbujati enotnost prava. Torej v novih zadevah nižje sodišče pri odločanju upošteva sodbe vrhovnega sodišča.

Splošna pravna načela so pomembna za upravljanje in uveljavljanje pravice. Včasih se na splošna pravna načela sklicujejo zakoni, na primer Civilni zakonik (razumnost in pravičnost). Na splošna pravna načela se lahko pri odločanju oprejo tudi sodišča.

Drug pravni vir je običajno pravo, znano tudi kot nepisano pravo. Načeloma so običaji pomembni le, če se nanje sklicuje zakon, vendar jih lahko sodišča v primeru kolizij upoštevajo pri odločanju. Običajno pravo ne more biti pravni vir pri ugotavljanju kaznivega dejanja (člen 16 Ustave).

Hierarhija pravnih virov

Člen 94 Ustave določa, da imajo nekatera pravila mednarodnega prava prednost v hierarhiji: zakonske določbe, ki niso združljive s temi pravili mednarodnega prava, se ne uporabljajo. Evropsko pravo po svoji naravi prevlada nad nacionalnim pravom. Evropskemu pravu sledijo Statut kraljevine, Ustava in zakoni parlamenta. Ti imajo prednost pred drugimi predpisi. Zakone parlamenta skupaj sprejemata vlada in parlament (izvoljeni predstavniki ljudstva).

Določeno je tudi, da lahko zakon v celoti ali delno izgubi učinek samo zaradi pozneje sprejetega zakona. Poleg tega velja splošno pravilo o razlagi, v skladu s katerim imajo posebni zakoni prednost pred splošnimi. Poleg tega v skladu s kontinentalno tradicijo zakonodaja kot pravni vir prevlada nad sodno prakso.

Institucionalni okvir

Organi, pristojni za sprejemanje predpisov

Zakonodajni postopek

Zakone parlamenta skupaj sprejemata vlada in parlament. Zakonodajne predloge lahko vloži vlada ali spodnji dom parlamenta. Državni svet svetuje pri zakonodajnih predlogih in splošnih upravnih odredbah. Posvetovanja z drugimi zainteresiranimi stranmi običajno potekajo med pripravo zakonodajnega predloga.

Zakonodajne predloge navadno sprejme Svet ministrov in jih predloži posvetovalnemu organu Državnega sveta, ta pa poda priporočilo. Vlada se nanj odzove tako, da pripravi nadaljnje poročilo. Nato s kraljevim sporočilom pošlje zakonodajni predlog, ki vključuje morebitne potrebne amandmaje, spodnjemu domu. K predlogu se lahko med razpravo o njem v spodnjem domu vložijo amandmaji. Spodnji dom ima namreč pravico do vlaganja amandmajev. Ko spodnji dom sprejme predlog, o njem razpravlja zgornji dom. Zgornji dom lahko predlog samo sprejme ali zavrne. V tej fazi spremembe niso več mogoče. Ko zgornji dom sprejme zakonodajno besedilo, ga podpišeta kralj in minister, s tem pa zakon začne veljati.

Pravne zbirke podatkov

Overheid.nl je osrednji portal, ki omogoča dostop do vseh informacij o vladnih organizacijah na Nizozemskem. Prek te spletne strani lahko dostopate do lokalne in nacionalne zakonodaje.

Prek spletišča Officielebekendmakingen.nl lahko dostopate do uradnih listov (StaatsbladStaatscourant in Tractatenblad). Tukaj najdete tudi vse objave nizozemskega parlamenta.

Ali je dostop do zbirke podatkov brezplačen?

Dostop do spletišč je brezplačen.

Sorodne povezave

Nacionalna vlada

Regering

Ministrstvo za zunanje zadeve

Poslanska zbornica

Government.nl

Houseofrepresentatives.nl

Zadnja posodobitev: 19/11/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.