Izvirna jezikovna različica te strani angleščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah (2005/29)

KAJ JE NAMEN TE DIREKTIVE?

  • Ta direktiva opredeljuje nepoštene poslovne prakse podjetij v razmerju do potrošnikov, ki so v Evropski uniji prepovedane. Velja za vsako dejanje ali opustitev dejanja s strani trgovca, ki je neposredno povezano s promocijo, prodajo ali dobavo izdelka potrošnikom. Ščiti torej ekonomske interese potrošnikov pred in med poslovno transakcijo ter po njej.
  • Vsem potrošnikom zagotavlja enako raven varstva ne glede na kraj nakupa ali prodaje v EU.

KLJUČNE TOČKE

  • Nepoštene poslovne prakse so prakse, ki:
    • so v nasprotju z zahtevami poklicne skrbnosti* in
    • bi lahko bistveno izkrivljale ekonomsko obnašanje povprečnega potrošnika*.
  • Višjo raven varstva uživajo določeni potrošniki, ki so zaradi svoje starosti (otroci ali starejši), lahkovernosti ter duševne ali telesne hibe še posebej dovzetni za določeno poslovno prakso ali izdelek.
  • V direktivi sta kot še posebej nepošteni opredeljeni dve kategoriji poslovnih praks: zavajajoče poslovne prakse (dejanja ali opustitve) in agresivne poslovne prakse.

Zavajajoče poslovne prakse

Zavajajoča dejanja

Praksa je zavajajoča, če vsebuje napačne ali neresnične informacije ali če bi utegnila zavajati povprečnega potrošnika, četudi je informacija morda točna, in povzročiti, da sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel. Primeri takih dejanj vključujejo napačne ali zavajajoče informacije glede:

  • obstoja ali narave izdelka,
  • glavnih značilnosti izdelka (njegove razpoložljivosti, prednosti, tveganj, sestave, geografskega porekla, rezultatov, ki jih lahko pričakujemo od njegove uporabe itd.),
  • obsega zavez trgovca (določenih v kodeksih ravnanja, za katere se je trgovec zavezal, da jih bo spoštoval),
  • cene ali obstoja določene cenovne prednosti,
  • potrebe po storitvi ali popravilu.

Zavajajoče opustitve

Praksa je zavajajoča tudi, če so bistvene informacije, ki jih povprečni potrošnik potrebuje za sprejetje odločitve ob poznavanju vseh pomembnih dejstev, izpuščene ali navedene na nejasen, nerazumljiv, dvoumen način ali ob nepravem času ter bi utegnile povzročiti, da povprečni potrošnik sprejme odločitev o nakupu, ki je drugače ne bi sprejel.

Agresivne poslovne prakse

  • Odločitve o poslu morajo potrošniki sprejemati svobodno. Praksa je agresivna in nepoštena, če z nadlegovanjem, prisilo ali nedopustnim vplivanjem* bistveno zmanjša svobodo izbire povprečnega potrošnika in s tem povzroči, da sprejme odločitev o poslu, ki je drugače ne bi sprejel.
  • Pri določanju, ali je poslovna praksa agresivna ali ne, je treba upoštevati več elementov: Ti vključujejo:
    • naravo, kraj in trajanje prakse,
    • morebitno uporabo grozečega ali žaljivega jezika ali ravnanja,
    • izkoriščanje okoliščin s strani trgovca, ki zaradi svoje resnosti (npr. smrt ali resna bolezen) zmanjšujejo potrošnikovo sposobnost presoje, z namenom vplivati na njegovo odločitev glede izdelka,
    • vsak nesorazmeren nepogodbeni pogoj, ki se vsili potrošniku, ki želi uveljavljati svoje pogodbene pravice (npr. razdor pogodbe ali izbira druge pogodbe).
  • Priloga I k direktivi vsebuje seznam 31 poslovnih praks, ki veljajo v vseh okoliščinah za nepoštene.

Uporaba – ocena

  • Leta 2013 je Evropska komisija objavila prvo oceno o tem, kako so države EU uporabljale direktivo, ter opis ukrepov, potrebnih za povečanje njenih koristi. Ugotovila je, da so nacionalni organi omejili številne zavajajoče in agresivne poslovne prakse. Pravni okvir se je izkazal za zelo primernega za zagotavljanje poštenosti novih spletnih praks, ki se razvijajo vzporedno z razvojem oglaševalskih prodajnih tehnik. Vendar pa ocena kaže, da bi bilo treba sprejeti dodatne ukrepe za zagotavljanje visoke ravni varstva potrošnikov, zlasti pri čezmejnem trgovanju.
  • V spremnem sporočilu je Komisija sklenila, da je treba strožje in doslednejše izvrševati pravila iz te direktive na področjih, kot so potovanja, prevoz, digitalne, spletne in finančne storitve ter nepremičnine.

Smernice in zbirka podatkov

  • Leta 2016 je Komisija izdala posodobljene smernice za izvajanje in uporabo direktive. V njih pojasnjuje ključne pojme in pravila ter podaja praktične primere iz sodne prakse Sodišča Evropske unije ter nacionalnih sodišč in uprav, da bi nacionalnim organom olajšala izvrševanje in trgovcem zagotovila večjo pravno varnost.
  • Komisija sestavlja javno dostopno zbirkov podatkov o zakonih držav EU, ki vključujejo to direktivo, ter o njihovih sodnih praksah in upravnih sklepih, vsebuje pa tudi reference na povezano pravno literaturo in drugo ustrezno gradivo. Na ta način je mogoče primerjati odločbe in sodbe držav EU. Zbirka podatkov bo dostopna na portalu e-pravosodje leta 2017.

OD KDAJ SE TA DIREKTIVA UPORABLJA?

Uporablja se od 12. decembra 2007. Države EU so jo morale vključiti v nacionalno zakonodajo do 12. junija 2007.

OZADJE

Več informacij je na voljo na strani:

* KEY TERMS

Poklicna skrbnost: raven strokovnega znanja in skrbi, za katero se razumno pričakuje, da jo trgovec upošteva v razmerju do potrošnikov, in ustreza pošteni tržni praksi in/ali splošnemu načelu dobre vere na področju dejavnosti trgovca.

Potrošnik: posameznik, ki v s to direktivo zajetih poslovnih praksah deluje za namene izven svoje trgovske, poslovne, obrtne dejavnosti ali svobodne poklicne dejavnosti.

Nedopustno vplivanje: izkoriščanje premoči v razmerju do potrošnika z namenom izvajati pritisk, tudi brez uporabe ali brez grožnje uporabe sile, in sicer na način, ki bistveno omejuje potrošnikovo sposobnost sprejeti odločitev ob poznavanju vseh pomembnih dejstev.

GLAVNI DOKUMENT

Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (UL L 149, 11.6.2005, str. 22–39).

POVEZANI DOKUMENTI

Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru o uporabi Direktive o nepoštenih poslovnih praksah – Doseganje visoke stopnje varstva potrošnikov –Vzpostavljanje zaupanja v notranji trg (COM(2013) 138 final z dne 14. marca 2013).

Poročilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru –Prvo poročilo o uporabi Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2005/29/ES z dne 11. maja 2005 o nepoštenih poslovnih praksah podjetij v razmerju do potrošnikov na notranjem trgu ter o spremembi Direktive Sveta 84/450/EGS, direktiv Evropskega parlamenta in Sveta 97/7/ES, 98/27/ES in 2002/65/ES ter Uredbe (ES) št. 2006/2004 Evropskega parlamenta in Sveta (Direktiva o nepoštenih poslovnih praksah) (COM(2013) 139 final z dne 14. marca 2013).

Delovni dokument služb Komisije – Smernice za izvajanje/uporabo Direktive 2005/29/ES o nepoštenih poslovnih praksah – Spremni dokument – Sporočilo Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij – Celostni pristop za spodbujanje čezmejnega e-poslovanja za evropske državljane in podjetja (SWD(2016) 163 final z dne 25. maja 2016).

Zadnja posodobitev: 08/08/2018

Stran vzdržuje Evropska komisija. Informacije na teh straneh ne izražajo nujno uradnega stališča Evropske komisije. Komisija ne sprejema nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki, vsebovanimi ali navedenimi v tem dokumentu. Pravila glede avtorskih pravic spletnih strani EU so navedena v pravnem obvestilu.