Podjetništvo in človekove pravice

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

Žrtev kršitve človekovih pravic, ki so jih ali jih niso zagrešile gospodarske družbe, ima pravico do vložitve tožbe na sodišču za povrnitev in nadomestilo škode.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

Ker ni posebnih pravil za hude kršitve človekovih pravic,  se vsi primeri kršitev človekovih pravic obravnavajo enako.

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Kje lahko dobim dodatne informacije? Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Pravo je krajevno, če pa stranki ne dosežeta dogovora glede izbire prava, ki se uporablja, se pravo države sodišča (lex fori), pred katerim poteka postopek, določi na podlagi mednarodnega zasebnega prava.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

V pristojnost varuha človekovih pravic na Malti v skladu s členom 64a ustave in členi zakona o varuhu človekovih pravic spada „preiskava dejanj vlade ali dejanj, izvedenih v njenem imenu, ali dejanj službe, organa ali katere koli druge osebe v skladu z zakonom (vključno s službo, organom ali uradom, vzpostavljenim s to ustavo), ki ta dejanja izvaja pri opravljanju svojih upravnih nalog“.

V skladu s členom 12(1) zakona o varuhu človekovih pravic je njegova pristojnost omejena na obravnavanje pobud, ki se nanašajo na:

„(a) vlado, vključno z vsemi vladnimi službami ali drugimi javnimi organi, ministri ali parlamentarnimi sekretarji, javnimi uslužbenci in uradniki ali zaposlenimi pri organu, kot je navedeno;

(b) vsak statutarni organ in vsako družbo ali subjekt, v katerem imajo vlada ali en ali več navedenih organov ali kombinacija teh organov obvladujoči delež ali nad katerim imajo dejanski nadzor, vključno z direktorji, člani, upravitelji ali drugimi uslužbenci tega subjekta ali družbe ali njunega nadzornega organa (v nadaljnjem besedilu skupaj: organizacija), ter

(c) lokalne svete in vse njihove odbore, župane, svetovalce in zaposlene v vseh lokalnih svetih.“

Varuh človekovih pravic nima posebne in uradne pristojnosti za preiskovanje primerov kršitev ali tveganja kršitev temeljnih pravic ali zagotavljanje pravnih sredstev in spodbujanje ali varovanje temeljnih pravic državljanov.

Vendar so funkcije, opredeljene v členu 22(1) zakona o varuhu človekovih pravic, dovolj obsežne, da se lahko ta institucija brez omejitev zavzema za uveljavljanje človekovih pravic na naslednji način:

• s proučitvijo pobud, ki vsebujejo element človekovih pravic;
• z opozarjanjem organov na ogrožanje pravic državljanov;
• v primeru kršitve s prispevanjem k reševanju zadeve s priporočilom za njeno pošteno in učinkovito rešitev z namenom izognitve sodnim postopkom.

Pristojnost varuha človekovih pravic zajema vsakogar, ki meni, da je oškodovan, in to ne glede na njegovo državljanstvo ali poreklo, če je pobuda te osebe utemeljena z osebnim interesom.  Oseba je lahko fizična ali pravna.

Organi ali institucije, ki spadajo v pristojnost varuha človekovih pravic, morajo varovati človekove pravice in zagotavljati njihovo uveljavljanje.  Čeprav je pristojnost varuha človekovih pravic omejena na javne organe, se lahko obravnavajo primeri, ko žrtev kršitve človekovih pravic, ki so jih zagrešile gospodarske družbe, trdi, da so ji bile kršene pravice, ker ji javni organ ali ustanova ni zagotovil varstva, do katerega je bila upravičena.

Varuh človekovih pravic lahko obravnava vse primere, tudi če pobudnik ni državljan EU ali ne živi v EU, če utemeljenost pobude spada v pristojnost varuha človekovih pravic.  Poleg tega se pravno varstvo zagotovi vsem žrtvam, če utemeljenost pobude spada v pristojnost varuha človekovih pravic ali drugega lokalnega ali regulativnega organa.

Zato pristojnost varuha človekovih pravic ni odvisna niti od utemeljenosti zadeve niti od tega, ali oškodovanec živi na Malti, temveč od domnevne neizpolnitve obveznosti organa, ki spada v pristojnost varuha.

Kar zadeva druge javne storitve (na primer na področju zaposlovanja ali okolja) na Malti, pa obstajajo druge javne institucije, kot so oddelek za odnose na področju industrije in zaposlovanja (Department of Industrial and Employment Relations), organ za okolje in vire (Environment and Resources Authority), arbiter za finančne storitve (Arbiter for Financial Services) in nacionalna komisija za spodbujanje enakosti (National Commission for the Promotion of Equality).  Nacionalna komisija za spodbujanje enakosti kot nacionalni organ, pristojen za enakost, lahko obravnava le primere diskriminacije in spolnega nadlegovanja, storjene na Malti.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Malta evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.  Mediacija na Malti poteka v zadevah, ki jih obravnavajo sodišča za družinske zadeve, ali v postopkih pred komisijo za usklajevanje najemnin.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

Do pravne pomoči ste upravičeni, če ste žrtev kršitve v smislu člena 2 poglavja 539 zakonodaje Malte (zakon o žrtvah kaznivih dejanj) ali žrtev nasilja v družini v smislu poglavja 581 zakonodaje Malte (zakon o nasilju zaradi spola in nasilju v družini).  Na podlagi izdane odločbe o dodelitvi pravne pomoči ste upravičeni do pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem.  Pokrijejo se stroški postopka in nagrada odvetnika.  Če niste državljan EU, a imate pravni status na Malti, ste vseeno upravičeni do pravne pomoči.  Če ste državljan države članice EU, ki živi zunaj EU, ste še vedno upravičeni do zastopanja pred malteškimi sodišči in pravne pomoči.