Podjetništvo in človekove pravice

1. Kakšno sodno varstvo imam v vaši državi kot žrtev kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali to varstvo vključuje odškodnino?

V členu 8 zakona 4443/2016 je določeno: „1. Oškodovanec je v primeru nespoštovanja načela enakega obravnavanja v okviru upravnega ukrepa poleg sodnega varstva lahko upravičen do zaščite v skladu s členi 24 do 27 zakona o upravnem postopku (zakon 2690/1999, ULHR št. 45 A). 2. Če preneha razmerje, v okviru katerega je bila zagrešena kršitev, ni izključena zagotovitev zaščite pred kršitvami načela enakega obravnavanja. 3. Pravne osebe, združenja ali organizacije, vključno s socialnimi partnerji in sindikalnimi organizacijami, katerih naloga je med drugim zagotavljati skladnost z načelom enakega obravnavanja ne glede na raso, barvo kože, nacionalno ali etnično pripadnost, poreklo, vero ali prepričanje, invalidnost ali dolgotrajno bolezen, starost, družinski status ali družbeni položaj, spolno usmerjenost, spolno identiteto ali spolne značilnosti, lahko zastopajo oškodovanca pred sodiščem ali katerim koli upravnim organom ali enoto po pridobitvi njegovega predhodnega soglasja z notarsko listino, če je to potrebno, ali zasebno listino z overjenim podpisom“.

Poleg tega je v členu 11 „Kazni“ istega zakona določeno: „1. Kdor pri prodaji blaga ali zagotavljanju storitev za javnost krši prepoved diskriminacije na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti, se po tem zakonu kaznuje z zaporom od šestih (6) mesecev do treh (3) let in denarno kaznijo od tisoč (1 000) do pet tisoč (5 000) EUR. Dejanja iz tega odstavka se preganjajo po uradni dolžnosti. 2. Vsaka diskriminacija na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti, s katero oseba, ki je delodajalec na kateri koli stopnji dostopa do dela ali zaposlitve, krši določbe tega poglavja ob začetku ali zavrnitvi sklenitve delovnega razmerja ali med njegovim trajanjem, razvojem ali prekinitvijo, pomeni kršitev delovne zakonodaje, za kar grški inšpektorat za delo (SEPE) nalaga upravne kazni v skladu s členom 24 zakona 3996/2011 (ULHR št. 170 A)“.

Nazadnje, toženec ali upravni organ mora – v primeru kršitve načela enakega obravnavanja na podlagi rase, barve kože, nacionalne ali etnične pripadnosti, porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti ali dolgotrajne bolezni, starosti, družinskega statusa ali družbenega položaja, spolne usmerjenosti, spolne identitete ali spolnih značilnosti – sodišču dokazati, da okoliščine primera ne pomenijo kršitve tega načela. Oškodovanec pa je upravičen tudi do zaščite pred odpuščanjem ali, splošneje, pred vsakim neugodnim obravnavanjem kot odzivom na pritožbo ali pravno sredstvo.

2. Ali v vaši državi obstajajo posebna pravila za hude kršitve človekovih pravic? Ali se ta pravila uporabljajo za kazniva dejanja zoper okolje ali hude oblike izkoriščanja delovne sile?

V členu 78(9) zakona 4052/2012 je navedeno: „‚posebno izkoriščevalski delovni pogoji‘ pomenijo delovne pogoje, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije na osnovi spola ali druge diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki na primer vpliva na zdravje in varnost delavcev in ki krši človeško dostojanstvo.“ Člen 89(3) določa: „Pristojni državni tožilec v primeru nezakonite zaposlitve mladoletnika brez spremstva, ki je državljan tretje države, sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje njegove identitete in državljanstva ter dejstva, da je brez spremstva. Po najboljših močeh si prizadeva čim prej najti njegovo družino ter nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njegovega pravnega zastopanja in po potrebi zastopanja v kazenskem postopku. Pristojni državni tožilec za mladoletnike ali, če tega ni, tožilec sodišča prve stopnje lahko, če družine mladoletnika niso našli ali če ugotovi, da je v posebnih okoliščinah repatriacija v nasprotju z interesi mladoletnika, odredi sprejetje vseh ustreznih ukrepov za zaščito mladoletnika, dokler sodišče, ki mu je treba zadevo predložiti v tridesetih dneh, ne izda odločbe o imenovanju skrbnika v skladu z določbami členov 1532, 1534 in 1592 civilnega zakonika. 4. Tem osebam se zagotovijo primerne življenjske razmere, če nimajo ustreznih sredstev in če tako odloči pristojni tožilec sodišča prve stopnje. 5. Državno tožilstvo, pravosodni organi in policija so prednostno odgovorni za zagotavljanje varnosti in zaščite navedenih žrtev v skladu z veljavnimi določbami ter za zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja zanje, če ne govorijo grško, za seznanitev z njihovimi zakonskimi pravicami in storitvami, do katerih so upravičene, ter za zagotavljanje vse potrebne pravne pomoči.“

3. Sem žrtev kršitve človekovih pravic zaradi dejavnosti evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije. Ali imam dostop do sodnega varstva v vaši državi, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Kakšni so pogoji za uveljavljanje pravnih sredstev zaradi kršitve mojih pravic? Kje lahko dobim dodatne informacije?

Ta možnost ne obstaja.

4. Ali lahko varuh človekovih pravic, organi za enakost ali nacionalne institucije za človekove pravice podpirajo žrtve kršitev človekovih pravic, ki so jih zagrešile evropske nadnacionalne gospodarske družbe zunaj Evropske unije? Ali lahko ti organi preučijo moj primer, če nisem državljan EU ali ne živim v EU? Ali v vaši državi obstajajo druge javne službe (kot je inšpektorat za delo ali varstvo okolja), ki lahko preučijo moj primer? Kje lahko dobim informacije o svojih pravicah?

Ta možnost ne obstaja.

5. Ali vaša država evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti? Ali se te obveznosti uporabljajo tudi za kršitve, ki so se zgodile zunaj Evropske unije? Kdo je pristojen za spremljanje teh dejavnosti v vaši državi? Ali so na voljo javna poročila z informacijami o delovanju sistema pritožbenih mehanizmov in storitev mediacije?

Grčija evropskim nadnacionalnim gospodarskim družbam ne nalaga obveznosti, da vzpostavijo pritožbene mehanizme ali storitve mediacije za kršitve, ki so posledica njihovih poslovnih dejavnosti.

6. Ali imam posebne pravice, če sem ranljiva žrtev, ki išče pravno varstvo zaradi kršitve človekovih pravic, ki jo je zagrešila gospodarska družba? Ali imam možnost dostopa do pravne pomoči in pod katerimi pogoji? Kateri stroški bodo kriti s pravno pomočjo? Ali imam dostop do pravne pomoči pod enakimi pogoji, tudi če nisem državljan EU ali ne živim v EU?

V členu 78(9) zakona 4052/2012 je navedeno: „‚posebno izkoriščevalski delovni pogoji‘ pomenijo delovne pogoje, vključno s tistimi, ki nastanejo zaradi diskriminacije na osnovi spola ali druge diskriminacije, kjer obstaja očitno nesorazmerje v primerjavi s pogoji zaposlitve zakonito zaposlenih delavcev, ki na primer vpliva na zdravje in varnost delavcev in ki krši človeško dostojanstvo.“ Člen 89(3) določa: „Pristojni državni tožilec v primeru nezakonite zaposlitve mladoletnika brez spremstva, ki je državljan tretje države, sprejme vse potrebne ukrepe za ugotavljanje njegove identitete in državljanstva ter dejstva, da je brez spremstva. Po najboljših močeh si prizadeva čim prej najti njegovo družino ter nemudoma sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev njegovega pravnega zastopanja in po potrebi zastopanja v kazenskem postopku. Pristojni državni tožilec za mladoletnike ali, če tega ni, tožilec sodišča prve stopnje lahko, če družine mladoletnika niso našli ali če ugotovi, da je v posebnih okoliščinah repatriacija v nasprotju z interesi mladoletnika, odredi sprejetje vseh ustreznih ukrepov za zaščito mladoletnika, dokler sodišče, ki mu je treba zadevo predložiti v tridesetih dneh, ne izda odločbe o imenovanju skrbnika v skladu z določbami členov 1532, 1534 in 1592 civilnega zakonika. 4. Tem osebam se zagotovijo primerne življenjske razmere, če nimajo ustreznih sredstev in če tako odloči pristojni tožilec sodišča prve stopnje. 5. Državno tožilstvo, pravosodni organi in policija so prednostno odgovorni za zagotavljanje varnosti in zaščite navedenih žrtev v skladu z veljavnimi določbami ter za zagotavljanje storitev prevajanja in tolmačenja zanje, če ne govorijo grško, za seznanitev z njihovimi zakonskimi pravicami in storitvami, do katerih so upravičene, ter za zagotavljanje vse potrebne pravne pomoči.“

Državljani držav članic Evropske unije z nizkimi dohodki ter državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva z nizkimi dohodki so v skladu z določbami zakona 3226/2004 upravičeni do pravne pomoči, če imajo zakonito stalno ali običajno prebivališče v Evropski uniji. Pravne pomoči ni mogoče zagotoviti državljanom z nizkimi dohodki, ki nimajo zakonitega stalnega ali običajnega prebivališča v Evropski uniji.

Pravna pomoč obsega popolno ali delno oprostitev obveznosti plačila stroškov postopka, na posebno zahtevo pa še imenovanje odvetnika, notarja ali sodnega uradnika, ki upravičenca zagovarja in zastopa pred sodiščem ter mu zagotavlja pomoč, ki jo potrebuje za izvedbo potrebnih postopkov.

Zadnja posodobitev: 20/08/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču