To force the other party (defendant or your debtor) to comply with the judgment against him/her (for example to pay up), you will have to go to the enforcement authorities. They alone have the power to force the debtor to pay, calling on the forces of law and order if need be.

Under the Brussels I Regulation (recast) which governs the recognition and enforcement of judgments in cross border cases, if you have an enforceable judgment issued in the Union Member State, you can go to the enforcement authorities in other Member State where e.g. the debtor has assets without any intermediary procedure being required (the Regulation abolishes the 'exequatur ' procedure). The debtor against whom you seek the enforcement may apply to the court requesting refusal of enforcement. The names and location of those competent courts and courts for further appeals are provided here.

The purpose of enforcement is generally to recover sums of money, but it may also be to have some other kind of duty performed (duty to do something or refrain from doing something, such as to deliver goods or finish work or refrain from trespassing).

Different European procedures (such as the European Payment Order, the European Small Claims Procedure and the European Enforcement Order) can be used in cross border civil cases, but for all of them, a judgment must be enforced in accordance with the national rules and procedures of the State of enforcement (usually where the debtor or his/her assets are).

In practice, you need to have an enforceable document (a court judgment or a deed) if you wish to apply for enforcement. The enforcement procedures and the authorities who handle them (courts, debt-collection agencies and bailiffs) are decided by national law of the Member State where enforcement is sought.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Related link

The enforcement atlas, developed by an EU funded project, provides information on the enforcement procedures (procedures, requirements, competence, costs and timing) in the enforcement systems of the EU countries and of the UK.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Če dolžnik sodne odločbe ne izpolni prostovoljno, lahko upnik njeno izpolnitev uveljavlja prek sodišč; to se imenuje izvršba. Zanjo je potreben izvršilni naslov (člen 1386 sodnega zakonika), ker vključuje poseg v dolžnikovo osebno pravno sfero. Tak pravni naslov je običajno sodna odločba ali notarska listina. Zaradi spoštovanja dolžnikove zasebnosti se pravni naslov ob določenih časih ne sme izvršiti (člen 1387 sodnega zakonika). Izvrši ga sodni izvršitelj.

Izvršba se običajno uporablja za izterjavo denarja, lahko pa tudi za izvedbo ali opustitev dejanja.

Drug pomemben vidik je denarna kazen (člen 1385a sodnega zakonika). Z njo se izvaja pritisk na obsojeno osebo, da se spodbudi izpolnitev sodne odločbe. Vendar pa v nekaterih primerih denarne kazni ni mogoče izreči: kadar je bilo osebi odrejeno plačilo denarnega zneska ali izpolnitev pogodbe o zaposlitvi in kadar bi to bilo v nasprotju s človekovim dostojanstvom. Denarna kazen se izvrši na podlagi pravnega naslova, s katerim je odrejena, tako da ni potreben noben drug pravni naslov.

Če je osebi odrejeno plačilo denarnega zneska, se terjatev izvrši zoper dolžnikovo premoženje, imenuje pa se rubež. Razlikuje se med vrsto zarubljenega premoženja (premično ali nepremično) in naravo rubeža (preventivni rubež in rubež za izvršitev sodne odločbe). Preventivni rubež se uporablja v nujnih zadevah, da se premoženje izroči v varstvo sodišča: položaj se zamrzne, da se zagotovi morebitna nadaljnja izvršba. Oseba, ki ji je bilo zarubljeno premoženje, nima več nadzora nad njim in ga ne more prodati ali odsvojiti. Kadar se dolžnikovo premoženje zarubi za izvršitev sodne odločbe, se proda, izkupiček pa izroči upniku. Upnik nima pravice do samega zarubljenega premoženja, ampak le do izkupička od njegove prodaje.

Poleg tega je v skladu s členom 1445 in naslednjimi sodnega zakonika mogoč tudi rubež pri dolžnikovem dolžniku (glej v nadaljevanju).

Poleg običajnega preventivnega rubeža in rubeža za izvršitev na premičnem in nepremičnem premoženju obstajajo tudi posebna pravila za rubež ladij (členi od 1467 do 1480 in od 1545 do 1559 sodnega zakonika), zaplembo (člen 1461 sodnega zakonika), vračilo zaseženega premoženja (členi od 1462 do 1466 sodnega zakonika) ter rubež nepobranega sadja in pridelkov (členi od 1529 do 1538 sodnega zakonika). V nadaljevanju tega dokumenta bo obravnavan le običajni rubež.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodni izvršitelji in sodniki za rubeže. Sodniki za rubeže so pristojni za odločanje v sporih v zvezi z izvršbo.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

3.1.1 Preventivni rubež

Za preventivni rubež je načeloma potrebno dovoljenje sodnika za rubeže, poleg tega pa morajo zanj obstajati nujni razlogi (člen 1413 sodnega zakonika). Za dovoljenje je treba vložiti enostranski predlog (člen 1417 sodnega zakonika). Isti predlog se ne sme sočasno uporabiti za rubež premičnega in nepremičnega premoženja. Za rubež nepremičnega premoženja je vsekakor vedno treba vložiti ločen predlog.

Sodnik za rubeže odloči najpozneje osem dni po vložitvi predloga (člen 1418 sodnega zakonika). Dovoljenje lahko zavrne ali pa ga upniku v celoti ali delno odobri. Sklep sodnika za rubeže je treba vročiti dolžniku. Sklep se izda sodnemu izvršitelju, ta pa nato sprejme potrebne ukrepe za njegovo vročitev.

Obstaja pa pomembna izjema od tega pravila, v skladu s katero dovoljenje sodnika za rubeže ni potrebno: vsaka sodna odločba pomeni dovoljenje za preventivni rubež v zvezi z izrečenimi kaznimi (člen 1414 sodnega zakonika). Vseeno morajo tudi v takem primeru obstajati nujni razlogi. Sodno odločbo je treba le izročiti sodnemu izvršitelju, ta pa sprejme potrebne ukrepe za rubež premoženja.

Preventivni rubež se lahko spremeni v rubež za izvršitev (členi od 1489 do 1493 sodnega zakonika).

3.1.2 Rubež za izvršitev sodne odločbe

A. Splošno

Rubež za izvršitev sodne odločbe se lahko opravi le na podlagi izvršilnega naslova (člen 1494 sodnega zakonika). Sodne odločbe in listine se lahko izvršijo le ob predložitvi overjene kopije ali izvirnika, ki je opremljen z izvršilno izjavo, določeno s kraljevo uredbo.

Sodna odločba se tožencu vroči vnaprej (člen 1495 sodnega zakonika). Če je izvršilni naslov sodna odločba, je predhodna vročitev za obvestitev dolžnika obvezna v vsakem primeru. To ni potrebno, če je izvršilni naslov notarska listina, ker je dolžnik s pravnim naslovom že seznanjen. Roki za revizijo ali pritožbo začnejo teči z vročitvijo sodne odločbe. Roki za pritožbo učinkujejo tako, da se v primerih, v katerih je bilo stranki odrejeno plačilo denarnega zneska, odloži rubež za izvršitev sodne odločbe (vendar ne preventivni rubež). Začasna izvršitev (začasno izvršljiva sodna odločba) pomeni izjemo od odložilnega učinka, ki ga imajo običajni postopki revizije ali pritožbeni postopki.

Druga faza upnikovih prizadevanj, s katerimi želi doseči prodajo premoženja, je plačilni nalog (člen 1499 sodnega zakonika). To je prvo izvršilno dejanje in zadnje opozorilo za dolžnika, ki se na tej stopnji lahko še vedno izogne rubežu. Po izdaji plačilnega naloga je za rubež premičnega premoženja določena enodnevna čakalna doba (člen 1499 sodnega zakonika), za nepremično premoženje pa 15-dnevna (člen 1566 sodnega zakonika). Nalog je treba vročiti dolžniku ter pomeni opomin zaradi neizpolnitve obveznosti in zahtevek za plačilo. Izvršba se lahko uporabi le za izterjavo zneskov, navedenih v plačilnem nalogu.

Po izteku čakalne dobe se lahko premoženje zarubi. To se opravi na podlagi naloga sodnega izvršitelja. Izvršba se torej opravi s posredovanjem pristojnega uradnika. Ta uradnik se šteje za upnikovega zastopnika. Njegova vloga je določena z zakonom, delo pa opravlja pod sodnim nadzorom. Uradnik je pogodbeno odgovoren v razmerju do upnika in nepogodbeno odgovoren v razmerju do tretjih oseb (v skladu z zakonom in na podlagi splošne dolžnosti skrbnega ravnanja).

Sodni izvršitelj v treh delovnih dneh pošlje obvestilo o rubežu centralnemu registru za obvestila o rubežu, pooblastilu, prenosu, kolektivni poravnavi dolga in protestu (Centraal Bestand van berichten van beslag, delegatie, overdracht en collectieve schuldenregeling en van protest) (člen 1390(1) sodnega zakonika). Obvestilo je obvezno za rubež premičnega in nepremičnega premoženja. Rubeža za izvršitev sodne odločbe ali postopka za razdelitev izkupička ni mogoče opraviti, ne da bi se najprej pregledala obvestila o rubežu v centralnem registru za obvestila (člen 1391(2) sodnega zakonika). To pravilo je bilo uvedeno za preprečitev nepotrebnih rubežev in okrepitev kolektivne razsežnosti rubeža.

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe: premično premoženje

Za rubež za izvršitev sodne odločbe na premičnem premoženju je potreben plačilni nalog, zoper katerega lahko dolžnik vloži ugovor. Rubež se opravi z nalogom sodnega izvršitelja in pomeni predvsem ukrep zavarovanja: premoženje se ne preseli, ne spremenita se njegovo lastništvo in uporaba. Zarubi se lahko tudi premoženje, ki ni v dolžnikovem domu, in premoženje v prostorih tretje osebe.

V primeru premičnega premoženja rubež ni omejen le na en postopek, vendar glede na s tem povezane stroške dejansko ni smiselno odrediti drugega rubeža na istem premoženju. V sorazmerno razdelitev izkupička od prodaje dolžnikovega premoženja so poleg upnika, ki je predlagal rubež, vključeni tudi drugi upniki (člen 1627 in naslednji sodnega zakonika).

Sestavi se uradno poročilo o rubežu. Zarubljeno premoženje se ne proda prej kot en mesec po vročitvi kopije uradnega poročila o rubežu ali obvestilu o njem. Namen tega odloga je dati dolžniku zadnjo priložnost, da prepreči prodajo. Javnost mora biti obveščena o prodaji s plakati in obvestili v časopisih. Prodaja poteka v prostoru za dražbo ali na javnem trgu, razen če je predložen zahtevek za drug primernejši kraj. Vodi jo sodni izvršitelj, ki tudi sestavi uradno poročilo in zbere izkupiček od prodaje, ki ga nato v 15 dneh sorazmerno razdeli (člen 1627 in naslednji sodnega zakonika). Ta postopek se običajno izvede sporazumno, v nasprotnem primeru pa se zadeva predloži sodniku za rubeže.

C. Rubež za izvršitev sodne odločbe: nepremično premoženje (členi od 1560 do 1626 sodnega zakonika)

Izvršba se začne z vročitvijo plačilnega naloga.

Nato se opravi rubež, a ne prej kot po 15 dneh in najpozneje v šestih mesecih. V nasprotnem primeru nalog preneha veljati. Zapisnik o rubežu je treba nato v 15 dneh vpisati v evidenco registra hipotek in ga vročiti v šestih mesecih. Po vpisu zapisnika ni več mogoče razpolagati s premoženjem. Vpis velja največ šest mesecev. Če se zapisnik ne vpiše, rubež ni veljaven. V primeru nepremičnega premoženja se v nasprotju s premičnim premoženjem uporablja načelo enega samega rubeža (premoženja, ki je bilo zarubljeno, ni mogoče še enkrat zarubiti).

Zadnji korak je vložitev predloga pri sodniku za rubeže za imenovanje notarja, ki bo odgovoren za prodajo premoženja in razvrstitev upnikov. Dolžnik lahko zoper ukrepe imenovanega notarja vloži ugovor pri sodniku za rubeže. Podrobna pravila o prodaji premoženja so jasno določena z zakonom (glej člen 1582 in naslednje sodnega zakonika). Prodaja je običajno javna, vendar se lahko na pobudo sodnika ali zahtevo upnika, ki je predlagal rubež, organizira tudi zasebna prodaja. Izkupiček od prodaje se nato razdeli med različne upnike glede na dogovorjeni prednostni vrstni red (glej člene od 1639 do 1654 sodnega zakonika). Spori glede razvrstitve upnikov se predložijo sodniku za rubeže.

3.1.3 Rubež pri dolžnikovem dolžniku

Rubež pri dolžnikovem dolžniku je rubež terjatev, ki jih ima dolžnik do tretje osebe (npr. terjatev do dohodkov pri dolžnikovem delodajalcu). Ta tretja oseba je torej sekundarni dolžnik upnika, ki je predlagal rubež. Rubež pri dolžnikovem dolžniku (beslag onder derden) ni enak rubežu premoženja, ki pripada dolžniku, vendar je v prostorih tretje osebe (beslag bij derden).

Terjatev, ki je podlaga za rubež, je terjatev upnika, ki je predlagal rubež, do dolžnika, zoper katerega se predlaga rubež. Terjatev, ki se rubi, je terjatev, ki jo ima oseba, katere premoženje se zarubi, do tretje osebe/sekundarnega dolžnika.

Podrobna pravila o rubežu pri dolžnikovem dolžniku so na voljo v členih od 1445 do 1460 sodnega zakonika (preventivni rubež) in členih od 1539 do 1544 sodnega zakonika (rubež za izvršitev sodne odločbe).

3.1.4 Stroški

Pri rubežu je treba poleg sodnih stroškov upoštevati tudi stroške sodnega izvršitelja. Nagrade za uradne storitve sodnega izvršitelja so določene v kraljevi uredbi z dne 30. novembra 1976 o določitvi tarife za dejanja, ki jih opravijo sodni izvršitelji v civilnih in gospodarskih zadevah, in tarife za nekatere dodatne stroške (Koninklijk Besluit van 30 november 1976 tot vaststelling van het tarief voor akten van gerechtsdeurwaarders in burgerlijke en handelszaken en van het tarief van sommige toelagen) (glej zvezno javno službo za pravosodje (Service public fédérale Justice/Federale Overheidsdienst Justitie)).

3.2 Glavni pogoji

A. Preventivni rubež

Vsak upnik, ki ima terjatev z določenimi značilnostmi, lahko uporabi preventivni rubež, in to ne glede na vrednost zarubljenega premoženja in znesek terjatve (glej člen 1413 sodnega zakonika).

Prvi osnovni pogoj za to vrsto rubeža je nujnost: ogrožena mora biti plačilna sposobnost dolžnika, zaradi česar je ogrožena poznejša prodaja premoženja. O tem, ali je ta pogoj izpolnjen, odloči sodišče na podlagi objektivnih meril. Nujnost je potrebna ne le ob izvedbi rubeža, ampak tudi med presojo potrebe po nadaljevanju rubeža. Obstaja nekaj izjem od tega pogoja: rubež v primeru ponarejanja, rubež zaradi dolgov, nastalih na podlagi menic, in izvršitev tuje sodne odločbe.

Drugi pogoj za preventivni rubež je obstoj terjatve upnika. Če se zahteva terjatev, mora izpolnjevati določene pogoje (člen 1415 sodnega zakonika): biti mora dokončna (ne pogojna), plačljiva (to velja tudi za jamstva za prihodnje terjatve) in fiksna (znesek je bil določen ali se lahko določi). Nasprotno pa narava in znesek terjatve nista pomembna. Sodnik za rubeže odloči, ali so ti pogoji izpolnjeni, vendar njegova odločitev ni zavezujoča za sodišče, ki bo nato obravnavalo zadevo.

Tretjič, upnik, ki predlaga preventivni rubež, mora biti usposobljen za to. To je dejanje nadzora (ne uporabe), ki ga lahko po potrebi opravi pravni zastopnik.

Potrebno je dovoljenje sodnika za rubeže, razen če je upnik že pridobil sodno odločbo (glej zgoraj). To pa ni potrebno za preventivni rubež pri dolžnikovem dolžniku ali zaplembo ali za upnike, ki so že pridobili sodno odločbo (člen 1414 sodnega zakonika: vsaka sodna odločba je izvršilni naslov). Izvršilni naslov so tudi notarske listine.

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

Tudi za rubež za izvršitev sodne odločbe je potreben izvršilni naslov (člen 1494 sodnega zakonika). To so lahko sodna odločba, verodostojna listina, sklep davčnih organov o izvršbi, tuja sodna odločba, razglašena za izvršljivo, itd.

Terjatev mora biti določena v listini, ki izpolnjuje določena merila. Enako kot pri preventivnem rubežu mora biti terjatev dokončna, fiksna in plačljiva. V drugem odstavku člena 1494 sodnega zakonika je navedeno, da se rubež za pridobitev plačila dohodkov, ki se plačujejo v obrokih, uporablja tudi za prihodnje obroke, ko ti zapadejo.

Izvršilni naslov mora tudi biti aktualen. Sodnik za rubeže bo menil, da pravni naslov ni aktualen, če predlagatelj rubeža ni več upnik ali če celotna terjatev ali njen del ne obstaja več (ker je zastarala, bila plačana ali kako drugače poravnana).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

A. Splošno

Zarubi se lahko le premično in nepremično premoženje v lasti dolžnika. Premoženje, ki pripada tretji osebi, se ne sme zarubiti. Pri tem ni pomembno, kdo ima ob rubežu v posesti dolžnikovo premoženje. Zato se lahko zarubi premoženje, ki je v prostorih tretje osebe, vendar je za to potrebno dovoljenje sodišča (člen 1503 sodnega zakonika).

Upnik lahko načeloma dolg izterja le iz dolžnikovega sedanjega premoženja. Rubež nekdanjega premoženja je mogoč le, če dolžnik nepošteno razglasi svojo insolventnost. Običajno je izključen tudi rubež prihodnjega premoženja, razen prihodnjih terjatev.

Pri preventivnem rubežu ostane dohodek od zarubljenega premoženja načeloma pri osebi, ki ji je bilo premoženje zarubljeno. Pri rubežu za izvršitev sodne odločbe pa se zarubi tudi dohodek od premoženja, ki torej pripada upniku, ki je predlagal rubež.

Zarubi se lahko tudi nerazdeljeno premoženje, vendar se prisilna prodaja premoženja odloži do razdelitve premoženja (glej na primer člen 1561 sodnega zakonika). Za zakonce se uporabljajo posebna pravila.

B. Zarubljivo premoženje

Da se premoženje lahko zarubi, mora biti zarubljivo. Določenega premoženja ni mogoče zarubiti. Iz rubeža mora biti izvzeto na podlagi zakonske določbe, narave premoženja ali dejstva, da je tesno osebno povezano z dolžnikom. Iz rubeža ga na primer ni mogoče izvzeti zaradi njegovega namena. Predmet rubeža torej ne more biti naslednje premoženje:

• premoženje iz člena 1408 sodnega zakonika. Ta omejitev je bila uvedena za zagotovitev razumnih življenjskih pogojev za dolžnika in njegovo družino;
• premoženje, ki nima prodajne vrednosti in zato upniku ne koristi;
• premoženje, ki je neodtujljivo, ker je tako tesno osebno povezano z dolžnikom;
• premoženje, izključeno iz rubeža na podlagi posebne zakonodaje (npr. dohodki in plače mladoletnikov, neobjavljene knjige in glasba, dohodki, ki jih zaporniki prejemajo za delo, ki ga opravljajo v zaporu);
• plače (rubež dohodkov) in podobne terjatve se običajno lahko zarubijo le v omejenem obsegu (glej člene 1409, 1409a in 1410(1) sodnega zakonika). To na primer vključuje preživnine, ki jih je sodišče dodelilo zakoncu, ki ni kriv. Nekatera plačila, kot je minimalni dohodek, pa so iz rubeža v celoti izključena (glej člen 1410(2) sodnega zakonika). Omejitve v zvezi z zarubljivostjo pa se ne uporabljajo za upnike, ki si prizadevajo za izterjavo preživninskega dolga in katerih terjatve so prednostne (glej člen 1412 sodnega zakonika).

V preteklosti je država uživala imuniteto pred izvršilnimi ukrepi, tako da državnega premoženja ni bilo mogoče zarubiti. To je zdaj delno spremenjeno s členom 1412a sodnega zakonika.

Posebna pravila veljajo za rubež ladij in zrakoplovov (za preventivni rubež glej člene od 1467 do 1480 sodnega zakonika, za rubež za izvršitev sodne odločbe pa člene od 1545 do 1559 sodnega zakonika).

C. Kantonnement

Ko je predmet zarubljen, rubež običajno velja za celoten predmet, čeprav njegova vrednost presega znesek terjatve. To je za dolžnika zelo neugodno, ker mu je v celoti odvzeta pravica do razpolaganja s predmetom. Belgijski zakonodajalec je zato predvidel možnost sodnega pologa (kantonnement): dolžnik položi določen znesek in lahko znova uporablja svoje premoženje (glej člene od 1403 do 1407a sodnega zakonika).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

A. Rubež

Ko je premoženje zarubljeno, dolžnik nima več pravice do razpolaganja z njim. Vendar pa z rubežem terjatev upnika, ki je predlagal rubež, ne postane prednostna. Prepoved razpolaganja pomeni, da dolžnik premoženja ne sme več odsvojiti ali ga obremeniti. Vendar pa premoženje ostane v njegovi posesti. Dejanski položaj ostane nespremenjen, pravni položaj pa se spremeni.

Kazen za kršitev te prepovedi razpolaganja je, da dejanja osebe, ki ji je bilo zarubljeno premoženje, niso zavezujoča za upnika, ki je predlagal rubež.

Vendar pa je ta prepoved razpolaganja le relativna, kar pomeni, da se uporablja le v korist upnika, ki je predlagal rubež. Drugi upniki so še naprej izpostavljeni nihanjem dolžnikovega premoženja. Se pa lahko preprosto pridružijo rubežu, ki je bil že odobren.

Prepoved razpolaganja je prva stopnja v postopku prodaje premoženja. Nadzor nad premoženjem prevzame sodišče. Tako ima tudi rubež za izvršitev sodne odločbe predvsem preventivno funkcijo.

B. Rubež pri dolžnikovem dolžniku

S to obliko rubeža se odvzame nadzor nad celotno zarubljeno terjatvijo, ne glede na vrednost terjatve, ki je bila razlog za rubež. Dolžnikov dolžnik lahko izvede delno plačilo (kantonneren). Dejanja, s katerimi se posega v terjatev, niso izvršljiva zoper upnika, ki je predlagal rubež. Po vročitvi sklepa o rubežu pri dolžnikovem dolžniku poravnava med osebo, ki ji je bilo zarubljeno premoženje, in dolžnikovim dolžnikom ni več mogoča.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

A. Preventivni rubež

Preventivni rubež velja največ tri leta. Pri rubežu premičnega premoženja in rubežu pri dolžnikovem dolžniku začne triletno obdobje teči od datuma sklepa ali naloga (člena 1425 in 1458 sodnega zakonika). Pri rubežu nepremičnega premoženja začne triletno obdobje teči od datuma vpisa v evidenco registra hipotek (člen 1436 sodnega zakonika).

Ta rok se lahko podaljša, če za to obstajajo utemeljeni razlogi (členi 1426, 1459 in 1437 sodnega zakonika).

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

V primeru rubeža za izvršitev sodne odločbe velja najdaljše obdobje veljavnosti le za sklep pred rubežem. Pri tej vrsti rubeža je rok pri premičnem premoženju deset let (običajni rok, ker se posebne določbe ne uporabljajo), pri nepremičnem premoženju pa šest mesecev (člen 1567 sodnega zakonika). Za rubež ladij je rok eno leto (člen 1549 sodnega zakonika).

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

A. Preventivni rubež

Če sodnik za rubeže ne izda dovoljenja za preventivni rubež, lahko vložnik (tj. upnik) pri pritožbenem sodišču v enem mesecu vloži pritožbo zoper ta sklep. To je enostranski postopek. Če je v pritožbenem postopku rubež odobren, ima dolžnik pravico do uvedbe postopka z ugovorom tretjega zoper sklep (glej člen 1419 sodnega zakonika).

Če sodnik za rubeže dovoli preventivni rubež, lahko dolžnik ali katera koli druga zainteresirana stranka začne postopek z ugovorom tretjega zoper sklep. Rok za to je en mesec, postopek pa se začne pri sodišču, ki je izdalo sklep. Sodišče nato odloča v kontradiktornem postopku. Postopek z ugovorom tretjega običajno nima odložilnega učinka (glej člena 1419 in 1033 sodnega zakonika).

Kadar se lahko preventivni rubež odredi brez sodnega dovoljenja, mu lahko dolžnik ugovarja, tako da pri sodniku za rubeže z vlogo zahteva odpravo rubeža (člen 1420 sodnega zakonika). To je postopek za ugovor zoper rubež, obravnava pa se kot postopek za izdajo začasne odredbe, po potrebi pa je povezan z določitvijo denarne kazni. Zahtevek se lahko vloži z obrazložitvijo, da ne obstaja nujnost (Cass. 14. september 1984, Arr. Cass. 1984-85, 87).

Če se okoliščine spremenijo, lahko oseba, ki ji je bilo premoženje zarubljeno (s pozivom vsem strankam, naj nastopijo pred sodnikom za rubeže), upnik, ki je predlagal rubež, ali posrednik (z vlogo) pri sodniku za rubeže zahteva spremembo ali preklic rubeža.

B. Rubež za izvršitev sodne odločbe

Dolžnik lahko vloži ugovor zoper plačilni nalog in tako izpodbija njegovo pravno veljavnost. Zakonsko določenega roka za to ni, ugovor pa nima odložilnega učinka. Med razlogi za ugovor so postopkovne napake in zahteva za obdobje mirovanja (če je izvršilni naslov notarska listina).

Dolžniki lahko pri sodniku za rubeže vložijo ugovor zoper prodajo njihovega premoženja, vendar tudi takšen ugovor nima odložilnega učinka.

Upniki, ki niso predlagali rubeža, lahko nasprotujejo prodajni ceni, ne pa sami prodaji.

Ugovor lahko pri sodniku za rubeže vloži tudi tretja oseba, ki trdi, da je lastnik zarubljenega premoženja (člen 1514 sodnega zakonika). To je postopek za vračilo premoženja in ima odložilni učinek.

Stranka, ki zahteva izvršitev sodne odločbe, prejme le en overjen izvod, ki ga ob plačilu takse (taksa za izdajo) izda sodno tajništvo.

Izvršilna izjava:

„Jaz, Philippe, kralj Belgijcev,

oznanjam vsem, ki so in bodo navzoči:

• da odrejam in zapovedujem, da vsi za to pozvani sodni izvršitelji izvršijo to sodno odločbo, sodbo, sklep, odredbo ali listino;
• da jo naši generalni tožilci in državni tožilci pri sodiščih prve stopnje izvršijo ter da vsi poveljniki in uradniki državnih organov zagotovijo pomoč, če se to od njih zahteva z zakonom;
• v potrditev tega je ta sodna odločba, sodba, sklep, odredba ali listina podpisana in opremljena s pečatom sodišča ali notarja.“

Sodni izvršitelj za dejanja, povezana z izvršitvijo sodne odločbe ali listine, odgovarja sodniku za rubeže. V zvezi z moralnimi vidiki pa odgovarja državnemu tožilstvu in regionalni izpostavi zbornice sodnih izvršiteljev.

Register v kraju, kjer je premoženje (člen 1565 sodnega zakonika). Register zagotavlja informacije o nepremičnem premoženju, npr. premoženjskih pravicah in hipotekah na premoženju.

Tj. v zadevi nastopajo vse stranke.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Sodni zakonik vsebuje različna pravila v zvezi s premoženjem, ki ga ni mogoče zarubiti (členi od 1408 do 1412c sodnega zakonika).

Upniki ne morejo uveljavljati terjatev zoper nekatero fizično premično premoženje, ki je nujno za vsakodnevno življenje osebe, zoper katero se predlaga rubež, in njene družine, za opravljanje njihovega poklica ali nadaljnje usposabljanje ali študij osebe, zoper katero se predlaga rubež, ali njenih vzdrževanih otrok, ki živijo na istem naslovu (člen 1408 sodnega zakonika). Delno izvzetje iz rubeža in prenosa se uporablja za dohodek iz dela in drugih dejavnosti ter za dodatke, pokojnine in druge dohodke.

Pragovi, na katerih temelji popolno ali delno izvzetje iz rubeža, so določeni v členu 1409(1) sodnega zakonika in se vsako leto indeksirajo. Progresivni zneski delov zneskov, ki se lahko zarubijo ali prenesejo, se zvišajo, če ima dolžnik vzdrževane otroke.

Za pravni zahtevek za izvršitev sodne odločbe načeloma velja splošni zastaralni rok, tj. deset let.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je zadnja faza sodnega postopka. Vključuje možnost tožnika, v korist katerega je bila izdana sodba, da od pristojnega organa za izvršbe zahteva, naj v skladu s svojimi pristojnostmi sprejme vse zakonsko predpisane ukrepe za poplačilo terjatve, ki je nasprotna stranka ni izpolnila prostovoljno.

Pravica do izvršbe nastane z izvršljivim sodnim instrumentom ali drugim izvršilnim naslovom ter na njegovi podlagi izdanim sklepom o izvršbi.

Izvršilni ukrepi vključujejo:

• rubež premičnega premoženja;
• rubež nepremičnega premoženja;
• popis in vrednotenje nepremičnine;
• prodajo nepremičnega premoženja na javni dražbi;
• rubež sredstev na dolžnikovem bančnem računu;
• rubež vozila;
• odvzem premoženja;
• zaseg premičnega premoženja;
• izvršbo v zvezi z delnicami v družbi;
• izvršitev dolžnosti predaje otroka;
• izvršbo v zvezi s skupnim premoženjem zakoncev.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Uradniki, ki so v Bolgariji pristojni za izvršbe, so sodni izvršitelji, ki so lahko:

1. državni sodni izvršitelji;
2. zasebni sodni izvršitelji.

Status zasebnih sodnih izvršiteljev je urejen z zakonom o zasebnih sodnih izvršbah (Zakon za častnoto sadebno izpalnenie (ZČSI)). V tem zakonu je zasebni sodni izvršitelj opredeljen kot uradnik, ki ga je država pooblastila za izvrševanje zasebnih terjatev.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

V skladu s členom 404 zakonika o civilnem postopku (ZCP) se lahko izvršilni postopek začne na podlagi naslednjega:

1. pravnomočnih sodb in sklepov, sodb pritožbenih sodišč, sklepov o izvršbi, sodnih poravnav, izvršljivih sodb in sklepov ali sodb in sklepov, ki so bili razglašeni za predčasno ali nemudoma izvršljive, ter odločb arbitražnih sodišč in poravnav, ki so jih potrdila taka sodišča;
2. sodb, aktov in sodnih poravnav, ki so jih izdala sodišča v drugih državah, kot je Bolgarija, če so v Bolgariji izvršljivi brez nadaljnjega postopka;
3. sodb, aktov in sodnih poravnav, ki so jih izdala sodišča v drugih državah, kot je Bolgarija, ter sodb in poravnav, ki so jih izdala in potrdila arbitražna sodišča v drugih državah, kot je Bolgarija, če so v Bolgariji razglašeni za izvršljive.

V skladu s členom 405 ZCP se izvršilni naslovi izdajo na podlagi pisnega predloga, pri čemer dolžniku ni treba vročiti kopije.

V skladu s členom 405(2) ZCP so za odločanje o vloženih predlogih pristojna naslednja sodišča:

• v primerih iz člena 404(1) ZCP sodišče prve stopnje, ki je obravnavalo zadevo ali izdalo sklep o izvršbi, in kadar je akt nemudoma izvršljiv, sodišče, ki je izdalo sodbo ali sklep o izvršbi;
• v primerih iz člena 404(2) in (3) ZCP sodišče, pristojno za odobritev izvršbe;
• v zvezi z odločbami, ki so jih izdala domača arbitražna sodišča, in poravnavami, ki so jih taka sodišča potrdila v arbitražnem postopku, mestno sodišče v Sofiji (Sofijski Gradski Sad).

Rok za pritožbo zoper sklepe, s katerimi je predlog za izvršilni naslov odobren ali zavrnjen, je dva tedna (člen 407 ZCP).

V skladu z bolgarsko zakonodajo ni nujno, da predlog za izvršilni naslov vloži odvetnik, ampak ga lahko med drugim vloži tudi stranka, ki predlaga izvršbo, ali njen zastopnik. Posebnih zahtev v zvezi z vložitvijo predloga za izvršilni naslov ni.

Stroški izvršbe so določeni v tarifi taks in stroškov iz zakona o zasebnih izvršbah (Uradni list št. 35/2006). Stroške izdaje sklepa o izvršbi nosi oseba, v korist katere se sklep o izvršbi izda.

3.2 Glavni pogoji

Za začetek izvršilnega postopka mora zainteresirana stran pri državnem ali zasebnem sodnem izvršitelju vložiti pisni predlog in mu priložiti izvršilni naslov ali drug izvršilni akt. V predlogu je treba navesti želeno metodo izvršbe, ki se lahko med postopkom spremeni (člen 426 ZCP).

Predlog za izvršbo je treba vložiti pri izvršitelju na območju kraja, kjer se nahaja premoženje, ki bo predmet izvršbe, kraja dolžnikovega registriranega sedeža (v primeru izvršbe na terjatvah), kraja, kjer mora dolžnik nekaj storiti ali opustiti, ali kraja stalnega naslova upnika ali dolžnika (po upnikovi izbiri) (v primeru izvršbe zaradi plačila preživnine).

Sodni izvršitelj mora dolžnika pisno pozvati, naj v dveh tednih od prejema poziva prostovoljno poplača terjatev. V pozivu je dolžnik opozorjen, da bo sicer zoper njega izveden izvršilni ukrep. V pozivu morajo biti opredeljeni naloženi rubeži in zasegi, priložena pa mu mora biti tudi kopija izvršilnega naslova. Sodni izvršitelj mora v pozivu, v katerem dolžnika pozove k prostovoljnemu poplačilu terjatve, navesti tudi datum, ko bo opravljen popis premoženja, ter v primeru izvršbe na nepremičnine zemljiški knjigi poslati obvestilo o zasegu.

Po pooblastilu upnika lahko zasebni sodni izvršitelj sprejme naslednje ukrepe v zvezi z izvršbo: razišče premoženjski status zavezanca, pregleda evidence, pridobi dokumente, listine itd., določiti sredstvo izvršbe in hrani popisano premoženje.

Sodni izvršitelj sestavi zapisnik o vseh ukrepih, ki jih sprejme oziroma izvede.

Kadar se prvotna metoda izvršbe spremeni, mora sodni izvršitelj v skladu s členom 428 ZCP dolžnika o tem pisno obvestiti.

Če dolžnik ob začetku izvršilnega postopka nima evidentiranega stalnega ali začasnega naslova, mora okrožni sodnik na predlog upnika imenovati ad hoc zastopnika dolžnika (člen 430 ZCP).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršilnega ukrepa je lahko naslednje dolžnikovo premoženje:

• premično premoženje;
• plače;
• dohodek iz nepremičnega premoženja, vključno s prihodki od najemnin itd.;
• bančni računi;
• nepremičnine,
• delnice in obveznice, ki so jih izdale trgovske družbe;
• premično in nepremično premoženje, ki je v solastnini, ali premično in nepremično skupno premoženje zakoncev.

V skladu s členom 442 ZCP lahko upnik izvršbo predlaga na katerem koli dolžnikovem predmetu ali terjatvi.

Ukrepi zavarovanja, ki jih uvede sodni izvršitelj, ter uporabljena izvršilna sredstva morajo biti sorazmerni z zneskom obveznosti. Če se ugotovi, da so zadevni ukrepi zavarovanja nesorazmerni, jih mora sodni izvršitelj odpraviti.

Členu 444 ZCP določa, da ne more biti zaseženo naslednje premoženje (tj. na njem ni mogoča izvršba):

• vsakodnevni predmeti, ki jih uporabljata dolžnik in njegova družina in so navedeni na seznamu, ki ga je sprejel svet ministrov (Ministerski savet);
• hrana, ki jo dolžnik in njegova družina potrebujeta za en mesec, kmetje pa do novega spravila, ali njena protivrednost v drugih kmetijskih proizvodih;
• gorivo, potrebno za trimesečno ogrevanje, kuhanje in razsvetljavo;
• stroji in oprema, ki jih dolžnik potrebuje za nadaljnje opravljanje svoje obrti ali poklica;
• del zemljišča v lasti dolžnika (do 0,5 ha za vinograde in druge njivske površine ter do 3 ha za druga polja za splošno rabo, skupaj s stroji in opremo, gnojili, fitofarmacevtskimi sredstvi in semeni za setev v enem letu);
• za živinorejce potrebno delovno govedo, tj. dve glavi vprežnega goveda, krava, pet ovac in koz, deset panjev in domača perjad, skupaj s krmo zanje do naslednjega spravila ali začetka paše;
• prebivališče v lasti dolžnika, če dolžnik in člani njegove družine nimajo drugega prebivališča, ne glede na to, ali dolžnik živi v njem. Če prebivališče presega stanovanjske potrebe dolžnika in njegove družine, kot so opredeljene v posebni uredbi sveta ministrov, se delež tega prebivališča proda, če so izpolnjeni pogoji iz člena 39(2) zakona o lastništvu (Zakon za sobstvenostta);
• drugi predmeti in terjatve, ki so z zakonom izvzeti iz izvršbe.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Sodni izvršitelj mora v pozivu, v katerem dolžnika pozove k prostovoljnemu poplačilu terjatve, navesti tudi datum, ko bo opravljen popis premoženja, ter v primeru izvršbe na nepremičnine zemljiški knjigi poslati obvestilo o zasegu.

Za rubež premičnega premoženja ali terjatve je treba izdelati popis.

Učinki rubeža in zasega na dolžnika so:

od trenutka, ko sta odrejena, dolžnik ne sme razpolagati s terjatvami ali premoženjem (nepremičnim ali premičnim) niti ne sme spremeniti, poškodovati ali uničiti premoženja, sicer za to kazensko odgovarja. Ti učinki nastanejo od datuma vročitve poziva za prostovoljno poplačilo dolga.

Učinki rubeža in zasega na upnika so:

v skladu s členom 452(1) ZCP je vsako razpolaganje z zarubljenim premičnim premoženjem ali terjatvami v zvezi z upnikom in vsakim pridruženim upnikom neveljavno, razen če se lahko prevzemnik sklicuje na člen 78 zakona o lastništvu. V tej določbi je navedeno, da stranka, ki zakonito kupi premično premoženje ali prinosniške vrednostne papirje, čeprav jih nevede kupi od koga, ki ni lastnik, pridobi lastništvo, razen če je za prenos lastništva potrebna notarska listina ali notarska overitev podpisov strank v poslu. Enako pravilo se uporablja za pridobitev drugih stvarnih pravic na premičnem premoženju.

Kadar je predmet izvršilnega ukrepa nepremično premoženje, neveljavnost učinkuje samo v zvezi s posli razpolaganja, izvedenimi po datumu vpisa preventivnega rubeža (člen 452(2) ZCP).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Zakon ne določa roka veljavnosti teh ukrepov. Njihov namen je doseči poplačilo upnikove terjatve, zato veljajo do konca izvršilnega postopka.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pravna sredstva, ki so na voljo v izvršilnem postopku, so določena v oddelkih I in II poglavja 39 ZCP.

• Upnik lahko vloži pritožbo:
  • če sodni izvršitelj zavrne izvedbo določenega izvršilnega ukrepa,
  • če sodni izvršitelj zavrne izvedbo nove cenitve premoženja za izvršbo ter
  • zoper odlog, prekinitev in ustavitev izvršbe.
• Dolžnik lahko vloži pritožbo:
  • zoper sklep sodnega izvršitelja, s katerim je dolžniku naložena denarna kazen,
  • zoper poskus izvršbe na premoženju, ki ga dolžnik šteje za izvzeto iz izvršbe,
  • zoper rubež premičnega premoženja ali prisilno izselitev dolžnika iz nepremičnega premoženja z ugovorom, da ni bil ustrezno obveščen o izvršbi,
  • če sodni izvršitelj zavrne izvedbo nove cenitve premoženja za izvršbo,
  • zoper imenovanje tretje osebe kot hranitelja;
  • zoper zavrnitev odloga, prekinitve ali ustavitve izvršbe s strani sodnega izvršitelja
  • zoper stroške izvršbe.
• Tretje osebe (ki niso stranke v postopku izvršbe) lahko vložijo pritožbo zoper ukrep sodnega izvršitelja le, kadar je izvršba usmerjena zoper predmete, ki so na dan rubeža, zasega ali predaje v njihovi posesti;
• Tretja oseba lahko vloži pritožbo zoper odvzem nepremičnega premoženja le, če je bilo v njeni posesti pred datumom vložitve terjatve, ki se zdaj izvršuje (člen 435 GPK);
• Če je bila izvedena javna dražba, se lahko zoper sklep o dodelitvi premoženja pritoži stranka, ki je najpozneje na zadnji dan dražbe plačala polog, upnik, ki je licitiral na dražbi, ne da bi mu bilo treba plačati polog, ali dolžnik z obrazložitvijo, da dražba ni bila izvedena zakonito ali da premoženje ni bilo prodano najboljšemu ponudniku.

V skladu s členom 436 ZCP je treba pritožbo vložiti v enem tednu od datuma izpodbijanega ukrepa, če je bila stranka v času ukrepa navzoča ali je bila povabljena, da se ga udeleži, v vseh drugih primerih pa v enem tednu od datuma obvestila. Pritožbe se vložijo prek sodnega izvršitelja pri okrožnem sodišču, ki je pristojno v kraju izvršbe. Kadar je vložena pritožba, mora sodni izvršitelj obrazložiti izpodbijan ukrep.

Pritožbe se obravnavajo na obravnavah, zaprtih za javnost, razen tistih, ki jih vložijo tretje osebe in ki se obravnavajo na javnih obravnavah, na katere so povabljene vse stranke v izvršilnem postopku. O pritožbi je treba odločiti v enem mesecu.

Pritožbe ne zadržijo izvršilnega postopka, vendar pa lahko sodišče odredi prekinitev postopka do odločitve o pritožbenih razlogih, navedenih v pritožbi. Sodni izvršitelj je nemudoma obveščen o prekinitvi postopka (člen 438 ZCP).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

V členu 432 ZCP so določeni različni primeri, v katerih lahko sodišče na predlog upnika zakonito prekine izvršilni postopek.

V skladu s točko 8 člena 433(1) ZCP sodni izvršitelj, če upnik v dveh letih ne zahteva izvršbe, postopek izvršbe ustavi. Edina dopustna izjema od tega pravila velja za preživninske zadeve.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

To pomeni izvršitev izpolnitve obveznosti, naložene z izvršilnim naslovom, tudi proti volji osebe, ki ji je bila obveznost naložena. Če zadevna oseba tega, kar ji je naloženo z izvršljivo sodbo, ne izpolni prostovoljno, lahko upnik pri sodišču ali sodnem izvršitelju predlaga sodno izvršbo oziroma izvršilni postopek.

Sodišče odredi in izvede izvršbo, razen v zvezi z izvršilnimi naslovi, ki se izvršujejo v upravnem ali davčnem postopku. V civilnih zadevah se torej lahko upnik vedno obrne na sodišče.

Upnik po sodbi se lahko obrne tudi na sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj izvrši sodbo s pooblastilom sodišča, pri čemer ne more izvršiti naslednjih sodb:

• sodb o skrbi za mladoletnega otroka;
• sodb v zadevah v zvezi z zaščito pred nasiljem v družini;
• sodb institucij Evropske unije;
• tujih sodb.

Vendar pa se predlog za izvršilni postopek lahko vloži, če bo izvršilni postopek potekal v skladu s sodbo o preživnini za mladoletnega otroka ali v skladu s tujo sodbo, kadar je bila izvršljivost razglašena v skladu z neposredno veljavno zakonodajo Evropske unije, mednarodno pogodbo ali odločbo o priznanju.

Izvršba sodbe s strani sodišča je urejena v členih od 251 do 351a zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen. Za izvršbo sodb v zadevah družinskega prava pa se uporabljajo členi od 492 do 513 zakona št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih, kakor je bil spremenjen.

Izvršba sodbe s strani sodnega izvršitelja je urejena predvsem v členih od 35 do 73 zakona št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršilnih dejavnostih (zakonik o izvršbi), kakor je bil spremenjen. Sodni izvršitelj ukrepa tudi v skladu z zakonikom o civilnem postopku, zlasti kar zadeva ureditev posameznih metod izvršbe sodbe.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Na splošno je za odreditev in izvedbo izvršbe sodbe pristojno redno sodišče toženca (člen 252(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen). Izjeme od tega pravila so določene v členu 252 zakonika o civilnem postopku.

Za podrobnosti o rednem sodišču toženca glej „Splošno pravilo krajevne pristojnosti“ (del 2.2.1 informativnega lista „Katero sodišče je pristojno – Češka“).

Izvršilne postopke lahko izvajajo sodišča ali sodni izvršitelji, ki jih imenuje sodišče. V skladu s členom 45 zakona št. 120/2001 o sodnih izvršiteljih in izvršilnih dejavnostih (zakonik o izvršbi), kakor je bil spremenjen, je stvarno pristojno izvršilno sodišče okrajno sodišče. Krajevno pristojno izvršilno sodišče je sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče, prebivališče v Češki republiki v skladu z vrsto bivanja za tujca, registrirani sedež itd. Vprašanje pristojnosti je podrobneje pojasnjeno v navedeni določbi zakonika o izvršbi.

Za več podrobnosti glej tudi vprašanje „Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?“.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršba sodbe

Postopek se lahko začne le na predlog upnika, če toženec prostovoljno ne izpolni tistega, kar mu je naloženo z izvršljivo sodbo. V skladu z zakonom št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih, kakor je bil spremenjen, sodišče tudi brez predloga odredi izvršitev nekaterih začasnih odredb, npr. v zvezi z zaščito pred nasiljem v družini.

Izvršba sodbe se lahko odredi samo, če so v sodbi opredeljeni upnik in toženec ter obseg in vsebina obveznosti, ki jo je treba izpolniti in za katero je bil vložen predlog za izvršbo, ter določen rok za izpolnitev obveznosti. Če v sodbi sodišča rok za izpolnitev obveznosti ni določen, se šteje, da je treba obveznost, naloženo s sodbo, izpolniti v treh dneh od pravnomočnosti sodbe, v primeru prisilne izselitve pa v petnajstih dneh od pravnomočnosti sodbe. Če mora v skladu s sodbo obveznost izpolniti več tožencev in je obveznost deljiva, jo morajo vsi toženci izpolniti enako, razen če je s sodbo določeno drugače.

Upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ne potrebuje odvetnika, da bi ga zastopal.

V predlogu za izvršbo sodbe, s katero je naloženo plačilo denarnega zneska, je treba določiti konkretno metodo izvršbe in druge pogoje, določene z zakonom. Predlogu za izvršbo je treba priložiti kopijo sodbe ter potrdilo o njeni izvršljivosti. To potrdilo zagotovi sodišče, ki je o zadevi odločalo kot sodišče prve stopnje. Kopije sodbe ni treba priložiti, če je predlog za izvršbo vložen pri sodišču, ki je o zadevi odločalo kot sodišče prve stopnje.

Odločitve v izvršilnem postopku se vedno sprejmejo v obliki sklepov.

Sodišče izvršbo praviloma odredi brez zaslišanja toženca.

Za sodne postopke v Češki republiki se plača sodna taksa (glej zakon št. 549/1991 o sodnih taksah, kakor je bil spremenjen). V utemeljenih primerih zakon omogoča oprostitev plačila sodnih taks.

Izvršilni postopek

Izvršilni postopek opravi sodni izvršitelj, ki ga upnik imenuje v predlogu za izvršilni postopek. Ukrepi sodnega izvršitelja se štejejo za ukrepe izvršilnega sodišča.

Izvršilni postopek se začne na predlog upnika ali osebe, ki dokaže, da je pravica iz sodbe prešla nanjo oziroma bila nanjo prenesena. Začne se na datum, ko tak predlog prispe k sodnemu izvršitelju. Sodni izvršitelj lahko začne toženčevo premoženje opredeljevati in izvajati postopke za njegovo zavarovanje šele, ko mu sodišče izda pooblastilo in odredi izvršilni postopek.

Predlog za izvršilni postopek mora vsebovati:

• opredelitev sodnega izvršitelja, ki naj bi vodil izvršilni postopek, in navedbo njegovega registriranega sedeža (seznam sodnih izvršiteljev je na voljo na spletišču zbornice sodnih izvršiteljev Češke republike (Exekutorská komora České republiky); sodni izvršitelji nimajo krajevno opredeljene pristojnosti, ampak lahko vsak sodni izvršitelj deluje po celotni Češki republiki);
• opredelitev zadeve, na katero se nanaša predlog, in njenega namena;
• opredelitev strank, tj. upnika ali osebe, ki ima pravico na podlagi sodbe, in toženca; pri fizičnih osebah to pomeni ime in priimek, stalno prebivališče strank ali prebivališče v Češki republiki v skladu z vrsto bivanja za tujca in, kjer je ustrezno, matično številko ali rojstni datum strank; pri pravnih osebah pa to pomeni firmo ali ime podjetja, registrirani sedež in identifikacijsko številko;
• natančno opredelitev izvršilnega naslova;
• obveznost, ki jo je treba izvršiti z izvršilnim postopkom, in informacijo, ali je toženec izpolnil obveznost, ki jo je treba izvršiti, ter, kjer je ustrezno, v kakšnem obsegu je to storil;
• kjer je ustrezno, opredelitev dokazov, na katere je upnik oprl svojo pravico;
• podpis.

Predlogu za izvršilni postopek je treba priložiti izvirnik ali overjeno kopijo izvršilnega naslova ter potrdilo o njegovi izvršljivosti ali kopijo notarskega zapisa s soglasjem za izvršljivost, razen če je izvršilni naslov izdalo izvršilno sodišče. Potrdilo o izvršljivosti zagotovi organ, ki je izdal izvršilni naslov, pri poravnavah in sporazumih pa organ, ki jih je odobril.

3.2 Glavni pogoji

Izvršba sodbe (izvršilni postopek) se lahko odredi na podlagi izvršilnega naslova, če naložena obveznost ni bila izpolnjena prostovoljno.

Izvršilni naslov je:

• izvršljiva odločba sodišča ali sodnega izvršitelja, če je z njo priznana pravica, naložena obveznost ali če vpliva na premoženje;
• izvršljiva sodba sodišča ali drugega preiskovalnega organa, organa pregona in sodnega organa, če je z njo priznana pravica ali če vpliva na premoženje;
• izvršljiva arbitražna odločba (opomba: Vrhovno sodišče Češke republike je dosledno razsodilo, da so arbitražne odločbe, ki se izdajo na podlagi Newyorške konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb, lahko podlaga za sodno izvršbo odločbe, in sicer brez kakršnega koli posebnega postopka, vendar pa se same po sebi ne morejo uporabiti kot izvršilni naslov – glej sodbo Sodišča opr. št. 20 Cdo 754/2018 z dne 12. junija 2018, sodbo Sodišča opr. št. 20 Cdo 5882/2016 z dne 16. avgusta 2017 in sodbo Sodišča opr. št. 20 Cdo 1165/2016 z dne 3. novembra 2016);
• notarski zapis s soglasjem za izvršljivost, sestavljen v skladu s posebno zakonodajo;
• izvršljiva sodba ali drug izvršilni naslov javnega organa;
• druge izvršljive odločbe in odobrene poravnave ter listine, katerih izvršba je dovoljena z zakonom.

Če z izvršilnim naslovom rok za izpolnitev obveznosti ni določen, se šteje, da je treba obveznost, naloženo z izvršilnim naslovom, izpolniti v treh dneh od pravnomočnosti sodbe, v primeru prisilne izselitve pa v petnajstih dneh od pravnomočnosti sodbe.

Sodna izvršba

Za odreditev in izvedbo izvršbe sodbe, ukrepe sodišča pred odreditvijo izvršbe in izjave glede premoženja je pristojno redno sodišče toženca, razen če je s členom 252 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen, določeno drugače.

Izvršba se lahko odredi samo v obsegu, ki ga je predlagal upnik in ki v skladu s sodbo zadostuje za njegovo zadoščenje (člen 263(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Sodišče predlog za izvršbo zavrne, če je že iz predloga razvidno, da izkupiček, ki bi bil dosežen, ne bi zadostoval niti za kritje stroškov izvršbe (člen 264(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Izvršilni postopek

Sodni izvršitelj opravi izvršbo na podlagi pooblastila sodišča, razen v zvezi z zgoraj navedenimi sodbami (točka 1).

Sodni izvršitelj, ki prejme predlog za izvršilni postopek, najpozneje v petnajstih dneh po prejemu predloga zaprosi izvršilno sodišče za pooblastilo in odreditev izvršilnega postopka. Če so izpolnjeni vsi zakonsko določeni pogoji za izvedbo izvršilnega postopka, sodišče izda pooblastilo v petnajstih dneh. Če niso izpolnjeni, sodišče sodnemu izvršitelju odredi, naj delno ali v celoti zavrže ali zavrne predlog za izvršilni postopek ali ustavi izvršilni postopek. Tako navodilo je za sodnega izvršitelja zavezujoče.

Stvarno pristojno izvršilno sodišče je okrajno sodišče.

Krajevno pristojno izvršilno sodišče je sodišče, na območju katerega ima toženec, če je to fizična oseba, stalno prebivališče ali prebivališče v Češki republiki v skladu z vrsto bivanja za tujca. Če je toženec pravna oseba, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec registrirani sedež. Če toženec, ki je fizična oseba, v Češki republiki nima stalnega prebivališča ali kraja prebivanja ali če toženec, ki je pravna oseba, v Češki republiki nima registriranega sedeža, je krajevno pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec premoženje.

Nekatere izjeme glede krajevne pristojnosti so določene v zakonu št. 292/2013 o posebnih sodnih postopkih, kakor je bil spremenjen, npr. v členu 511.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršba se lahko izvede na premičnem in nepremičnem premoženju, pravicah in drugih sredstvih, pri čemer veljajo nekatere izjeme.

V skladu s členoma 321 in 322 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen, predmet izvršbe ne more biti zlasti naslednje:

• predmeti, katerih prodaja je s posebno zakonodajo prepovedana ali ki v skladu s posebno zakonodajo niso predmet izvršbe;
• predmeti, ki so v lasti toženca in jih ta potrebuje za izpolnjevanje svojih materialnih potreb in potreb svoje družine ali opravljanje svojega poklica, in drugi predmeti, katerih prodaja bi bila v nasprotju z moralnimi načeli (to pomeni predvsem običajna oblačila, običajno gospodinjsko opremo, poročne prstane in druge predmete podobne narave, medicinske pripomočke in druge predmete, ki jih toženec potrebuje zaradi svoje bolezni ali telesne okvare, gotovino v višini dvakratnega minimalnega zneska za preživljanje posameznika v skladu s posebno zakonodajo, ter živali, ki se ne redijo za gospodarske namene, ampak so človekovi spremljevalci);
• če je toženec podjetnik, predmeti, ki so v njegovi lasti in jih potrebuje za opravljanje svoje poslovne dejavnosti (to ne velja, če je na teh predmetih ustanovljena zastavna pravica za poplačilo upnikove terjatve);
• tehnična oprema, na kateri toženec v skladu s posebno zakonodajo vodi evidence o naložbenih instrumentih ali shranjuje dokumente v zvezi s podatki v teh evidencah, in tudi tehnična oprema, ki se uporablja za zagotavljanje podatkov o lastnikih naložbenih instrumentov v skladu s posebno zakonodajo;
• predmeti, ki jih je toženec pridobil kot nadomestna sredstva (to ne velja, če ima toženec pravico do prostega razpolaganja s temi predmeti ali če izvršba vključuje izterjavo dolgov pokojne osebe ali dolgov, povezanih s skrbništvom predmetov, pridobljenih kot nadomestna sredstva).

Upnik lahko poleg tega vedno zaprosi za zaseg zgoraj navedenih predmetov, če jih je pridobil toženec, ki je z namernim kaznivim dejanjem povzročil škodo na podlagi neupravičene obogatitve, pridobljene s takim kaznivim dejanjem, če je v tem kaznivem dejanju upnik oškodovana stranka.

Predmet izvršbe ne more biti niti naslednje:

• zahtevki za odškodnino, ki jo v skladu z zavarovalno polico plača zavarovalnica, če bo odškodnina uporabljena za izgradnjo nove ali popravilo obstoječe zgradbe;
• socialnovarstveni denarni prejemki, prejemki za preživljanje, državna socialna podpora, stanovanjski dodatek, enkratna državna socialna podpora in prejemki iz naslova rejništva;
• terjatve, ki jih je toženec pridobil kot nadomestna sredstva; to ne velja, če ima toženec pravico do prostega razpolaganja s terjatvijo ali če izvršba vključuje izterjavo dolgov pokojne osebe ali dolgov, povezanih s skrbništvom predmetov, pridobljenih kot nadomestna sredstva;
• terjatve fizičnih oseb, ki so podjetniki, nastale med njihovimi poslovnimi dejavnostmi, so predmet izvršbe le v višini dveh petin; če pa obstaja predlog za izvršbo kakršnih koli prednostnih terjatev, so te predmet izvršbe v višini treh petin;
• terjatve licenčnin so predmet izvršbe le v višini dveh petin, če je toženec avtor; če pa obstaja predlog za izvršbo kakršnih koli prednostnih terjatev, so te predmet izvršbe v višini treh petin (enako velja za terjatve, ki izhajajo iz pravic izvajalcev in pravic avtorjev industrijske lastnine).

Na tem seznamu so predstavljene glavne omejitve glede zasega premoženja na podlagi izvršbe ali izvršilnega postopka. Nekatere dodatne posebne omejitve vsebuje zakonik o civilnem postopku, npr. v členu 267b.

Metoda zasega skupnega premoženja zakoncev je določena v členu 262a(1) in (2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen, in členu 42 zakona št. 120/2001, zakonik o izvršbi, kakor je bil spremenjen. Izvršba na premoženju, ki je del skupnega premoženja zakoncev, se lahko odredi tudi za izterjavo dolga, ki je nastal le enemu od zakoncev med zakonsko zvezo ali pred sklenitvijo zakonske zveze. Za namene sklepa o izvršbi se za del skupnega premoženja toženca in njegovega zakonca šteje tudi premoženje, ki ni del skupnega premoženja zakoncev samo zato, ker je bilo s sodno odločbo skupno premoženje zakoncev ukinjeno ali je bil njegov obstoječi obseg zmanjšan, ali ker je bil obseg skupnega premoženja zakoncev pogodbeno zmanjšan, ali je bil sprejet dogovor o ločenem premoženju, ali je bil z dnem prenehanja zakonske zveze pogodbeno določen izvor skupnega premoženja zakoncev.

V primeru izterjave dolga, ki je del skupnega premoženja zakoncev, se lahko odredi izvršba z odtegljaji od plače ali drugih dohodkov toženčevega zakonca, rubežem sredstev na računu toženčevega zakonca pri finančni instituciji, rubežem drugih denarnih terjatev toženčevega zakonca ali rubežem drugega premoženja toženčevega zakonca.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Sodna izvršba

Plačilo denarnega zneska se lahko izvede z odtegljaji od plače, rubežem, upravljanjem nepremičnega premoženja, prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, zasegom proizvodnega obrata in ustanovitvijo zastavne pravice na nepremičnem premoženju (člen 258(1) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Izvršba za izpolnitev druge obveznosti, ne plačila denarnega zneska, je odvisna od narave naložene obveznosti. Izvede se lahko s prisilno izselitvijo, odvzemom predmetov, razdelitvijo skupnih predmetov, dokončanjem dela in drugimi ukrepi (člen 258(2) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Izvršba s prodajo zastavljene stvari se lahko za zarubljeno terjatev izvede s prodajo zastavljenega premičnega in nepremičnega premoženja, skupnih predmetov in sklopov predmetov, rubežem zastavljene finančne terjatve in rubežem drugih zastavljenih lastninskih pravic (člen 258(3) zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Ko je izvršilni postopek vpisan v register začetih izvršilnih postopkov, sodni izvršitelj oceni, kako bo izvršilni postopek opravljen, in izda ali prekliče sklep o izvršilnem postopku, ki se nanaša na premoženje, v zvezi s katerim mora biti opravljen izvršilni postopek. Sklep o izvršilnem postopku pomeni sklep za izvedbo izvršilnega postopka na enega od načinov, določenih z zakonom št. 120/2001, zakonik o izvršbi, kakor je bil spremenjen. Sodni izvršitelj mora v sklepu o izvršilnem postopku izbrati metodo izvršilnega postopka, ki ni očitno neustrezna, zlasti v smislu nesorazmernosti med zneskom dolgov toženca in ceno predmeta, s katerim naj bi se doseglo poplačilo toženčevega dolga.

Izvršilni postopek za plačilo denarnega zneska se lahko opravi z odtegljaji od plače in drugih dohodkov, rubežem, prodajo premičnega in nepremičnega premoženja, zasegom proizvodnega obrata, ustanovitvijo zastavne pravice sodnega izvršitelja na nepremičnem premoženju, upravljanjem nepremičnega premoženja ali odvzemom vozniškega dovoljenja.

Metoda izvršilnega postopka za izpolnitev druge obveznosti, ne plačila denarnega zneska, je odvisna od narave naložene obveznosti. Izvede se lahko s prisilno izselitvijo, odvzemom predmetov, razdelitvijo skupnih predmetov, dokončanjem dela in drugimi ukrepi.

Izvršilni postopek s prodajo zastavljene stvari se lahko za zarubljeno terjatev izvede s prodajo zastavljenega premičnega in nepremičnega premoženja.

Prepoved razpolaganja s premoženjem je urejena v členu 44a in členu 47(5) zakona št. 120/2001, zakonik o izvršbi, kakor je bil spremenjen. Razen če sodni izvršitelj odloči drugače, toženec po vročitvi obvestila o začetku izvršilnega postopka ne sme razpolagati s svojim premoženjem, vključno z nepremičninami in premoženjem, vključenim v skupno premoženje zakoncev, razen za dejavnosti običajnega poslovanja in obratovanja, zadovoljevanje svojih osnovnih življenjskih potreb in potreb oseb, za katere ima preživninsko obveznost, ter vzdrževanje in upravljanje premoženja. Vsa pravna dejanja, s katerimi toženec krši to obveznost, so neveljavna. Vendar pa se pravno dejanje šteje za veljavno, če sodni izvršitelj, upnik ali registrirani upnik ne ugovarja njegovi veljavnosti zaradi zagotovitve poravnave terjatve, ki se izvršuje. Pravni učinki ugovora zoper veljavnost nastanejo od začetka učinkovanja pravnega dejanja, če je sklep o izvršilnem postopku ali drug izraz volje sodnega izvršitelja, upnika ali registriranega upnika vročen vsem udeležencem pravnega dejanja, zoper katero je sodni izvršitelj, upnik po sodbi ali registrirani upnik vložil ugovor neveljavnosti.

Toženec premoženja, za katero velja sklep o izvršilnem postopku, ne sme prenesti na drugo osebo, ga obremeniti ali kako drugače odsvojiti. Vsa pravna dejanja, s katerimi toženec krši to obveznost, so neveljavna.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Ti ukrepi trajajo, dokler izvršilni postopek ni ustavljen, dokler niso terjatev, z njo povezani elementi in stroški izvršilnega postopka poravnani itd. Prepoved razpolaganja s premoženjem se s sklepom odpravi, če toženec pri sodnem izvršitelju položi znesek, enak terjatvi, ki se izvršuje, stroškom izvršilnega postopka in upnikovim stroškom.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Med sodno izvršbo sodbe se lahko pritožba vloži v skladu s splošnimi določbami o pritožbah iz zakonika o civilnem postopku. Toženec mora pritožbo vložiti v 15 dneh od prejema pisnega izvoda sodbe pri sodišču, zoper odločitev katerega je usmerjena. Če jo oseba, ki je upravičena do tega, vloži v roku za pritožbo, sodba ne postane pravnomočna, dokler pritožbeno sodišče dokončno ne odloči o pritožbi (glej tudi člen 254 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Med izvršbo sodbe ni mogoče iz zakonskih razlogov ustaviti postopka in opustiti upoštevanja roka. Prav tako ni mogoče vložiti tožbe za ponovni začetek izvršbe. Mogoče pa je vložiti ničnostno tožbo, vendar samo, če se z njo izpodbija pravnomočni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bila pritožba zavrnjena ali pritožbeni postopek ustavljen, in pravnomočni sklep pritožbenega sodišča, s katerim je bil sklep sodišča prve stopnje o zavrnitvi pritožbe ali pritožbenega preizkusa potrjen ali spremenjen zaradi prepozne vložitve (glej tudi člen 229(4) in člen 254(2) zakonika o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen).

Pravica do premoženja, za katero izvršba ni dopustna, se lahko uveljavlja zoper upnika na podlagi predloga, naj se tako premoženje izključi iz izvršbe v skladu s členom 267(1) zakonika o civilnem postopku.

Pravica do premoženja, ki je del skupnega premoženja zakoncev ali se za namene sklepa o izvršbi šteje za premoženje, ki je del skupnega premoženja toženca in njegovega zakonca, se lahko smiselno uveljavlja na podlagi takega predloga, čeprav terjatve, ki se izvršuje, ni mogoče poplačati iz tega premoženja (člen 267(2) zakonika o civilnem postopku).

Zanikanje verodostojnosti, zneska, skupine ali vrstnega reda terjatev, prijavljenih za razdelitev izkupička ali drugače poplačanih med izvršbo sodbe, je treba zoper upnika prav tako uveljavljati na podlagi predloga v zvezi z zakonsko opredeljenimi metodami zasega premoženja (člen 267a zakonika o civilnem postopku).

Stranka lahko vloži ugovore zoper nekatere sodne sklepe. To so na primer ugovori toženca v zvezi s popisom premoženja, ugovori zoper poročilo o upravljanju proizvodnega obrata ali ugovori zoper domik.

Ne nazadnje lahko toženec med izvršbo in izvršilnim postopkom vloži predlog za odlog ali začasno ustavitev izvršbe sodbe (izvršilnega postopka). Odlog in začasna ustavitev izvršbe sodbe (izvršilnega postopka) sta urejena v zakoniku o civilnem postopku in zakoniku o izvršbi (zlasti v členih 266, 268 in 269 zakona št. 99/1963, zakonik o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen, ter členih 54, 55 in 55a zakona št. 120/2001, zakonik o izvršbi, kakor je bil spremenjen).

Pritožba v izvršilnem postopku

Zoper sklep sodnega izvršitelja se je mogoče pritožiti v primerih, ki jih dopušča zakonik o izvršbi (glej člen 55c).

Zoper sklep sodnega izvršitelja o predlogu za umik predmeta s seznama se lahko v skladu s členom 267 zakonika o civilnem postopku pri izvršilnem sodišču vloži predlog za izključitev predmeta, kar je mogoče storiti v 30 dneh od vročitve sklepa sodnega izvršitelja, s katerim ni sodni izvršitelj niti delno ugodil predlogu za umik predmeta s seznama. V obdobju od vložitve predloga za umik predmeta s seznama do izteka tega roka in med postopkom odločanja o predlogu ni mogoče prodati premičnega premoženja, ki je navedeno na seznamu.

Stranka lahko vloži ugovor zoper sklep o stroških postopka v osmih dneh od vročitve sklepa.

V zvezi s predlogom za odlog ali ustavitev izvršilnega postopka glej „Opravné prostředky při soudním výkonu rozhodnutí“ (Pravna sredstva pri sodni izvršbi) zgoraj.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Po sklepu o izvršilnem postopku (člen 44 in naslednji zakonika o izvršbi) prepoved razpolaganja s premoženjem ne velja za toženčeve dejavnosti običajnega poslovanja in obratovanja, zadovoljevanje njegovih osnovnih življenjskih potreb in potreb oseb, za katere ima preživninsko obveznost, ter vzdrževanje in upravljanje premoženja. Toženec lahko pri sodnem izvršitelju tudi vloži predlog, naj se prepoved razpolaganja ne uporablja za del njegovega premoženja. V tem predlogu mora dokazati, da njegovo preostalo premoženje očitno in nedvoumno zadostuje za poplačilo terjatve, ki se izvršuje, vključno z upnikovimi stroški in stroški izvršilnega postopka.

Toženec ima tudi možnost, da po pozivu sodnega izvršitelja, ki mora vsebovati informacije o roku za plačilo in morebitnih posledicah neplačila, plača terjatev, ki se izvršuje, in polog po znižanih stroških. Prepoved razpolaganja s premoženjem (člen 44a(1) in člen 46(6) zakonika o izvršbi) preneha veljati, ko je terjatev poplačana in polog plačan. V nasprotnem primeru sodni izvršitelj izvede izvršilni postopek.

Toženec je v skladu s členom 65 odloka ministrstva za pravosodje Češke republike št. 37/1992 o poslovniku za okrajna in okrožna sodišča, kakor je bil spremenjen, z dne 23. decembra 1991 zaščiten zlasti v primeru prisilne izselitve iz stanovanja ali druge nepremičnine, v kateri živi. Če sodni izvršitelj pri izvajanju prisilne izselitve iz nepremičnine, zgradbe, stanovanja ali sobe ugotovi, da je oseba, ki jo je treba prisilno izseliti, zaradi bolezni prikovana na posteljo ali da je to ženska v poporodnem obdobju ali visoko noseča ženska in da bi prisilna izselitev lahko resno ogrozila zdravje take osebe, taka izvršba ni dovoljena; če zdravniško potrdilo ni predloženo ali če izvršitelj dvomi o njegovi pravilnosti, zaprosi za mnenje zdravnika specialista.

Nekateri predmeti, ki pripadajo dolžniku, so v skladu z zakonikom o civilnem postopku izvzeti. Glej tudi vprašanje „Jaký druh majetku může být předmětem výkonu soudních rozhodnutí?“ (Katere vrste premoženja so lahko predmet sodne izvršbe?).

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: .

Izvrševanje sodnih odločb - Nemčija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba (Zwangsvollstreckung) je postopek, ki se uporablja za izvršitev zasebnopravne terjatve z državno prisilo. Za izvršbo je pooblaščena država, ki na podlagi svoje suverene oblasti deluje prek svojih predstavnikov.

Na voljo so naslednji izvršilni ukrepi, s katerimi je dolžnik prisiljen k izpolnitvi obveznosti plačila, izvedbe dejanja itd.:

• rubež (Pfändung) premoženja;
• rubež terjatev in drugega dolžnikovega premoženja (zlasti rubež osebnih dohodkov);
• dolžnikova izjava o premoženju (Vermögensauskunft);
• prisilni ukrepi (Zwangsmaßnahmen) za zagotovitev izvedbe ali opustitve dejanja;
• prisilna dražba (Zwangsversteigerung);
• prisilna uprava (Zwangsverwaltung).

V Nemčiji je izvršba urejena predvsem s členom 704 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku (Zivilprozessordnung – ZPO) ter zakonom o prisilni dražbi in prisilni upravi (Gesetz über die Zwangsversteigerung und Zwangsverwaltung – ZVG).

Uredba (EU) št. 655/2014, s katero je urejeno čezmejno izvrševanje zahtevkov med državami članicami EU, se v Nemčiji izvaja s členom 946 in naslednjimi ZPO.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Glej spodaj pri vprašanju 3.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

• Ali so izvršljive sodne in izvensodne odločbe?

Da. Zadevne odločbe vključujejo pravnomočne sodbe, zoper katere pritožba ni več mogoča, ali sodbe, ki so razglašene za začasno izvršljive (člen 704 ZPO), odredbe o začasnem zasegu (Arrest) in začasne odredbe (einstweilige Verfügungen, člena 929 in 936 ZPO) ter druge izvršilne naslove, navedene v členu 794 ZPO, ki vključujejo ne le sodne odredbe, ampak tudi poravnave, dosežene pred arbitražnim odborom (Vergleiche vor Gütestellen), poravnave, ki jih sklenejo odvetniki (Anwaltsvergleiche), in notarske listine (notarielle Urkunden).

• Ali je treba zaprositi za sklep sodišča, s katerim se odobri izvršba?

Sklep sodišča je potreben za rubež terjatev in drugega dolžnikovega premoženja, prisilne ukrepe za zagotovitev izvedbe ali opustitve dejanja in izvršbo na nepremičnem premoženju na podlagi zakona o prisilni dražbi in prisilni upravi.

• Katero sodišče je pristojno za odreditev izvršbe?

Za rubež terjatev dolžnika: okrajno sodišče (Amtsgericht) v kraju, v katerem živi dolžnik.

Za prisilne ukrepe za zagotovitev izvedbe ali opustitve dejanja: ustrezno prvostopenjsko sodišče.

Za prisilno dražbo in prisilno upravo: okrajno sodišče v kraju, v katerem je premoženje.

• Status in pooblastila sodnega izvršitelja

Sodni izvršitelj (Gerichtsvollzieher) je deželni sodni uradnik, ki je pod upravnim nadzorom predsedujočega sodnika okrajnega sodišča. Vendar je pri opravljanju svojih izvršilnih dolžnosti funkcijsko neodvisen: navedeni upravni nadzor se ne sme uporabiti za vplivanje nanj. Ukrepi, ki jih sprejme sodni izvršitelj, in obračuni stroškov, ki jih pripravi, se lahko izpodbijajo z vložitvijo ugovora (Erinnerung). Enako velja, če sodni izvršitelj zavrne izvršitev naloga. Ugovor obravnava sodišče, ki je pristojno za izvršbo.

Sodni izvršitelj je pristojen za izvršbo civilnopravnih sodb v skladu s knjigo 8 ZPO. Poudarek je na izvršbah na premičnem premoženju. Pri tem je sodni izvršitelj načeloma pooblaščen, da dolžniku dovoli plačilo v obrokih, ter odgovoren za zagotovitev pravočasnega in učinkovitega zaključka izvršilnega postopka. Ena od njegovih glavnih dolžnosti je od dolžnika pridobiti zapriseženo izjavo o premoženju. Druga področja pristojnosti vključujejo:

• izročitev premičnega in nepremičnega premoženja (prisilna izselitev);
• odpravo dolžnikovega upiranja dejanjem, ki jih mora dovoliti;
• na zahtevo stranke vročitev dokumentov, potrebnih za izvršbo;
• izvršitev odredb o začasnem zasegu in začasnih odredb (kadar za to ni pristojno sodišče);
• izvršitev naloga za prijetje po zavrnitvi predložitve izjave o premoženju.

• Ali mora predlog za izvršbo vložiti pravni strokovnjak?

Za predloge za izvršbo je običajno pristojno okrajno sodišče, na katerem pravno zastopanje ni obvezno.

Predlog za prisilne ukrepe za zagotovitev izvedbe ali opustitve dejanja je treba vložiti pri ustreznem prvostopenjskem sodišču, ki je lahko v nekaterih okoliščinah višje sodišče (deželno sodišče, Landgericht), na katerem se pravno zastopanje načeloma zahteva.

Stroški izvršilnih ukrepov

Zakon določa različne metode izvršbe, odvisno od terjatve, ki jo je treba izpolniti. Različni izvršilni ukrepi povzročijo različne stroške.

• (a) Rubež premoženja

Kadar je priznana pravica do plačila določenega denarnega zneska, lahko upnik od sodnega izvršitelja zahteva izvršitev plačila. Za rubež dolžnikovega premičnega premoženja, ki ga opravi sodni izvršitelj, se v skladu s točko 205 taksne tarife (Kostenverzeichnis – KV), priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev (Gerichtsvollzieherkostengesetz – GvKostG), plača taksa v višini 26 EUR. Za prodajo zarubljenega premoženja, javno dražbo (ki je lahko lokalna dražba ali internetna dražba, do katere javnost dostopa prek dražbene platforme) ali drugačno unovčenje se v skladu s točko 300 taksne tarife plača dodatna taksa v višini 52 EUR. V skladu s točko 500 taksne tarife se zaračunava tudi dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 20 EUR za vsako dodatno začeto uro. Poleg tega obstajajo izdatki sodnega izvršitelja, zlasti v obliki potnih stroškov (točka 711 taksne tarife).

• (b) Rubež terjatev, ki jih ima dolžnik

Sklep o plačilu denarnega zneska se lahko zavaruje tudi tako, da se pri sodišču vloži predlog za rubež terjatve, ki jo ima dolžnik (npr. izplačila osebnih dohodkov), in njen prenos na upnika, pri čemer se plačila odštejejo od dolga (zur Einziehung, „za izterjavo“) oziroma se s prenosom poravna upnikova terjatev do dolžnika (an Zahlungs statt, „namesto plačila“) (člena 829 in 835 ZPO). Praviloma se rubež terjatve in prenos predlagata skupaj ter sta povezana v sklepu o rubežu in prenosu. Za postopek v zvezi s predlogom se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških (Gerichtskostengesetz – GKG), plača zgolj taksa v višini 20 EUR. Izdatki, vključno s stroški vročitve sklepa sodišča, se na podlagi dela 9 navedene taksne tarife zaračunajo posebej.

• (c) Pridobitev izjave o premoženju

Sodni izvršitelj za pridobitev izjave o premoženju v skladu s točko 260 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 33 EUR.

• (d) Izvršba na nepremičnem premoženju

Izvršba na dolžnikovem nepremičnem premoženju se opravi z vpisom hipoteke v zemljiško knjigo ali s prisilno dražbo ali prisilno upravo nepremičnine.

Za vpis hipoteke v zemljiško knjigo za zavarovanje terjatve se v skladu s točko 14121 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih in notarskih stroških (Gerichts- und Notarkostengesetz – GNotKG), plača taksa v višini 1 % vrednosti terjatve, ki se zavaruje (člen 53(1) zakona). Priloga 1 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 3 milijonov EUR.

Sodne takse za postopke v skladu z zakonom o prisilni dražbi in prisilni upravi so določene v delu 2, oddelek 2, poddela 1 in 2, taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških. Za sklep o predlogu za odreditev prisilne dražbe zemljišča ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 100 EUR. Takse se plačajo tudi za postopek kot tak, izvedbo najmanj ene dražbe s povabilom k oddaji ponudb, sklenitev prodaje in razdelitev izkupička, pri čemer vsaka od teh taks znaša 0,5 %. Taksi za postopek in izvedbo dražbe se določita glede na vrednost nepremičnine, ki jo določi izvršilno sodišče (tržna vrednost, člen 54(1) zakona o sodnih stroških). Taksi za sklenitev prodaje in razdelitev izkupička se določita na podlagi uspešne ponudbe brez obresti, vključno z vrednostjo morebitnih preostalih pravic v skladu s pogoji dražbe (člen 54(2) in (3) zakona o sodnih stroških). Priloga 2 vsebuje preglednico taks za vrednosti do 500 000 EUR. Poleg taks se v skladu z delom 9 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, posebej zaračunajo izdatki, nastali v postopku. Ti vključujejo stroške cenilca za oceno tržne vrednosti nepremičnine v skladu z zakonom o nagradah in nadomestilih v sodstvu (Justizvergütungs‑ und ‑entschädigungsgesetz – JVEG) (točka 9005 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških).

Za sklep o predlogu za odreditev prisilne uprave ali o zahtevi za vključitev v postopek se plača taksa v višini 100 EUR. Za samo prisilno upravo se plača letna taksa v višini 0,5 %, vendar najmanj 120 EUR skupaj in po najmanj 60 EUR v prvem in zadnjem koledarskem letu. Višina takse se določi glede na skupne prihodke iz prisilne uprave (člen 55 zakona o sodnih stroških).

• (e) Izročitev in prisilni ukrepi za zagotovitev izvedbe, dopustitve ali opustitve dejanja

Če mora dolžnik izročiti premično premoženje, mora sodni izvršitelj premičnino odvzeti dolžniku in jo predati upniku. Sodni izvršitelj za to uradno dejanje v skladu s točko 221 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, zaračuna takso v višini 26 EUR. Poleg navedene takse se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas, če je v poročilu sodnega izvršitelja navedeno, da je za izvršitev uradnega dejanja potreboval več kot tri ure. Dodatek znaša 20 EUR za vsako dodatno začeto uro.

Če mora dolžnik izročiti nepremično premoženje, mora sodni izvršitelj dolžniku odvzeti posest in jo dati upniku (prisilna izselitev). V skladu s točko 240 taksne tarife, priložene zakonu o stroških sodnih izvršiteljev, se za to zaračuna taksa v višini 98 EUR. Tudi tu se v skladu s točko 500 taksne tarife zaračuna dodatek za čas v višini 20 EUR za vsako dodatno začeto uro, če izvršitev uradnega dejanja traja več kot tri ure. Poleg tega se zaračunajo tudi izdatki sodnega izvršitelja, vključno s stroški nujnih storitev tretjih oseb, kot so odstranitve ali ključavničarske storitve.

V postopku pred sodiščem za odreditev izvedbe dejanja (ne glede na to, ali ga lahko izvede samo dolžnik ali pa ga lahko namesto njega izvede druga oseba), dopustitve dejanja ali opustitve dejanja se v skladu s točko 2111 taksne tarife, priložene zakonu o sodnih stroških, v vsakem primeru plača sodna taksa v višini 20 EUR.

3.2 Glavni pogoji

Upnik mora imeti izvršilni naslov, ki dokazuje njegovo terjatev. To je lahko pravnomočna sodba, zoper katero pritožba ni več mogoča, ali sodba, ki je razglašena za začasno izvršljivo (člen 704 ZPO), ali ena od listin iz člena 794 ZPO (npr. sodna poravnava (gerichtlicher Vergleich), sklep o izvršbi (Vollstreckungsbescheid) ali notarska listina). Izvršilni naslov mora na splošno vsebovati klavzulo o izvršljivosti (Vollstreckungsklausel) in mora biti vročen dolžniku. Za sklepe o izvršbi, odredbe o začasnem zasegu in začasne odredbe je klavzula o izvršljivosti potrebna le izjemoma (členi 796, 929(1) in 936 ZPO).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovo premično premoženje, terjatve in druge premoženjske pravice ter nepremičnine.

V členu 811 ZPO je opredeljeno premično premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti. Namen tega je dolžniku in članom njegovega gospodinjstva omogočiti, da ohranijo predmete, ki jih nujno potrebujejo za osebno rabo ali opravljanje poklica.

Omejitve rubeža veljajo tudi za dolžnikov osebni dohodek. V členu 850 in naslednjih ZPO so določeni nekateri zneski, ki jih ni mogoče zarubiti, ker jih dolžnik potrebuje za svoje preživljanje. Dobroimetje na računu je lahko pred rubežem zaščiteno na podlagi „računa, izvzetega iz rubeža“ (Pfändungsschutzkonto, člen 850k ZPO). Na teh računih so določeni zneski izvzeti iz rubeža ne glede na izvor dobroimetja.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

• V zvezi z dolžnikom

Izvršba na dolžnikovem premičnem premoženju se opravi z rubežem in unovčenjem zarubljenega premoženja. Terjatve in pravice, ki jih ima dolžnik do tretjih oseb, se zarubijo na podlagi sklepa izvršilnega sodišča. V obeh primerih je rubež uradno dejanje, ki vodi do zaplembe zarubljenega predmeta. Z zaplembo je dolžniku med drugim odvzet nadzor nad predmetom.

• V zvezi s tretjimi osebami

Če je sodni izvršitelj zarubil premično premoženje, ki ne pripada dolžniku, ampak tretji osebi, lahko tretja oseba nasprotuje rubežu svojega premoženja z ugovorom tretjega (Drittwiderspruchsklage).

Kadar se zarubijo in prenesejo terjatve dolžnika do tretje osebe, tretja oseba ne sme več plačevati dolžniku, ampak lahko terjatev, ki je bila prenesena na upnika, da bi se odštela od dolžnikove terjatve, plača samo upniku, s čimer tretja oseba poravna svoj dolg. Zoper tretjo osebo, ki krši to obveznost, se lahko vloži odškodninska tožba.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Za terjatve, zoper katere pritožba ni več mogoča, in terjatve na podlagi izvršljivih poravnav ali listin na podlagi člena 197 civilnega zakonika (BGB) velja 30-letni zastaralni rok. Upnik lahko kadar koli v zadevnem obdobju začne izvršilni postopek.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

V nemškem pravu ni posebnega postopka za odobritev izvršbe.

Dolžnik lahko ukrepom, ki se predlagajo zoper njega, nasprotuje v izvršilnem postopku. Vloži lahko ugovor (Erinnerung) zoper način izvršbe. Zoper sklep, izdan v postopku brez ustne obravnave, lahko vloži takojšnjo pritožbo (Beschwerde). Vložiti jo mora v dveh tednih, in sicer pri sodišču, katerega sklep se izpodbija in ki lahko razveljavi svoj sklep, ali deželnem sodišču, ki odloča kot pritožbeno sodišče.

Vložitev takega pravnega sredstva nima neposrednega učinka na nadaljevanje začetega izvršilnega postopka. Odložilni učinek ne nastopi.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Glej zgoraj pri vprašanju 4.

Priloga 1

Priloga 2

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: .

Izvrševanje sodnih odločb - Estonija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah pomeni, da se dolžnikovo premoženje uporabi za poplačilo terjatve, navedene v izvršilnem naslovu, ali da se od dolžnika zahteva, naj koga oskrbi, izvede določeno dejanje ali se ga vzdrži.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodni izvršitelji (kohtutäiturid) – kontaktni podatki so na voljo tukaj.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Sodna odločba se izvrši:

(1) ko postane pravnomočna.

Sodna odločba postane pravnomočna, ko je ni več mogoče izpodbijati drugače kot v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi (teistmismenetlus). Če se zoper sodno odločbo zakonito vloži pritožba, se njena pravnomočnost odloži. Če se pritožba nanaša samo na del odločbe, preostali del odločbe postane pravnomočen. Če se pritožba nanaša na del sodne odločbe, ki ni povezan z določitvijo stroškov postopka, del sodne odločbe, v katerem je določena višina stroškov postopka, prav tako ne postane pravnomočen. Pravnomočna sodna odločba je za udeležence v postopku zavezujoča v obsegu, v katerem se zahtevek, naveden v tožbi ali nasprotni tožbi, reši na podlagi okoliščin pravde, razen če zakon določa drugače.

Sodna odločba se izvrši na podlagi zahtevka tožnika;

(2) preden postane pravnomočna, če jo sodišče razglasi za takoj izvršljivo.

Sodna odločba, ki je razglašena za takoj izvršljivo, se izvrši, preden postane pravnomočna. Sodišče razglasi, da je odločba neposredno izvršljiva, v sami sodni odločbi ali s sklepom.

Sodne odločbe se izvršijo na podlagi izvršilnega naslova.

Izvršilni naslovi v civilnih in gospodarskih zadevah so lahko:

• sodne odločbe in sklepi v civilnih zadevah, ki so postali pravnomočni ali so neposredno izvršljivi;
• odločbe tujih sodišč, ki so priznane ali izvršljive brez priznanja;
• odločbe stalnih arbitražnih sodišč v Estoniji in odločbe drugih arbitražnih sodišč, ki so razglašene za izvršljive;
• pravnomočne odločbe odbora za delovnopravne spore (töövaidluskomisjon) ali odbora za najemniške spore (üürikomisjon).

Izčrpen seznam izvršilnih naslovov je naveden v členu 2 zakonika o izvršilnem postopku (täitemenetluse seadustik).

Če se izvršilni naslov ne izvrši prostovoljno, je mogoče na podlagi tožnikovega zahtevka začeti izvršilni postopek.

Terjatve na podlagi izvršilnih naslovov, določenih z zakonom, se izvršijo na podlagi zakonika o izvršilnem postopku. Izvršitve izvršilnih naslovov opravljajo izvršitelji, razen če zakon določa drugače.

• Izvršitelj izvede izvršilni postopek na podlagi tožnikovega zahtevka in izvršilnega naslova. Izvršilni postopek izvede ne glede na zahtevek tožnika, če je izvršilni naslov sklep o plačilu honorarja izvršitelja ali nalogu za plačilo stroškov izvršbe ter v drugih primerih, določenih z zakonom.
• V izvršilni zadevi se odpre izvršilni spis, v katerem se v kronološkem vrstnem redu navedejo izvršilni ukrepi in poslana obvestila. V izvršilnem spisu se hranijo dokumenti, ki jih v izvršilni zadevi prejme in izda izvršitelj, ali kopije teh dokumentov.
• Če so izpolnjeni pogoji za začetek izvršilnega postopka, izvršitelj dolžniku izroči obvestilo o izvršbi. Šteje se, da se je izvršilni postopek začel ob izročitvi obvestila o izvršbi dolžniku.
• Izvršitelj mora dolžniku izročiti obvestilo o izvršbi, udeležencem v izvršilnem postopku pa mora izročiti sklep o zasegu premoženja, poročilo o dražbi, svoje odločbe o pritožbah, vloženih zoper njegove ukrepe, in druge z zakonom določene dokumente.
• Če rok za prostovoljno izvršitev izvršilnega naslova ni določen z zakonom ali sodno odločbo, ga mora določiti izvršitelj. Rok ne sme biti krajši od 30 dni, razen če je drugače določeno z zakonikom o izvršilnem postopku. Izvršitelj lahko s soglasjem tožnika za prostovoljno izvršitev izvršilnega naslova določi rok, ki je daljši od 30 dni.

Izvršitelj mora nemudoma sprejeti vse ukrepe, ki so z zakonom dovoljeni za izvršitev izvršilnega naslova, zbrati potrebne informacije za izvršilni postopek ter udeležencem v izvršilnem postopku pojasniti njihove pravice in obveznosti.

• Izvršitelj lahko izvršilni ukrep odloži na podlagi zahtevka tožnika ali ustreznega sklepa sodišča ali ob spremembi osebe, ki vodi izvršilni postopek.
• Sodišče lahko na podlagi zahtevka dolžnika izvršilni postopek ustavi oziroma izvršitev podaljša ali odloži, če bi bilo nepošteno do dolžnika, da bi se postopek nadaljeval. Pri tem je treba upoštevati interese tožnika in druge okoliščine, vključno z dolžnikovimi družinskimi razmerami in ekonomskim položajem.

3.2 Glavni pogoji

Osnovni pogoji za izvršitev izvršilnega naslova:

1. Izvršitev je dopustna na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pravnomočne odločbe odbora za delovnopravne spore ali odbora za najemniške spore, ki vsebuje zaznamek o pravnomočnosti. Neposredno izvršljiva odločba ne vsebuje zaznamka o pravnomočnosti.
2. Če je neki predmet zaradi svoje narave primeren za osebno uporabo samo enega od zakoncev, se domneva, da pripada zakoncu, ki naj bi predmet glede na njegovo naravo uporabljal.
3. Denarna terjatev na skupnem premoženju zakoncev je dovoljena s soglasjem zakonca, ki ni dolžnik, ali če se z izvršilnim naslovom od obeh zakoncev zahteva izpolnitev obveznosti. Tožnik lahko zahteva razdelitev skupnega premoženja in uveljavljanje denarne terjatve na delu skupnega premoženja, ki pripada dolžniku. V izvršilnem postopku v zvezi s premoženjem enega od zakoncev se v primeru izvršbe na skupnem premoženju zakoncev v korist tožnika domneva soglasje zakonca, ki ni dolžnik. Zadevno premoženje se lahko zaseže in proda. Domneva soglasja ne velja za nepremično premoženje v lasti zakonca, ki ni dolžnik, njun dohodek oziroma denar na bančnem računu, odprtem v njunem imenu. Zakonec, ki ni dolžnik, je obveščen o zasegu premoženja iz tega oddelka in prejme informacije o možnosti vložitve ugovora.
4. Za denarno terjatev na premoženju, ki je v lasti partnerjev, je potreben izvršilni naslov, ki velja za vse partnerje.
5. Če med izvršilnim postopkom dolžnik umre, se postopek nadaljuje v zvezi z njegovo zapuščino, razen če je drugače določeno z zakonom.
6. Če izvršilni naslov velja tudi za pravnega naslednika v njem navedenega tožnika ali dolžnika, izvršitelj sprejme izvršilni naslov v izvršbo, če se mu pravno nasledstvo dokaže s sodno odločbo, izpiskom iz javnega registra ali notarsko overjenim dokumentom. Enako velja, če se izvrši sodna odločba, izdana v zvezi s prisvojiteljem spornega predmeta, in se prisvojitelj predmeta po izdaji sodne odločbe spremeni.
7. Če je pogoj za zapadlost terjatve, navedene v izvršilnem naslovu, iztek roka, nastop datuma zapadlosti ali izpolnitev pogoja, je izvršilna dejanja mogoče začeti po izteku takega roka, nastopu takega datuma zapadlosti ali izpolnitvi takega pogoja.
8. Če je pogoj za izvršilni postopek varščina, ki jo mora predložiti tožnik, se lahko postopek začne šele, ko se položitev varščine potrdi v pisnem dokumentu in se izvod dokumenta izroči dolžniku ali se mu pošlje skupaj z obvestilom o izvršbi.
9. Če je pogoj za izvršitev izvršilnega naslova to, da tožnik hkrati izpolni obveznost do dolžnika, lahko izvršitelj začne izvršilni postopek šele po izpolnitvi tožnikove obveznosti, ali če tožnik ali izvršitelj dolžniku ponudi izpolnitev tožnikove obveznosti, šele ko dolžnik neupravičeno zavrne tako izpolnitev ali zavlačuje z njenim sprejetjem iz drugih razlogov.
10. Če tožnik za prisilno izvršitev potrebuje potrdilo o dedni pravici ali drug dokument, lahko tožnik njegovo izdajo namesto od dolžnika zahteva od notarja ali upravnega organa. Pri tem mora predložiti izvršilni naslov.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Denarna terjatev se lahko uveljavlja na premičnem in nepremičnem premoženju ali na stvarnih pravicah dolžnika. Če je dolg nastal zaradi neplačevanja preživnine za otroka, lahko sodišče med izvršilnim postopkom začasno prekliče nekatere dolžnikove pravice in dovoljenja, ki so mu bila izdana, ali prepove njihovo izdajo.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Denarna terjatev na premičnem premoženju:

Če se denarna terjatev uveljavlja na premičnem premoženju, se tako premoženje zaseže in proda. Ko je premoženje zaseženo, ga dolžnik ne more odsvojiti. Terjatev tožnika se skupaj z zamudnimi kaznimi in drugimi stranskimi terjatvami, katerih obseg je naveden v izvršilnem naslovu, poravna iz izkupička od prodaje. Premično premoženje se ne zaseže, če je mogoče domnevati, da bi izkupiček od prodaje premoženja, ki naj bi se zaseglo, zadostoval samo za kritje stroškov izvršbe. Izvršitelj sredstva, ki so na podlagi prisilne izvršitve iz dolžnikovih sredstev (v nadaljnjem besedilu: prihodek od izvršbe) plačana na uradni bančni račun izvršitelja, nakaže tožniku v desetih delovnih dneh po prejemu sredstev.

Če se denarna terjatev uveljavlja zoper državo ali lokalni upravni organ, se vloži zahtevek za denarno izplačilo. Če se zahtevku za denarno izplačilo ne ugodi v razumnem roku, je treba uveljavljati poplačilo denarne terjatve iz stvari.

Ko je predmet zasežen, ima tožnik na njem zastavno pravico. Zastavna pravica na zaseženem premoženju zagotavlja tožniku enake pravice kot zastavna pravica, ustanovljena na podlagi pogodbe ali zakonske zastavne pravice, če ni z zakonom določeno drugače.

Izvršitelj proda zaseženo premično premoženje na elektronski ali ustni javni dražbi, na kateri ni mogoče uveljavljati predkupne pravice. Izvršitelj lahko na predlog tožnika ali dolžnika zasežene predmete proda drugače kot z ustno ali elektronsko dražbo, če dražba ni uspela ali če se lahko domneva, da predmeta ne bo mogoče prodati na dražbi ali da bo domnevni prihodek od izvršbe, dobljen z dražbo predmeta, bistveno nižji od prihodka od izvršbe, ki naj bi bil dobljen z drugačno prodajo predmeta.

Izvršitelj razdeli prihodek od izvršbe, dobljen s prodajo predmetov, med tožnike in druge osebe, upravičene do takega prihodka, po vrstnem redu pridobitve zastavnih pravic ali v skladu z dogovorom med tožniki. Znesek, ki ostane po plačilu stroškov izvršbe in poplačilu terjatev, se vrne dolžniku. Če dobljeni prihodek od izvršbe ne zadostuje za poplačilo vseh terjatev in tožniki ne morejo doseči dogovora glede razdelitve sredstev, izvršitelj prihodek od izvršbe razdeli med tožnike, udeležene v izvršilnem postopku, v skladu z načrtom razdelitve. Stroški izvršbe se odštejejo od prihodka, ki ga je treba razdeliti v skladu z načrtom razdelitve.

Denarna terjatev na nepremičnem premoženju:

Če se uveljavlja denarna terjatev na nepremičnem premoženju, se tako premoženje zaseže in proda ali pa preide v prisilno upravljanje; v takem primeru se terjatev tožnika poplača iz prihodkov iz prisilnega upravljanja. Denarna terjatev se lahko na nepremičnem premoženju uveljavlja, če je dolžnik v zemljiški knjigi vpisan kot njegov lastnik ali če je univerzalni pravni naslednik lastnika, vpisanega v zemljiški knjigi. Denarna terjatev na nepremičnem premoženju se uveljavlja tudi na predmetih, ki so pod hipoteko.

Nepremično premoženje se zaseže tako, da izvršitelj popiše nepremično premoženje in njegove pritikline ter druge predmete, ki so pod hipoteko, prepove njihovo odsvojitev in poskrbi, da se v zemljiško knjigo vnese zaznamek o taki prepovedi. Zaseženo nepremično premoženje ostane v posesti dolžnika, ta pa ga lahko upravlja in uporablja v okviru meja rednega upravljanja, razen če premoženje preide v prisilno upravljanje. Ko je premoženje zaseženo, ga dolžnik ne more odsvojiti. Če je ob zasegu nepremičnega premoženja zaseženo tudi premično premoženje, je tako premično premoženje mogoče odsvojiti v okviru meja rednega upravljanja. Nepremično premoženje se proda na prisilni dražbi ali pa ga pod nadzorom izvršitelja proda dolžnik, za kar je potrebno predhodno soglasje tožnika.

Nepremično premoženje preide v prisilno upravljanje na predlog izvršitelja, tožnika ali dolžnika. Prisilni upravitelj ima pravico prevzeti posest nad nepremičnim premoženjem na podlagi sklepa, s katerim je imenovan za upravitelja. Upravitelj ima pravico in dolžnost, da opravi vse transakcije in dejanja, ki so potrebni za ohranitev stanja in redno upravljanje nepremičnega premoženja. Prisilno upravljanje preneha s sklepom izvršitelja, potem ko je terjatev tožnika poplačana.

Izvršitelj razdeli prihodek od izvršbe, dobljen s prodajo in prisilnim upravljanjem nepremičnega premoženja, med tožnike in druge osebe, upravičene do takega prihodka, na podlagi njihove razvrstitve v zemljiški knjigi in sklepu o zasegu ali na podlagi dogovora med tožniki. Stroški izvršbe se odštejejo od prihodka od izvršbe, ki ga je treba razdeliti v skladu z načrtom razdelitve.

Denarna terjatev na stvarnih pravicah:

Denarna terjatev se lahko uveljavlja na dolžnikovem računu. Kreditna institucija da izvršitelju informacije o obstoju ali neobstoju računa. Račun se zaseže na podlagi akta o zasegu in v obsegu, navedenem v aktu. Glede na višino zneska, zaseženega na podlagi akta o zasegu, se sredstva z računa prenesejo na uradni bančni račun izvršitelja, razen če je izvršilni naslov sklep o zavarovanju ukrepa, ki ni sklep o zavarovanju ukrepa v zvezi s preživninskim zahtevkom, vložen med sodnim postopkom. Če ob zasegu na dolžnikovem računu ni sredstev v višini, navedeni v aktu o zasegu, se sredstva, plačana na račun po zasegu, prav tako štejejo za zasežena do višine neporavnanega zneska. Sredstva, plačana na račun po zasegu, se prenesejo na uradni bančni račun izvršitelja, dokler ni akt o zasegu izvršen. Če izvršitelj izroči akt o zasegu dolžnikovega računa v izvršitev kreditni instituciji, se šteje, da akt o zasegu velja tudi za račune, ki jih bo dolžnik odprl v prihodnje. Kreditna ali plačilna institucija lahko zavrne odprtje računa za dolžnika, ki ima pri njej že odprt račun, v zvezi s katerim ista institucija izvršuje akt o zasegu, ki ga je izdal izvršitelj.

Denarna terjatev se lahko uveljavlja na vrednostnih papirjih. Za zaseg vrednostnih papirjev, navedenih v členu 2 zakona o vodenju estonskega registra vrednostnih papirjev (väärtpaberite keskregistri seadus), izvršitelj naroči uradniku, ki vodi register, naj vnese zaznamek o prepovedi odsvojitve pravic in obveznosti. Vrednostni papir je zasežen, ko je zamrznjen v registru. Izvršitelj proda vrednostne papirje v skladu z določbami o uveljavljanju denarnih terjatev na premičnem premoženju. Izvršitelj ima pravico, da registrirani vrednostni papir registrira v imenu kupca in namesto dolžnika predloži potrebne vloge. Izvršitelj predloži menico, ček ali obveznico za plačilo, če vrednostni papir to omogoča.

Denarna terjatev se lahko uveljavlja na deležu v družbi z omejeno odgovornostjo. Če delež v družbi z omejeno odgovornostjo ni vpisan v register, ki ga vodi centralna depotna družba (väärtpaberite keskregister), se šteje, da je bil zasežen v skladu s postopkom za zaseg premičnega premoženja. Izvršitelj o zasegu obvesti upravni odbor družbe z omejeno odgovornostjo. Izvršitelj proda delež v družbi z omejeno odgovornostjo v skladu z določbami o uveljavljanju denarnih terjatev na premičnem premoženju. Izvršitelj, ki je prodal delež, uradniku poslovnega registra (äriregister) v dveh dneh po dražbi pošlje obvestilo o prenosu deležev, in sicer na obrazcu, ki ga je določil resorni minister.

Poleg zgoraj navedenega je denarno terjatev mogoče uveljavljati tudi na finančnih obveznostih tretjih oseb, članstvu v stanovanjski zadrugi, deležu partnerja v skupnem premoženju partnerjev, neodtujljivi pravici in drugih stvarnih pravicah.

Omejitev pravic, če se dolguje preživnina za otroka:

Če dolžnik ne plačuje redno preživnine za otroka v treh mesecih od začetka izvršilnega postopka za pobiranje take preživnine in je izvršitelj ne more pobrati iz sredstev dolžnika, lahko sodišče s soglasjem tožnika in na predlog izvršitelja ter po predhodnem opozorilu dolžniku izda sklep, s katerim za nedoločen čas začasno prekliče naslednje pravice in dovoljenja:

• pravice do lova;
• pravico do vožnje motornih vozil;
• dovoljenja za nošenje orožja in dovoljenja za nakup orožja;
• pravico do vožnje plovil za rekreacijo in osebnih plovil;
• ribolovno dovoljenje.

Sodišče lahko pod enakimi pogoji razveljavi naslednje dolžnikove dokumente in za dve leti prepove njihovo izdajo:

1. estonski potni list;
2. potni list za tujca;
3. potno listino za begunce;
4. začasno potno listino;
5. pomorsko knjižico;
6. potrdilo o evidenci dela na ladjah;
7. diplomatski potni list.

Če sodišče na podlagi tega oddelka omeji dolžnikovo pravico in/ali začasno prekliče veljavnost njegovega dovoljenja ali razveljavi njegov dokument, mora z istim sklepom sodišča prepovedati tudi dodelitev zadevne pravice, dovoljenja in/ali dokumenta. Sodišče lahko hkrati omeji več pravic, navedenih v tem oddelku, začasno prekliče veljavnost več dovoljenj ali razveljavi več dokumentov in prepove njihovo izdajo.

Sodišče na predlog dolžnika s sklepom obnovi pravico ali veljavnost dovoljenja dolžnika in dovoli, da se mu znova dodeli pravica, dovoljenje ali dokument, če:

• je dolžnik plačal preživnino za otroka za vsaj tri mesece;
• se je dolžnik s tožnikom dogovoril o načrtu plačil in se ga je držal vsaj tri zaporedne mesece;
• zavrnitev obnovitve pravice ali ponovne dovolitve dodelitve pravice ne bi bila pravična do dolžnika;
• se je obveznost plačevanja preživnine za otroka iztekla.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Zastaralni rok za terjatve, priznane s pravnomočno sodno odločbo, in za terjatve na podlagi sodne poravnave ali katerega koli drugega izvršilnega naslova je deset let. Teči začne, ko sodna odločba postane pravnomočna ali ko je izdan kateri koli drug izvršilni naslov, vendar šele po zapadlosti terjatve.

Zastaralni rok za terjatev za izpolnitev tekočih obveznosti, razen terjatev za izpolnitev preživninskih obveznosti do otroka, je za vsako posamezno obveznost tri leta, in to ne glede na pravno podlago za terjatev. Zastaralni rok začne teči konec koledarskega leta, v katerem terjatev v zvezi z obveznostjo zapade. Zastaralni rok za terjatev za izpolnitev preživninskih obveznosti do otroka je za vsako posamezno obveznost deset let.

Če med izvršilnim postopkom dolžnik umre, se postopek nadaljuje v zvezi z njegovo zapuščino, razen če je drugače določeno z zakonom.

Pred iztekom roka za odpoved zapuščini ali sprejem dediščine se lahko izvršilni postopek na podlagi terjatve na zapuščini izvede samo v zvezi z zapuščino. V tem primeru na zapuščini ni mogoče uveljavljati nobene denarne terjatve v zvezi z obveznostmi, ki jih osebno dolguje pravni naslednik.

Če izvršilni naslov velja tudi za pravnega naslednika v njem navedenega tožnika ali dolžnika, izvršitelj sprejme izvršilni naslov v izvršbo, če se mu pravno nasledstvo dokaže s sodno odločbo, izpiskom iz javnega registra ali notarsko overjenim dokumentom. Enako velja, če se izvrši sodna odločba, izdana v zvezi s prisvojiteljem spornega predmeta, in se prisvojitelj predmeta po izdaji sodne odločbe spremeni.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Udeleženec v izvršilnem postopku lahko pri izvršitelju vloži pritožbo zoper odločbo ali ukrepe, ki jih je izvršitelj sprejel med izvrševanjem izvršilnega naslova ali ob zavrnitvi izvedbe izvršilnega ukrepa, in sicer v desetih dneh od dneva, ko je vložnik pritožbe izvedel ali bi moral izvedeti za zadevno odločitev ali ukrep, razen če zakon določa drugače.

Udeleženec v postopku lahko zoper odločbo izvršitelja v zvezi s pritožbo v desetih dneh po vročitvi odločbe vloži pritožbo pri okrajnem sodišču, ki je krajevno pristojno glede na sedež urada izvršitelja. Pritožba zoper odločbo ali dejanja izvršitelja se lahko pri sodišču vloži samo, če se pritožba pred tem vloži pri izvršitelju.

Pritožbo zoper sklep sodnika je mogoče vložiti v izvršilnem postopku, razen če zakon določa drugače.

Udeleženci v postopku lahko vložijo tudi pritožbo zoper sklep okrajnega sodišča o začasnem preklicu pravice in veljavnosti dovoljenja, izdanega dolžniku, ter prepovedi dodelitve pravice ali izdaje dovoljenja dolžniku v skladu s postopkom, določenim v zakoniku o civilnem postopku (tsiviilkohtumenetluse seadustik). Zoper sklep okrožnega sodišča o pritožbi zoper sklep okrajnega sodišča se je mogoče pritožiti.

Dolžnik lahko zoper tožnika vloži tožbo za razglasitev nedopustnosti prisilne izvršitve na podlagi izvršilnega naslova, zlasti če je bila terjatev poplačana, odložena ali pobotana. Ugoditev tožbi ne vpliva na veljavnost ali pravno moč izvršilnega naslova. Taki ugovori so dopustni samo, če razlogi, na katerih temeljijo, nastanejo po začetku pravnomočnosti sodne odločbe. Taka tožba se lahko vloži do konca izvršilnega postopka (člen 221 zakonika o izvršilnem postopku).

Tretja oseba, ki ima na predmetu prisilne izvršitve pravico, ki prisilno izvršitev preprečuje (zlasti lastninsko pravico ali omejeno stvarno pravico), lahko pri sodišču, ki je pristojno glede na kraj prisilne izvršitve, vloži zahtevek za sprostitev zaseženega premoženja ali razglasitev prisilne izvršitve za nedopustno iz drugih razlogov.

Udeleženec v izvršilnem postopku lahko v 30 dneh po prejemu poročila o dražbi pri sodišču vloži tožbo za razglasitev neveljavnosti dražbe, če je bilo premoženje prodano osebi, ki ga ni imela pravice kupiti, če je dražba potekala na podlagi ničnega zasega ali če so bili kršeni drugi bistveni pogoji dražbe. Če se dražba razglasi za neveljavno, lahko dolžnik zahteva, naj kupec odstopi prodani predmet na podlagi člena 80 zakona o stvarnem pravu (asjaõigusseadus), ali če to ni mogoče, vloži zahtevek na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi; udeleženec v postopku lahko od izvršitelja zahteva povrnitev škode v skladu z zakonom o sodnih izvršiteljih (kohtutäituri seadus).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Potek izvršilnega postopka je urejen z zakonom o izvršilnem postopku. Omejitve glede zasega premoženja so določene v členu 53(1), ki določa, da je prepovedano zaseči več dolžnikovega premoženja, kot je potrebno za poplačilo tožnikove terjatve in kritje stroškov izvršbe, razen če tožnikove terjatve ni mogoče poplačati na noben drug način. Zaseg je neveljaven, prav tako pa iz zasega na podlagi bistvene kršitve postopkovnih določb v zvezi z zasegom ne izhajajo pravne posledice, zlasti če:

1. se premoženje zaseže brez veljavnega izvršilnega naslova;
2. dolžniku ni bilo vročeno obvestilo o izvršbi;
3. premoženje zaseže oseba, ki za to ni pooblaščena;
4. dolžnik ni bil dobro seznanjen s svojimi pravicami v izvršilnem postopku, zaradi česar so bile kršene njegove pravice, ki jih ima kot dolžnik (člen 55 zakonika o izvršilnem postopku).

Seznam predmetov, ki jih ni mogoče zaseči, je naveden v členu 66 zakonika o izvršilnem postopku. Med izvršilnim postopki ni mogoče zaseči ali prodati naslednjih predmetov:

1. osebnih predmetov dolžnika ter gospodinjskih predmetov, kuhinjskih pripomočkov, oblačil, posteljnine, ležišč in drugih stvari, ki se uporabljajo v gospodinjstvu in so bistvene za izpolnjevanje potreb gospodinjstva, ob upoštevanju višine dolžnikovega dolga;
2. vsaj ene tehnične naprave, ki dolžniku omogoča uveljavljanje pravice do prejemanja informacij, ki je določena v členu 44(1) ustave Republike Estonije (Eesti Vabariigi põhiseadus);
3. živil, ki jih dolžnik in njegova družina nujno potrebujejo za en mesec, in goriva, potrebnega za ogrevanje stanovanja v eni ogrevalni sezoni, ali če ob izvršbi take zaloge ni, njena pridobitev pa ni zagotovljena kako drugače, zneska denarja, potrebnega za pridobitev take zaloge;
4. kmetijske opreme, živine, gnojil in primarnih kmetijskih proizvodov osebe, ki se ukvarja s kmetijstvom, ki jih dolžnik nujno potrebuje za preživljanje sebe in svoje družine do naslednjega spravila;
5. predmetov, ki so bistveni za nadaljevanje gospodarskih ali poklicnih dejavnosti fizične osebe ali njenega delovnega razmerja ali pogodbe o opravljanju storitev;
6. knjig in drugih predmetov, ki jih dolžnik ali njegovi družinski člani uporabljajo za študij ali bogoslužne dejavnosti;
7. računovodskih izkazov, družinskih evidenc, poročnih prstanov, priznanj in odlikovanj, ki pripadajo dolžniku;
8. umetnih okončin, očal in drugih medicinskih pripomočkov, potrebnih zaradi invalidnosti, ki jih uporablja dolžnik ali njegov družinski član;
9. predmetov, ki jih v dolžnikovi družini potrebujejo za pogreb;
10. muzejskih zbirk državnih muzejev, občinskih muzejev in muzejev pravnih oseb javnega prava, predmetov, ki spadajo v take zbirke, ter zbirk ali predmetov državnih muzejev, katerih uporaba je dodeljena fundaciji;
11. arhivskih dokumentov;
12. drugih predmetov, katerih zaseg je v nasprotju s pravom ali moralo;
13. državnega premoženja, trgovina s katerim je omejena, in predmetov, ki jih država ali lokalna uprava kot dolžnik potrebuje za opravljanje javnih nalog in katerih prenos je v nasprotju z javnimi interesi. Preden se sprejme ustrezna odločitev, je treba prositi za mnenje predstavnika pristojnega ministrstva ali agencije.

Predmeti iz odstavkov (1), (2), (4) in (5) zgoraj se lahko zasežejo, če prisilno izvršitev zahteva prodajalec na podlagi denarne terjatve, zavarovane s pridržkom lastništva zaradi prodaje teh predmetov. Predmeti iz odstavka (6) zgoraj, ki so potrebni za bogoslužje, se lahko zasežejo, če se taki predmeti uporabljajo na način, ki je v nasprotju z moralo, ali na kazniv način.

V skladu s členom 67 zakonika o izvršilnem postopku živali, ki se gojijo doma za nekomercialne namene, ni mogoče zaseči. Sodišče lahko na predlog tožnika dovoli zaseg živali velike vrednosti, če se s prepovedjo zasega bistveno kršijo interesi tožnika, ki prevladajo nad interesi varstva živali ali legitimnimi interesi dolžnika.

Omejitve v zvezi z morebitnim zasegom dohodka so določene v členih 131 in 132 zakonika o izvršilnem postopku. Denarne terjatve ni mogoče uveljavljati na naslednjih dohodkih:

1. državnih družinskih prejemkih;
2. socialnovarstvenih prejemkih za invalide;
3. socialnovarstvenih prejemkih na podlagi zakona o socialnem varstvu;
4. nadomestilih za brezposelnost, nepovratnih sredstvih, dodatkih za prevoz in nastanitev ter subvencijah za zagonska podjetja, izplačanih prek estonskega sklada za zavarovanje za primer brezposelnosti (Eesti Töötukassa);
5. nadomestilu, ki se plačuje za povzročitev telesne poškodbe ali zdravstvene motnje, razen nadomestilu za izgubljeni dohodek in nadomestilu za nepremoženjsko škodo;
6. nadomestilu zaradi nezmožnosti za delo;
7. zakonski preživnini;
8. dajatvi iz zdravstvenega zavarovanja v smislu zakona o zdravstvenem zavarovanju (ravikindlustuse seadus), razen nadomestil v primeru začasne nezmožnosti za delo;
9. državni pokojnini v obsegu, določenem z zakonom;
10. podpori ob izpustitvi iz zapora;
11. nadomestilu za zatirane osebe, ki se plačuje na podlagi zakona o osebah, ki so jih zatirale zasedbene sile (okupatsioonirežiimide poolt represseeritud isiku seadus).

Če z uveljavljanjem denarne terjatve na drugem dolžnikovem premoženju tožnikova terjatev ni bila ali domnevno ne bo v celoti poplačana in če je zaseg upravičen glede na vrsto terjatve in višino dohodka, se lahko denarna terjatev na predlog tožnika uveljavlja na dohodkih iz zgornjih odstavkov (5) do (7). Izvršitelj pred sprejetjem take odločitve po možnosti zasliši dolžnika.

Dohodek se ne zaseže, če je nižji od minimalne mesečne plače oziroma ustreznega deleža dohodka za en teden ali dan[1].

Če z uveljavljanjem denarne terjatve na drugem dolžnikovem premoženju preživninski zahtevek za otroka ni bil ali predvidoma ne bo v celoti poplačan, se lahko zaseže do ena polovica navedenega dohodka. Če zaseženi znesek dolžnikovega dohodka za izpolnitev preživninskega zahtevka za otroka znaša manj kot polovico zneska, navedenega v pododdelku 1 tega oddelka, se lahko zaseže do ena tretjina dolžnikovega dohodka.

Če z izvršbo v zvezi z drugim dolžnikovim premoženjem zahtevek ni bil ali predvidoma ne bo v celoti poplačan, se lahko vsak mesec zaseže do 20 % dolžnikovega dohodka – če ta znaša manj od navedenega zneska –, zmanjšanega za nominalni podatek o minimalnih sredstvih za preživljanje, ki ga objavi estonski statistični urad, in sicer ne glede na število izvršilnih postopkov, ki potekajo zoper dolžnika. Dohodek ni predmet zasega, če ne dosega nominalnega podatka o minimalnih sredstvih za preživljanje, ki ga objavi estonski statistični urad. Ta določba ne velja za izvrševanje preživninskih zahtevkov za otroka. Če ima dolžnik vzdrževane družinske člane, se 20 % izračuna na podlagi njegovega dohodka, ki ostane po odštetju nezarubljivega zneska za vsakega vzdrževanega družinskega člana in nominalnega podatka o minimalnih sredstvih za preživljanje, ki ga objavi estonski statistični urad. Estonski statistični urad do 1. februarja vsako leto na podlagi podatkov za preteklo leto objavi nominalni podatek o minimalnih sredstvih za preživljanje (izražen v eurih) v uradni publikaciji (Ametlikud Teadaanded).

Če dolžnik v skladu z zakonom vzdržuje drugo osebo ali plačuje preživnino za to osebo, se znesek, ki ga ni mogoče zaseči, poveča za tretjino minimalne mesečne plače za vsakega vzdrževanega družinskega člana, razen če je preživninski zahtevek za otroka predmet prisilne izvršitve. Od dohodka, ki presega znesek, ki ga ni mogoče zaseči, se lahko zasežeta največ dve tretjini zneska, enakega petkratniku minimalne plače, in ves dohodek, ki presega znesek, enak petkratniku minimalne plače, če znesek, ki se lahko zaseže, ne presega dveh tretjin celotnega dohodka (to ne velja, če je predmet prisilne izvršitve zahtevek za podporo).

V skladu s členom 133 zakonika o izvršilnem postopku izvršitelj na predlog dolžnika razveljavi zaseg dolžnikovega računa v treh delovnih dneh do višine, ki dolžniku zagotavlja dohodek, ki ga ni mogoče zaseči (omejitve, določene v členih 131 in 132 zakonika o izvršilnem postopku). Če se na dolžnikov račun nakaže dohodek za več kot en mesec, izvršitelj v treh delovnih dneh na predlog dolžnika razveljavi zaseg računa do višine, ki dolžniku zagotavlja dohodek, ki ga ni mogoče zaseči, za vsak vnaprej plačan mesec v skladu z omejitvami iz členov 131 in 132 zakonika o izvršilnem postopku. Če obdobja za uporabo dohodka, nakazanega na dolžnikov račun, ni mogoče določiti, izvršitelj zagotovi dolžniku dohodek, ki ga ni mogoče zaseči, za en mesec. Izvršitelj lahko do rešitve predloga odloži prenos sredstev z zaseženega računa tožnikom in račun izvzame iz zasega do višine, ki je potrebna za preživljanje dolžnika in njegovih družinskih članov.

[1] V skladu s členom 1(1) uredbe št. 116 vlade Republike z dne 9. decembra 2021 minimalna mesečna plača za delo s polnim delovnim časom od 1. januarja 2022 znaša 654 EUR, najnižja urna postavka pa je 3,86 EUR.

Ta strona jest częścią portalu Twoja Europa.

Państwa opinia na temat przydatności przedstawionych informacji jest dla nas ważna.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Na Irskem izvršba ni natančno opredeljena. V praksi pomeni dejanje, s katerim se uveljavi sodba ali sklep sodišča. Ta izvršilni ukrep običajno odobri sodišče, preden se izvede.

V nadaljevanju so navedena običajna sredstva za izvršitev sodb v civilnih in gospodarskih zadevah na Irskem.

Rubež

Ta ukrep vključuje rubež premoženja dolžnika po sodbi. Sodišče izda sklep na zahtevo upnika po sodbi, s katerim grofijskemu sodnemu tajniku (County Registrar) (v primeru Dublina ali Corka pa šerifu) odredi, naj zarubi premoženje do vrednosti sodno ugotovljenega dolga (vključno z vsemi nastalimi pravnimi stroški). To premoženje se lahko nato proda za poplačilo dolga.

Vpis v register

Obstoj sodbe lahko postane javen z njenim vpisom v register sodb pri višjem sodišču. Register vsebuje vse sodbe, katerih vpis so zahtevali upniki, in sicer ne glede na to, ali so bile izdane na okrajnem, okrožnem ali višjem sodišču. Ime in naslov dolžnika ter podrobnosti o sodbi se objavijo v nekaterih časopisih in gospodarskih publikacijah, kot je Stubbs Gazette. Poleg tega ta podatek evidentirajo kreditne institucije, tako da lahko neizpolnjena sodba vpliva na dolžnikov dostop do finančnih sredstev.

Pisna izjava pod prisego o hipoteki na podlagi sodbe

Upnik po sodbi lahko poda pisno izjavo pod prisego. Ko zadevno sodišče potrdi sodbo, se lahko ta izjava vpiše v breme dolžnikovega premoženja. Preden se izkupiček od prodaje premoženja izroči dolžniku, je treba z njim poravnati dolg, pri tem pa upoštevati prednosti drugih hipotek. Nadaljnja možnost je, da se pri sodišču zaprosi za izdajo sklepa o obremenitvi določenega premoženja in sklepa o prodaji premoženja.

Sklepi o obročnem odplačevanju/sklepi o odvzemu prostosti

V skladu z zakoni o izvršitvi sodnih odločb iz let od 1926 do 2009 se lahko pri okrajnem sodišču vloži predlog za izdajo sklepa o izpolnitvi sodbe z obročnim odplačevanjem. Sodnik ob upoštevanju dolžnikovih sredstev določi znesek obroka, ki ga je treba plačati. Sklep o odvzemu prostosti se lahko izda samo zoper fizične osebe, ne pa zoper pravne osebe, tj. družbe. Če se sklep o obročnem odplačevanju ne upošteva, se lahko vloži predlog za izdajo sklepa o odvzemu prostosti. To dejansko pomeni, da vas lahko zaprejo, če ste sposobni plačevati, vendar plačevanje zavrnete.

Rubež dohodkov

Upnik po sodbi lahko pridobi sklep, s katerim je odrejeno, naj se zneski odtegnejo neposredno od dolžnikove plače. Učinek tega je, da dolžnikov delodajalec nakazuje plačilo neposredno upniku.

Sklep o izvršbi na denarno terjatev dolžnika do tretje osebe

Če je upnik po sodbi seznanjen z dolgom tretje osebe do dolžnika po sodbi, se lahko pri sodišču vloži predlog za izdajo sklepa, s katerim se tretji osebi odredi plačilo določenega zneska neposredno upniku. Sodišče po lastni presoji odloči, ali bo tak sklep izdalo ali ne.

Izvršba z imenovanjem upravitelja

Pri tem ukrepu sodišče imenuje upravitelja za, na primer, izkupiček od dolžnikove prodaje premoženja zaradi poplačila dolga. O imenovanju upravitelja po lastni presoji odloči sodišče.

Pomembno je opozoriti, da se za način izvršitve sodbe odločijo upnik po sodbi in pravni svetovalci. Sodna služba (Courts Service) ne predlaga nobenega določenega postopka. Ta seznam ni izčrpen, ampak je namenjen zgolj kratki predstavitvi postopkov, ki se običajno uporabljajo.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršitev sodbe irskega sodišča bo morda treba pridobiti dovoljenje sodišča, ki jo je izdalo (glej zgoraj). V nekaterih primerih, kot sta rubež in vpis sodbe v register, predloga za izvršbo ni treba vložiti pri sodišču, ampak se lahko vloži pri zadevnem sodnem uradu.

Za sodbe iz drugih jurisdikcij EU je pristojno višje sodišče. Vendar pa je za redna plačila preživnine, potrjena kot evropski nalog za izvršbo v drugih jurisdikcijah EU, pristojno okrajno sodišče.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršljive so sodne in nekatere izvensodne odločbe. To vključuje sklepe sodišča in tudi sodbe, izdane po skrajšanem postopku, ki jih vpiše sodni tajnik pri višjem sodišču ali grofijski sodni tajnik pri okrožnem sodišču.

Pogosto je treba za izvršitev sodbe pridobiti dovoljenje sodišča, ki je sodbo izdalo. V nekaterih primerih, kot sta rubež in vpis sodbe v register, predloga za izvršbo ni treba vložiti pri sodišču. Dovoljenje lahko izda zadevni sodni urad.

Za sodbe iz drugih jurisdikcij, ki jih je treba izvršiti v skladu z uredbami EU, je pristojno višje sodišče (za redna plačila preživnine, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, pa okrajno sodišče). Pristojnosti v zvezi z Uredbo (ES) št. 44/2001 (nadomeščeno z Uredbo (EU) št. 1215/2012, ki se uporablja za sodne poravnave, potrjene ali sklenjene 10. januarja 2015 ali po tem datumu) so bile dodeljene višjemu sodnemu uradniku višjega sodišča (Master of the High Court), na javni obravnavi pa se lahko vloži predlog za razglasitev, da je sodba izvršljiva na Irskem, in poznejšo izdajo sklepa za njeno izvršitev.

Sodba, potrjena kot evropski nalog za izvršbo, izdan v skladu z Uredbo (ES) št. 805/2004, se prizna in ima enak učinek kot sodba višjega sodišča ter se ustrezno izvrši. Za izvršbo rednih plačil preživnine, potrjenih kot evropski nalog za izvršbo, je pristojno okrajno sodišče. Nacionalni predpisi, s katerimi se ureja ta postopek, so navedeni v S.I. 274 iz leta 2011.

V primeru sodbe, izdane v zvezi z nespornim zahtevkom, ki jo je treba izvršiti v drugi jurisdikciji EU, je sodišče, ki je izdalo sodbo, pristojno za predloge v zvezi z njeno izvršitvijo na podlagi Uredbe (ES) št. 805/2004 o evropskih nalogih za izvršbo.

Predlog za izvršitev sodbe običajno pri sodišču (ali sodnem uradu) vloži delavec v pravni stroki, čeprav ni nujno, da ima upnik pravnega zastopnika. Vse predloge, ki se vložijo pri sodišču, mora vložiti lokalni delavec v pravni stroki, pri čemer predlogov ni mogoče poslati po pošti. Po pošti pa se lahko pošljejo nekateri predlogi, ki se vložijo pri sodnih uradih, na primer predlogi za rubež, vpis v register in potrditev sodbe za namene pisne izjave pod prisego o hipoteki na podlagi sodbe. O zadevni praksi in postopku lahko svetuje oddelek za sodbe pri višjem sodišču (e-naslov: HighCourtCentralOffice@Courts.ie).

Stroški (takse), ki jih naloži sodna služba, so minimalni, veljavne takse pa je mogoče poiskati v odredbah o taksah na spletišču sodne službe. O stroških, ki lahko nastanejo zaradi najema pravnih svetovalcev (solicitors) in odvetnikov (barristers), se med seboj dogovorijo upniki in njihovi pravni zastopniki. Sodišče lahko naloži plačilo nekaterih ali vseh stroškov, ki nastanejo v izvršilnem postopku.

3.2 Glavni pogoji

Člen 15 zakona o izvršitvi sodnih odločb iz leta 1926 (kakor je bil nadomeščen s členom 1 zakona o sodiščih (št. 2) iz leta 1986 določa, da lahko upnik, kadar je treba dolg poravnati na podlagi sodbe, sklepa ali odredbe, pri okrajnem sodišču vloži predlog za izdajo sodnega poziva, na podlagi katerega se mora dolžnik udeležiti obravnave v zvezi s svojimi sredstvi. Predlog za izdajo sklepa o izvršbi je treba vložiti v šestih letih od datuma izdaje sodbe, sklepa ali odredbe. Upnik mora predložiti dokaze o prvotnem dolgu, dolžnik pa izpolniti izjavo o premoženju. S členom 16 zakona iz leta 1926, kakor je bil spremenjen s členom 9 zakona iz leta 1986, sta dovoljeni izvajanje dokazov in navzkrižno zaslišanje dolžnika ali upnika. Sklep o izvršbi je veljaven dvanajst let od datuma zadevne sodbe, sklepa ali odredbe.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko vse vrste premoženja, razen pokvarljivega blaga ali blaga, ki ga ima dolžnik za komisijsko prodajo.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Zaradi neizpolnitve sklepa sodišča se lahko zoper stranko, ki ne izpolnjuje obveznosti, uvedejo sankcije zaradi nespoštovanja sodišča. Kazni, ki jih lahko naloži sodišče, vključujejo denarne kazni ali odvzem prostosti, dokler se nespoštovanje sodišča ne odpravi. Trajanje odvzema prostosti osebe torej ni omejeno. To velja tudi za vse tretje osebe, ki kršijo pogoje sklepa sodišča.

Opozoriti je treba, da v skladu s členom 20 zakona o izvršitvi sodnih odločb iz leta 1926 odvzem prostosti dolžniku zaradi neupoštevanja sklepa o obročnem odplačevanju ne učinkuje kot poplačilo ali odpis dolga ali dela dolga, upniku pa ne odvzema možnosti, da za izterjavo dolgov uporabi druga pravna sredstva.

Banke in druge finančne institucije imajo v zvezi z izpolnjevanjem sklepov sodišča enake obveznosti kot druge stranke. V okoliščinah, ki v sklepu sodišča niso posebej zajete, je treba upoštevati zakonodajo in predpise, s katerimi se urejajo osebni podatki, ki jih ima takšna institucija (na primer zakon o varstvu podatkov iz leta 1988)).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V nekaterih sklepih je vedno naveden rok, do katerega mora zadevna stranka izpolniti pogoje sklepa, vendar pa ni vedno tako. Sodba velja 12 let, čeprav za nekatere izvršilne ukrepe, ki se lahko odobrijo, veljajo roki, ki so določeni v pravilniku sodišča ali zakonodaji. Primer je sklep višjega sodišča o rubežu, ki velja eno leto od izdaje. Po tem obdobju je potreben nov sklep o rubežu.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožba se običajno ne vlaga zoper sam izvršilni ukrep, kot ga je odobril sodni urad, temveč zoper meritorno sodbo ali sklep, na katerem ukrep temelji. Prizadeta stranka lahko pri pritožbenem sodišču vloži pritožbo za razveljavitev sodbe ali sklepa. Roki, v katerih je treba vložiti pritožbo, se razlikujejo in so:

• pritožba zoper sodbo ali sklep okrajnega sodišča pri okrožnem sodišču: 14 dni od izdaje sodbe ali sklepa;
• pritožba zoper sklep okrožnega sodišča pri višjem sodišču: 10 dni od datuma sklepa;
• pritožba zoper sklep višjega sodnega uradnika višjega sodišča pri višjem sodišču: šest dni od datuma potrditve sklepa, ali če je bil sklep izdan ex parte, od obvestila o navedenem sklepu, ali če je bil zavrnjen, od datuma take zavrnitve (en mesec od vročitve sklepa v primeru izvršitve tuje sodbe v skladu z Uredbo (ES) št. 44/2001);
• pritožba zoper sklep višjega sodišča pri pritožbenem sodišču: 10 dni ali 28 dni od potrditve sklepa, odvisno od narave zadeve;
• pritožba zoper sklep višjega sodišča ali pritožbenega sodišča pri vrhovnem sodišču: 28 dni od datuma potrditve sklepa.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Sodba velja 12 let od datuma, ko je postala izvršljiva. Po tem obdobju na njeni podlagi ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Poleg tega za nekatere izvršilne ukrepe, ki se lahko odobrijo, veljajo roki, ki so določeni v pravilniku sodišča ali zakonodaji. Primer je sklep višjega sodišča o rubežu, ki velja eno leto od izdaje. Po tem obdobju je potreben nov sklep o rubežu. Še en primer je, da je za izdajo sklepa višjega sodišča za rubež potrebno dovoljenje sodišča, če je od izdaje izvršljivega sklepa sodišča preteklo več kot šest let.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je prisilna izpolnitev materialnopravnega zahtevka, vključenega v izvršilni naslov, ki se izvede ob pomoči javnih organov. Sredstva izvršbe so:

• prisilni odvzem premičnega premoženja;
• prisilna izselitev iz nepremičnine;
• rubež;
• zaporna kazen;
• denarne kazni;
• prisilna uprava;
• zaprisežene izjave.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Kot je opredeljeno v [novem] zakoniku o civilnem postopku (členi od 927 do 931 ZCP), izvršbo uveljavlja posameznik, ki je upravičen do nje ter ki na uradni kopiji (Apógrafo) izda ustrezni nalog za določenega sodnega izvršitelja in opredeli, kako bo izvršba opravljena in, po možnosti, na katerih predmetih. V primeru rubeža kot dražitelja imenuje notarja v regiji, kjer bo rubež opravljen. Na nalogu morata biti datum in podpis upravičenca ali njegovega zastopnika. Z nalogom je dano pooblastilo za izvedbo vseh dejanj izvršbe, razen če je v njem določeno drugače.

Sodni izvršitelj, ki mu je vročena uradna kopija z nalogom za izvedbo izvršbe, ima pravico do prejemanja plačil in izdaje pisnega potrdila ter izročitve uradne kopije, če je bila določba v celoti izpolnjena. Sodni izvršitelj lahko sprejme tudi delno plačilo. V takem primeru mora izdati potrdilo in to zabeležiti na uradno kopijo. Delno plačilo ne preprečuje nadaljevanja izvršbe.

Sodni izvršitelj ima pravico, če je to potrebno za izvršbo, da vstopi v stanovanje ali druge dolžnikove prostore, odpre vrata in opravi preiskavo ter odpre zaprto pohištvo, pripomočke ali vsebnike. Za pomoč lahko zaprosi organe kazenskega pregona (običajno policijo), ki morajo pomagati.

Če se dolžnik med izvršbo upira, se lahko sodni izvršitelj temu zoperstavi s silo in za pomoč pokliče organe kazenskega pregona (običajno policijo).

Sodni izvršitelj sestavi poročilo za vsako dejanje v izvršilnem postopku. Če izvršba ni bila opravljena, sestavi poročilo in v njem navede razloge za to. Sodni izvršitelj mora za vsako kaznivo dejanje, storjeno med izvršbo, pripraviti poročilo in ga predložiti pristojnemu tožilcu.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Izvršilni naslov je javni dokument, s katerim je potrjena terjatev in ki domnevnemu upravičencu omogoča, da z izvršbo zahteva dolžnikovo upoštevanje njegove vsebine. Pogoja, ki morata biti izpolnjena, sta obstoj pravnega naslova in veljavnost terjatve.

3.1 Postopek

Izvršba ni upravno dejanje, ampak je ukrep s področja pravosodja, katerega namen je zagotoviti pravno varstvo. Predlogi, naslovljeni na izvršilne uradnike, in vsa dejanja izvršbe so procesna dejanja. Pogoji, ki morajo biti izpolnjeni za izvršbo, so:

• pristojnost in usposobljenost izvršilnih uradnikov;
• sposobnost biti stranka v postopku;
• sposobnost za sodelovanje v sodnem postopku;
• sposobnost za zastopanje stranke;
• obstoj pravnega interesa;
• pravdna sposobnost;
• obstoj izvršilnega naslova;
• obstoj terjatve, ki se lahko poravna z izvršbo.

Izvršijo se lahko sodne in izvensodne odločbe, pri čemer ni treba vedno vložiti predloga za sklep sodišča o odobritvi izvršbe. Izvršilni naslovi so:

• pravnomočne sodbe grških sodišč;
• sodne odločbe grških sodišč, razglašene za začasno izvršljive;
• arbitražne odločbe;
• zapisniki grških sodišč o poravnavi ali določitvi sodnih stroškov;
• notarske listine;
• plačilni nalogi, ki jih izdajo grški sodniki;
• sklepi o prisilni izselitvi najemnika;
• tuji pravni naslovi, razglašeni za izvršljive;
• sklepi in akti, ki so v skladu z zakonom razglašeni za izvršilne naslove.

Izvršilni uradniki se delijo na neposredne in posredne izvršilne uradnike. Neposredne uradnike imenuje upnik, ki vloži predlog. To so (a) sodni izvršitelji, ki so neplačani javni uradniki, pooblaščeni za rubež premoženja v lasti dolžnika, rubež nepremičnin, ladij ali zrakoplovov, ki pripadajo dolžniku, neposredno izvršbo, prijetje dolžnikov, za katere je bila odrejena zaporna kazen, in pripravo dražb, (b) notarji ali sodniki okrožnega civilnega sodišča, ki jih nadomeščajo, ki so pooblaščeni za izvedbo prostovoljne ali prisilne dražbe dolžnikovega zarubljenega premoženja in razdelitev izkupička od prodaje na podlagi prednostnega seznama. Posredni uradniki so policija, vojska in priče sodnih izvršiteljev, ki sodelujejo, kadar se zadevna oseba upira izvršbi ali grozi, da se bo uprla. Vsi ti uradniki so odgovorni za krivdne kršitve svojih obveznosti pri opravljanju svojih dolžnosti.

Izvršilni nalog izda oseba, ki je upravičena do njegovega uveljavljanja, tj. tožnik ali njegov zastopnik, ki ni nujno odvetnik. Osnovni stroški izvršbe so:

• nagrada sodnega izvršitelja za rubež za terjatve do 590 EUR: 53 EUR; za terjatve od 591 EUR do 6 500 EUR: 53 EUR plus 2,5-odstotni dodatek na znesek; za terjatve, v višini 6 500 EUR ali več: 53 EUR plus 1-odstotni dodatek na znesek, omejen na 422 EUR, za vsako zarubljeno nepremičnino, ladjo ali zrakoplov;
• nagrada sodnega izvršitelja za pripravo posamezne dražbe ali ponovitev dražbe ali povzetek poročila o rubežu, in sicer za terjatve do 590 EUR: 53 EUR; za terjatve od 591 EUR do 6 500 EUR: 2 %; za terjatve v višini 6 501 EUR ali več: 1 %, omejen na 210 EUR;
• nagrada dražitelja: 30 EUR;
• nagrada sodnega izvršitelja za vsa druga dejanja izvršbe: od 240 EUR do 400 EUR, odvisno od dogovora med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko;
• nagrada priče sodnega izvršitelja: 30 EUR za vsako pričo oziroma 60 EUR, če je priča sodni izvršitelj;
• če je izvršba preklicana, se nagrade sodnega izvršitelja zmanjšajo za 50 %;
• 0,50 EUR za vsak kilometer poti, ki jo morajo sodni izvršitelj in priče prepotovati od kraja svojega prebivališča ali sedeža, da bi opravili neko dejanje;
• posebna nagrada sodnega izvršitelja, odvisna od zapletenosti izvršbe: odvisno od dogovora med sodnim izvršiteljem in njegovo stranko (te nagrade nikoli ne plača oseba, zoper katero se izvaja izvršba).

3.2 Glavni pogoji

Materialnopravna pogoja za izvršbo sta:

• obstoj pravnega interesa, tj. potreba po izvršilnem dejanju in pravnem varstvu, ki ga zagotavlja;
• veljavnost terjatve.

Namen ureditve izvršilnega prava je v danih okoliščinah uravnotežiti nasprotujoče si interese upnikov na eni strani in dolžnikov ali tretjih oseb na drugi strani. Merila, ki jih sodišča uporabljajo za odobritev izvršilnega ukrepa, so:

• hitra in poceni izpolnitev obveznosti do upnikov;
• varstvo dolžnikovih osebnostnih pravic in pravnih interesov na splošno;
• uskladitev upnikovih in dolžnikovih interesov glede na potrebo, da se na dražbi doseže čim boljša cena;
• varstvo interesov tretjih oseb.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Predmet izvršilnih ukrepov je lahko dolžnikovo premoženje in/ali sam dolžnik. Izvršilni ukrepi so materialna dejanja uradnikov, ki so bili pooblaščeni za ta namen. Neposredno ali posredno privedejo do poravnave terjatev z izvršbo, ki jo opravi država. Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

• premično premoženje, ki je v rokah dolžnika ali upnika ali tretje osebe, ki ga je pripravljena izročiti;
• dolžnikove stvarne premoženjske pravice do premičnega premoženja tretje osebe;
• denar;
• denarne terjatve osebe, zoper katero se izvaja izvršba, do tretjih oseb;
• nepremično premoženje, ki pripada dolžniku, ali dolžnikove stvarne premoženjske pravice;
• ladje;
• zrakoplovi;
• pravice intelektualne lastnine, patenti, filmske pravice.

Predmet izvršbe ne more biti naslednje premoženje:

• osebni predmeti dolžnika in njegove družine;
• hrana in gorivo, ki ju potrebujeta dolžnik in njegova družina;
• medalje, spominski predmeti, rokopisi, korespondenca, družinski zapisi in poslovne knjige;
• knjige, glasbila, umetnine;
• orodje, stroji, knjige ali drugi predmeti, ki jih osebe potrebujejo za delo, s katerim se preživljajo;
• pokvarljivo blago;
• deleži v partnerstvih;
• preživnine, določene z zakonom;
• plača, pokojnina ali zavarovalnina.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Dolžnik in vse tretje osebe morajo ravnati v skladu s sklepom, s katerim je odrejen izvršilni ukrep. Če sodni izvršitelj med izvršbo naleti na odpor, se mu lahko zoperstavi s silo in hkrati za pomoč pokliče organe kazenskega pregona. Sodni izvršitelj lahko vključi dve odrasli priči ali dodatnega sodnega izvršitelja. Če dolžnik ne izpolni obveznosti, velja naslednje:

• če dolžnik ne izpolni obveznosti izvedbe dejanja, ki ga lahko izvede tudi tretja oseba, lahko to dejanje na stroške dolžnika izvede upnik;
• če dolžnik ne izpolni obveznosti izvedbe dejanja, ki ga tretja oseba ne more izvesti in je odvisno le od njegove pripravljenosti, da ga izvede, mu sodišče odredi izvedbo navedenega dejanja; če pa dejanja ne izvede, mu naloži denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen;
• če mora dolžnik opustiti neko dejanje ali vanj privoliti, lahko sodišče v primeru kršitve odredi denarno kazen v korist upnika in zaporno kazen.

Zgoraj navedeni primeri ne vplivajo na upnikovo pravico, da zahteva odškodnino, določeno z materialnim pravom za škodo, ki je nastala, ker dolžnik ni izpolnil obveznosti. Dolžnik lahko načeloma razpolaga s premoženjem. Če pa je premoženje zarubljeno, je razpolaganje z njim prepovedano ter je neveljavno do osebe, ki je predlagala rubež, in upnikov, ki so prijavili svoje terjatve.

Če so predmet izvršbe dolžnikovi bančni računi, banki vložniku predloga ni treba razkriti podrobnosti o njih. Če pa je banki vročena listina o rubežu denarnih terjatev, ki jih ima dolžnik, je razpolaganje z zarubljenim zneskom prepovedano ter neveljavno do osebe, ki je predlagala rubež, banka pa mora v osmih dneh od vročitve listine o rubežu sporočiti, ali terjatev, ki se rubi (denar na bančnem računu), obstaja, in osebi, ki je predlagala rubež, plačati zadevni znesek, če zadošča za plačilo terjatve.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Načeloma roki za vložnika predloga niso določeni. Obstajajo nekatere časovne omejitve, vendar so to roki, pred iztekom katerih ni mogoče veljavno opraviti posameznih dejanj, in niso zavezujoči ter ne določajo neposredno trenutka, po katerem vložnik predloga ne more več ukrepati. Z določbo, v skladu s katero je treba različna posamezna dejanja opraviti v določenem roku po rubežu ali pred dražbo, se podlaga sistema ne spreminja. Da se prepreči neomejeno trajanje postopka, je določen le skrajni rok enega leta, po katerem rubeža ali drugih dejanj ni mogoče izvesti na podlagi istega sklepa, dražbe pa ni mogoče izvesti na podlagi rubeža, ki je bil zaradi izteka zadevnega roka razveljavljen s sodno odločbo.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Edino pravno sredstvo zoper postopek izvršbe je predlog za razveljavitev zamudne sodbe, ki ga lahko vloži oseba, zoper katero se predlaga izvršba, ali kateri koli upnik s pravnim interesom, in sicer v 15 dneh od prvega dejanja izvršbe, če je tak predlog povezan z veljavnostjo pravnega naslova ali predhodnega postopka, do zadnjega dejanja izvršbe, če je povezan z veljavnostjo katerega koli dejanja izvršbe, od prvega do zadnjega, in šest mesecev po opravljenem zadnjem dejanju izvršbe, če je povezan z veljavnostjo tega dejanja. Predloge za razveljavitev zamudne sodbe lahko vloži tudi tretja oseba s pravico do predmeta izvršbe, v zvezi s katerim je vložen ugovor in ki ga lahko zahteva od osebe, zoper katero je predlagana izvršba, pri čemer rok za to ni posebej določen. Pristojno sodišče je sodišče, na območju katerega je kraj izvršbe, zlasti okrožno civilno sodišče, če je izvršilni naslov odločba, ki jo je izdalo okrožno civilno sodišče (eirinodíkeio), v vseh drugih primerih pa enočlansko sodišče prve stopnje (monomelés protodíkeio). Vložitev predloga za razveljavitev zamudne sodbe ne zadrži izvršbe, lahko pa sodišče na zahtevo vložnika s predložitvijo jamstva ali brez njega odredi začasno prekinitev postopka izvršbe. O tej odločitvi so obveščeni izvršilni uradniki, ki ne morejo opraviti nobenega dejanja izvršbe, razen če je to izrecno dovoljeno s sklepom.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Za izvršbo, zlasti v zvezi z zarubljenim premoženjem, se uporabljajo naslednje omejitve. Iz rubeža je izključeno naslednje premoženje: (a) premoženje, ki je utrpelo neposredno škodo; (b) deleži v partnerstvih; (c) preživninski zahtevki, ki izhajajo iz zakona ali oporočnega razpolaganja, in zahtevki za prispevke zakoncev za izpolnjevanje družinskih potreb; (d) zahtevki za plače, pokojnine ali zavarovalnine, razen če obstaja nerešen preživninski zahtevek, ki izhaja iz zakona ali oporočnega razpolaganja, ali zahtevek za prispevke za izpolnjevanje družinskih potreb, pri čemer se lahko v takem primeru zarubi polovica zadevnega premoženja, ob upoštevanju zneskov, ki jih prejema dolžnik, obsega obveznosti, ustvarjenih s sklenitvijo zakonske zveze, za izpolnjevanje družinskih potreb in števila upravičencev; (e) kakršna koli pomoč ali subvencije EU v rokah plačilnega organa OPEKEPE kot tretje osebe, dokler niso nakazane na bančni račun upravičencev ali jim drugače izplačane. Izjema iz točke (d) drugega odstavka se uporablja tudi, kadar je plačilo zneska izvedeno z nakazilom na dolžnikov bančni račun. Izjema se uporablja samo, kolikor stanje na računu v obdobju od odreditve izvršbe do dneva plačila ne presega zneska terjatve, izvzete iz izvršbe.

Poleg tega ima dolžnik pravico do pritožbe zoper postopek izvršbe z dvema pravnima sredstvoma:

(a) ugovorom v skladu s členom 933 ZCP, ki določa: Oseba, zoper katero se predlaga izvršba, in kateri koli upnik s pravnim interesom lahko ugovor, ki se nanaša na veljavnost izvršilnega naslova, postopek izvršbe ali terjatev, vloži le z obvestilom o ugovoru pri okrožnem civilnem sodišču, če je izvršilni naslov izdalo to sodišče, v vseh drugih primerih pa pri enočlanskem sodišču prve stopnje. Če je z ločenimi dokumenti vloženih več obvestil o ugovoru, mora sodni tajnik poskrbeti, da se vsa opredelijo in obravnavajo na isti sodni obravnavi. Dodatni razlogi za ugovor se lahko predložijo le v posebni vlogi, vloženi v sodnem tajništvu sodišča, pri katerem je vložen ugovor, pri čemer se sestavi poročilo, ki se nasprotni stranki pošlje najmanj osem dni pred obravnavo. Ugovor je treba obravnavati v 60 dneh od vložitve, poziv pa je tožencu vročen 20 dni pred obravnavo. Krajevno pristojno sodišče je okrožno sodišče v kraju izvršbe, če vročenemu sklepu sledijo druga dejanja izvršilnega postopka, drugače pa je pristojno sodišče, ki je določeno v členu 584. Če je izvršilni naslov sodba ali plačilni nalog, so ugovori nedopustni, kolikor sta pravnomočna v skladu s členom 330 oziroma členom 633(2)(c). Trditve v zvezi s poravnavo terjatve se lahko dokažejo samo pisno ali z izjavo na sodišču. Odločbo o ugovoru je treba izdati v 60 dneh od obravnave ugovora;

(b) dolžnik ima na podlagi člena 1000 ZCP pravico zahtevati odlog dražbe zoper njega. Zlasti lahko sodišče iz člena 933, ki obravnava zadevo po postopku na podlagi člena 686 in naslednjih, na zahtevo dolžnika, ki je dopustna le, če je vložena 15 delovnih dni pred dnevom dražbe, začasno odloži postopek dražbe za največ šest mesecev od prvotnega datuma dražbe, če ni tveganja za nastanek škode upniku v izvršbi in je mogoče razumno pričakovati, da bo dolžnik v tem obdobju izpolnil obveznosti do upnika ali da bo po izteku tega roka izkupiček dražbe večji. To sodbo je treba izdati do poldneva zadnjega ponedeljka pred dražbo, za odlog pa je vedno treba plačati: (a) stroške izvedbe dražbe, ki bodo ocenjeni v sodbi, in (b) najmanj četrtino zneska, dolgovanega osebi, ki izvaja dražbo. Dražitelj je o sodbi, s katero je dražba odložena, obveščen na dan izdaje sodbe. Plačilo mora biti izvedeno do 10. ure na dan dražbe. Če plačilo ni izvedeno, se dražba opravi po običajnem postopku.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Izvrševanje sodnih odločb - Španija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah na splošno pomeni, da če kršitelj prostovoljno ne izpolni izvršljive odločbe (kot je pravnomočna sodba), mora tožnik zaprositi za sodno izvršbo, s katero se zagotovi izpolnitev odločbe. Tožnik (upnik) lahko na primer za izterjavo dolga, katerega plačilo je bilo naloženo tožencu, vendar ga ta ne plača, predlaga sodno izvršbo in doseže izterjavo z rubežem sredstev na dolžnikovih tekočih računih ali z rubežem dolžnikovega nepremičnega premoženja, katerega izkupiček po prodaji na dražbi omogoča poplačilo zneska, dolgovanega upniku.

Izvršba temelji na pooblastilu iz španske ustave iz leta 1978, s katero je sodnikom in sodiščem dodeljena naloga izdajanja in izvrševanja sodb (člena 117 in 118 ustave). Stranke v postopku morajo torej upoštevati sodbe in druge sodne odločbe ter sodelovati pri izvršbi tega, kar je bilo odločeno. Naloga sodnika je zagotoviti, da so te zahteve ustrezno izpolnjene.

Izvršba sodne odločbe pomeni ravnanje v skladu s tem, kar je odredilo sodišče, tj. izvršitev celotne pravice, ki jo je dosegla stranka, ki je uspela v postopku. To lahko, odvisno od odločbe, vključuje zahtevo tožnika (v nadaljnjem besedilu: stranka, ki predlaga izvršbo (ejecutante)) za povračilo določenega denarnega zneska, pravico zahtevati, naj se nekaj stori ali opusti, npr. gradbena dela, ali zahtevo, naj se priznana pravica izpolni z vpisom v ustrezni javni register.

Izvršba je lahko dokončna ali začasna. Če je začasna, se v nekaterih okoliščinah izvrši sodba, ki še ni pravnomočna, da se s tem prepreči škoda za upnika v vmesnem obdobju (tj. med postopkovnimi fazami pritožbe zoper odločbo in do izdaje pravnomočne sodbe), in sicer zaradi zamudnosti, ki je neločljivo povezana s postopkom (členi 524 do 537 zakonika o civilnem postopku (Ley de Enjuiciamiento Civil)).

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V španski zakonodaji je določeno, da so za izvršitev sodb pristojni sodniki in sodišča v skladu z zakoni in predpisi o sodni pristojnosti (člen 117(3) španske ustave).

V skladu z ustavo je na podlagi zakonika o civilnem postopku (zakon št. 1/2000 z dne 7. januarja 2000, Uradni list št. 7, 8. januar 2000, kakor je bil spremenjen), ki ureja izvršilni postopek v civilnih zadevah, sodnik pristojen za spremljanje pravilnega izvajanja izvršilnega postopka (členi 545, 551 in 552 ter ustrezne določbe). Sodnik na podlagi predloga stranke, ki predlaga izvršbo, začne postopek s splošnim sklepom o izvršbi, ki ga izda po proučitvi izvršilnega naslova. Sodnik odloča tudi v primerih, ko toženec (v nadaljnjem besedilu: dolžnik po sodbi (ejecutado)) ugovarja izvršbi in začne poseben postopek ugovora zoper izvršbo, ki je predstavljen v nadaljevanju.

Sodni uradniki (letrados de la administración de justicia), ki so se prej imenovali sodni tajniki (Secretarios judiciales), so pristojni za opredelitev in sprejetje posebnih izvršilnih ukrepov (zahtevki za plačilo, rubež premoženja dolžnika po sodbi sodbe, rubež sredstev na tekočih računih, rubež plače itd.). Ko sodnik izda splošni sklep o izvršbi, sodni uradnik spremlja izvršilni postopek in sprejme ustrezne odločitve, zoper katere se lahko v nekaterih primerih pri sodniku vloži pritožba.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Na splošno je treba pridobiti pravnomočno sodbo ali sodno odločbo ali kateri koli drug izvršilni naslov, ki dovoljuje izvršbo (obstajajo izjeme, v katerih odločba še ni pravnomočna, je pa izvršljiva, kot je začasno izvajanje izpodbijanih sodb, ki je dopustno v nekaterih okoliščinah).

V skladu z določbami člena 517 zakonika o civilnem postopku, ki se nanašajo na izvršilni postopek in izvršilne naslove, mora predlog za izvršbo temeljiti na izvršljivem pravnem naslovu. Izvršljivi so samo naslednji pravni naslovi:

1. pravnomočna sodba;
2. arbitražne odločbe in mediacijski dogovori. Mediacijski dogovori morajo biti registrirani v skladu z zakonom o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (Ley de Mediación en Asuntos Civiles y Mercantiles);
3. sodne odločbe, s katerimi se odobrijo ali potrdijo sodne poravnave in dogovori, doseženi v postopku, in ki so jim po potrebi priložene ustrezne izjave, da se dokaže njihova dejanska vsebina;
4. javne listine, če so to prvi izvodi. Če so to drugi izvodi, morajo biti izdani na podlagi naloga sodišča in navajati osebo, ki bo oškodovana, ali povzročitelja škode, ali pa morajo biti izdani s soglasjem vseh strank;
5. instrumenti gospodarskih sporazumov, ki so jih podpisali stranke in gospodarski posrednik, ki je član poklicnega združenja in jih je pregledal, če jim je priloženo potrdilo, s katerim navedeni posrednik potrjuje, da se pogodba ujema z vpisi in njihovimi datumi v njegovih evidencah;
6. zakonito izdani prinosniški ali imenski vrednostni papirji, ki predstavljajo zapadle obveznosti in prav tako zapadle kupone teh vrednostnih papirjev, če se kuponi ujemajo z vrednostnimi papirji in se vrednostni papirji vsekakor ujemajo s paragonskim blokom.
7. Protest zaradi ponaredka vrednostnega papirja v postopku primerjanja ne prepreči izdaje sklepa o izvršbi, če se papirji ujemajo, brez vpliva na poznejši ugovor zoper izvršbo, ki ga lahko vloži dolžnik, ki trdi, da je vrednostni papir ponarejen;
8. veljavna potrdila, ki jih izdajo organi, odgovorni za registre, in s katerimi se potrjuje vpis vrednostnih papirjev v ustrezne knjige v skladu z zakonom o trgu lastniških vrednostnih papirjev (Ley del Mercado de Valores), če jim je priložena kopija javne listine, ki predstavlja vrednostne papirje ali, če je ustrezno, njihovo izdajo, kadar se taka listina zahteva na podlagi veljavne zakonodaje.
9. Potrdila iz predhodnega odstavka ne potečejo, ko je izvršba enkrat predlagana in odrejena;
10. sklep sodišča, s katerim je določen najvišji znesek, ki ga je mogoče zahtevati kot odškodnino, in ki se izda v okoliščinah, določenih z zakonom, v kazenskem postopku, ki se začne zaradi dogodkov, kritih z obveznim zavarovanjem lastnika motornega vozila proti odgovornosti za škodo, povzročeno tretjim osebam;
11. druge procesne odločbe in listine, ki so izvršljive na podlagi tega ali drugega zakona.

3.1 Postopek

V preostalem je postopek določen v členu 548 in naslednjih zakonika o civilnem postopku. Opozoriti je treba, da se sklep o izvršbi izda samo na zahtevo ene od strank, ki jo ta vloži v obliki predloga, kot je opisano v nadaljevanju. Ko je pri sodišču vložen predlog za izvršbo ter če so izpolnjena postopkovna pravila in zahteve, sodišče pripravi splošni sklep o izvršbi. Ko sodnik izda sklep, sodni uradnik izda odredbo, ki vsebuje ustrezne posebne izvršilne ukrepe ter ukrepe izsleditve in preiskovanja v zvezi s premoženjem dolžnika po sodbi, ki se zdijo primerni za izvršbo.

Obvestilo o zgoraj navedenem sklepu in odredbi se skupaj s kopijo predloga za izvršbo vroči dolžniku po sodbi, pri tem pa se lahko sprejmejo nekateri ukrepi za zaščito upnika pred morebitno škodo.

Dolžnik po sodbi lahko ugovarja izvršbi iz posebnih razlogov, in sicer vsebinskih (npr. plačilo dolga) ali postopkovnih (npr. napaka v predloženem pravnem naslovu), v skladu s členom 556 in naslednjimi zakonika o civilnem postopku. V takem primeru se začne kontradiktorni postopek, v katerem se lahko proučijo dokazi in ki se konča z izdajo sklepa, s katerim se sklep o izvršbi potrdi ali pa se v celoti ali delno razveljavi. Zoper ta sklep se lahko vloži pritožba pri ustreznem deželnem sodišču (Audiencia Provincial).

3.2 Glavni pogoji

Kot je bilo navedeno, izvršbo predlaga zadevna stranka z vložitvijo zahteve, ki vsebuje predlog za izvršbo. Predlog za izvršbo mora vsebovati pravni naslov, na katerem temelji izvršba, navedbo izvršbe, ki se predlaga sodišču, premoženje dolžnika na podlagi sodbe, ki ga je mogoče zarubiti, ukrepe izsleditve in preiskovanja za opredelitev dolžnikovega premoženja, osebo ali osebe, zoper katere je treba opraviti izvršbo, ter uradno dokazilo o njihovi identiteti. Če je izvršilni naslov odločba sodnega uradnika ali sodba ali odločba sodišča, pristojnega za izvršbo, se v zvezi s predlogom za izvršbo zahteva izdaja sklepa o izvršbi, v katerem se opredeli sodba ali odločba, ki jo je treba izvršiti (člen 549 zakonika o civilnem postopku). V drugih primerih pa je treba predlogu za izvršbo priložiti listine, na katerih temelji izvršba (člen 550 zakonika o civilnem postopku). Če predlog za izvršbo izpolnjuje zgoraj navedene zahteve in če predloženi pravni naslov omogoča odreditev izvršbe, izvršbo odredi sodnik ali sodni uradnik z odredbo, ki v primeru denarne izvršbe določi znesek glavnice za izvršbo ter začasno določen znesek za obresti in stroške, pri čemer se s tem ne posega v poznejšo opredelitev in prilagoditev takega zneska; poleg tega je treba vedno opredeliti zadevne osebe in izvršilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Nekaterih vrst premoženja, navedenih v nadaljevanju, ni mogoče zarubiti, vendar je treba vedno poudariti, da morajo biti izvršilni ukrepi sorazmerni z zneskom, za katerega je izvršba odobrena. Če se torej zdijo pretirani, lahko sodišče odredi zmanjšanje. Če pa so nezadostni, lahko stranka, ki predlaga izvršbo, zaprosi za njihovo dopolnitev z razširitvijo ali povečanjem sprejetih ukrepov. Če stranka, ki predlaga izvršbo, ne ve, kakšno premoženje ima v lasti dolžnik po sodbi, lahko zaprosi sodišče, naj opravi poizvedbe. Te izvede sodni uradnik, in sicer neposredno s sodišča ali s predložitvijo zahteve pristojnim organom. Obstajajo številne lestvice ali omejitve v zvezi z rubeži plač, ki so navedene v nadaljevanju. Izvršba, ki izhaja iz sklepa o plačilu preživnine (določene bodisi v postopku glede preživnine med sorodniki bodisi v družinskem postopku v zvezi s plačili preživnine za otroke), je izjema, ker se v takih primerih zakonske lestvice ne uporabljajo, ampak znesek, ki ga je mogoče zarubiti, določi sodišče (člen 608 zakonika o civilnem postopku).

V zvezi s premoženjem, ki ga ni mogoče zarubiti, je v členu 605 in naslednjih zakonika o civilnem postopku navedeno naslednje (sklice na sodnega tajnika je treba razumeti kot sklice na sodnega uradnika):

Člen 605 Premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti

Naslednje premoženje se v nobenih okoliščinah ne sme zarubiti:

premoženje, ki je bilo razglašeno za neodtujljivo;

stranske pravice, ki jih ni mogoče odtujiti ločeno od glavne pravice;

premoženje, ki samo po sebi nima vrednosti;

premoženje, ki je z zakonsko določbo izrecno opredeljeno kot premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti.

Člen 606 Premoženje, ki je last dolžnika po sodbi in ga ni mogoče zarubiti

Prav tako se ne sme zarubiti naslednje premoženje:

pohištvo in gospodinjski predmeti ter oblačila, ki jih ni mogoče šteti za nepotrebne in ki so last stranke, zoper katero se predlaga izvršba, ali članov njene družine. Na splošno predmeti, kot so živila in kurivo, ter drugi predmeti, ki so po mnenju sodišča bistvenega pomena za dostojno življenje dolžnika po sodbi in njegovih vzdrževanih oseb;

knjige in instrumenti, ki jih dolžnik po sodbi potrebuje za opravljanje svojega poklica, umetniškega ustvarjanja ali obrti, če njihova vrednost ni sorazmerna z zneskom zahtevanega dolga;

sakralni predmeti in predmeti, ki se uporabljajo pri izvajanju zakonito registriranih religij;

zneski, ki so z zakonom izrecno opredeljeni kot zneski, ki jih ni mogoče zarubiti;

premoženje in zneski, za katere je z mednarodnimi pogodbami, ki jih je ratificirala Španija, opredeljeno, da jih ni mogoče zarubiti.

Člen 607 Rubež plač in pokojnin

1. Plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila, ki ne presegajo zneska minimalne plače, so izvzeti iz rubeža.

2. Plače, nadomestila ali pokojnine, ki so višji od minimalne plače, se lahko zarubijo v skladu z naslednjo lestvico:

• 30 % za prvi dodatni znesek do zneska, ki je enak dvakratniku minimalne plače;
• 50 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak trikratniku minimalne plače;
• 60 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak štirikratniku minimalne plače;
• 75 % za dodatni znesek do zneska, ki je enak petkratniku minimalne plače;
• 90 % za vsak znesek, ki presega zgornji znesek.

3. Če stranka, zoper katero se predlaga izvršba, prejema več kot eno plačo, se vse plače seštejejo, znesek, ki se ne sme zarubiti, pa se odšteje samo enkrat. Prav tako se seštejejo tudi plače, pokojnine, nadomestila ali enakovredna plačila zakoncev, razen če imata zakonca ločeno premoženje, za kar je treba sodnemu tajniku predložiti dokaze.

4. Če ima stranka, zoper katero se predlaga izvršba, vzdrževane osebe, lahko sodni tajnik deleže, določene v točkah 1, 2, 3 in 4 tega člena, zmanjša za 10 % do 15 %.

5. Če so bili plače, pokojnine ali nadomestila obremenjeni s trajnimi ali začasnimi odtegljaji javne narave na podlagi davčne zakonodaje ali zakonodaje o socialni varnosti, se kot podlaga za določitev zneska, ki ga je treba zarubiti, uporabi neto znesek, ki ga dolžnik po sodbi prejme po teh odtegljajih.

6. Zgornji odstavki tega člena se uporabljajo tudi za dohodke iz poklicnih in poslovnih dejavnosti samozaposlenih oseb.

7. Zneski, ki se zarubijo v skladu s to določbo, se lahko prenesejo neposredno na račun, ki ga je predhodno navedla stranka, ki predlaga izvršbo, če to odobri sodni tajnik, odgovoren za izvršbo.

V takem primeru morata oseba ali organ, ki izvaja rubež in nadaljnji prenos, in stranka, ki predlaga izvršbo, sodnega uradnika vsake tri mesece obvestiti o poslanih oziroma prejetih zneskih, razen če stranka, zoper katero se predlaga izvršba, ugovarja, bodisi ker meni, da je dolg v celoti poplačan, zaradi česar se zaseg razveljavi, bodisi ker rubeži in prenosi niso bili izvedeni, kot je določil sodni tajnik.

Zoper sklep, ki ga je izdal sodni tajnik in ki dovoljuje neposredni prenos, se lahko pri sodišču vloži neposredna pritožba.

V kraljevem zakonskem odloku št. 8/2011 z dne 1. julija 2011 o ukrepih v podporo hipotekarnim dolžnikom, ki je začel veljati 7. julija 2011, so pojasnjene določbe zakonika o civilnem postopku. Člen 1 kraljevega zakonskega odloka št. 8/2011 se glasi:

Člen 1 Prepoved rubeža minimalnega družinskega dohodka

Če v skladu z določbami člena 129 zakona o hipotekah (Ley Hipotecaria) izkupiček od prodaje običajnega bivališča pod hipoteko na podlagi izvršbe v zvezi z navedenim dolgom ne zadostuje za kritje zavarovanega posojila, se znesek, ki je na podlagi člena 607(1) zakonika o civilnem postopku izvzet iz rubeža, poviša za 50 % ter za dodatnih 30 % minimalne plače na člana družinske enote, ki ne prejema rednega dohodka, plače ali pokojnine, ki bi presegala minimalno plačo. V ta namen družinska enota pomeni zakonca ali zunajzakonskega partnerja ter prednike in potomce v prvem kolenu, ki živijo z dolžnikom po sodbi.

Plače, nadomestila ali pokojnine, ki presegajo minimalno plačo, ter, če je ustrezno, zneski na podlagi uporabe določbe iz zgornjega odstavka, ki so namenjeni zaščiti družinske enote, se zarubi v skladu z lestvico iz člena 607(2) zgoraj navedenega zakona.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

V primeru nepremičnin ali drugega premoženja, ki ga je mogoče vpisati v register, lahko sodišče na zahtevo stranke, ki predlaga izvršbo, odredi preventivni zaznamek rubeža v ustreznem javnem registru (običajno v registru premoženja, ki je register nepremičnin), da se zagotovi poznejša izvršba.

V drugih primerih se lahko odobrijo naslednji ukrepi:

• gotovina: zaplemba;
• tekoči računi: banki se izda odredba o zadržanju;
• plače: plačniku se izda odredba o zadržanju;
• obresti, prihodki in dohodki: zadržanje s strani plačnika, upravljanje pod nadzorom sodišča ali plačilo sodišču;
• vrednostni papirji in finančni instrumenti: zadržanje obresti pri viru, obvestilo regulatorju borze ali sekundarnega trga (če vrednostni papirji kotirajo na borzi) ter obvestilo družbi izdajateljici;
• druge premičnine: zaplemba.

Poleg tega morajo za zagotovitev izvršbe vse osebe ter javni in zasebni organi sodelovati pri izvršilnih ukrepih (pod grožnjo globe ali celo kazni zaradi nespoštovanja sodišča, če ne ravnajo v skladu z navedeno zahtevo). To pomeni, da morajo predložiti informacije, ki se od njih zahtevajo, ali sprejeti zadevne jamstvene ukrepe ter sodišču izročiti vse dokumente in podatke, ki jih imajo v posesti, pri čemer veljajo samo tiste omejitve, ki izhajajo iz upoštevanja temeljnih pravic ali ki so v nekaterih primerih izrecno določene z zakonom.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Trajanje izvršilnih ukrepov ni določeno. Veljavni so, dokler izvršba ni dokončana. V zvezi s temi ukrepi mora stranka, ki predlaga izvršbo, v vsakem primeru predlagati ustrezno izvršbo. Na primer, pri rubežu premičnine ali nepremičnine se zahteva dražba. Plačilo stranki, ki predlaga izvršbo, se izvede z denarjem, pridobljenim z dražbo. V drugih primerih, kadar na primer sklep vključuje izročitev premoženja stranki, ki predlaga izvršbo (kot je prisilna izselitev zaradi neplačevanja najemnine), izvršilni ukrepi vključujejo vrnitev premoženja v posest stranki, ki predlaga izvršbo, po prisilni izselitvi najemnika, ki krši pogodbo.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Vendar lahko dolžnik po sodbi ugovarja izvršbi, ko je uradno obveščen o njej. V takem primeru se izvede zgoraj navedeni postopek ugovora. Ugovor lahko temelji na vsebinskih razlogih ali postopkovnih napakah. Razlogi za ugovor se razlikujejo glede na pravni naslov, ki ga je treba izvršiti (kot je določeno v členu 556 in naslednjih zakonika o civilnem postopku, odvisno od tega, ali gre za postopkovno odločitev sodnika ali sodnega uradnika, arbitražno odločbo ali mediacijski dogovor, sklep o najvišji kazni, izdan v kazenskem postopku v zvezi s prometno nesrečo, pravne naslove iz točk 4, 5, 6 in 7 člena 517 zakonika o civilnem postopku ali druge izvršljive listine iz točke 9 člena 517(2). Ugovor zaradi previsokega zahtevka in ugovor zaradi postopkovnih napak sta urejena v členu 558 oziroma členu 559 zakonika o civilnem postopku). Poudariti je treba, da je sodišče morda nekatere od teh razlogov predhodno že uveljavljalo na svojo pobudo (če sodišče meni, da je katera koli določba v izvršilnem naslovu, ki je lahko overjena javna listina, instrument ali potrdilo, morda nepoštena, mora ukrepati po uradni dolžnosti, tako da o zadevi zasliši stranke in o tem izda odločbo). Stranke se lahko pritožijo zoper sklep, s katerim sodišče prve stopnje odloči o razlogih za ugovor. Pritožbo obravnava ustrezno deželno sodišče.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Izvršilni ukrep, ki temelji na sodbi ali sodni odločbi, odločbi sodnega uradnika, s katero se potrdi pravna poravnava ali dogovor, dosežen med postopkom, ali arbitražni odločbi ali mediacijskem dogovoru, poteče, če ustrezni predlog za izvršbo ni vložen v petih letih od pravnomočnosti sodbe ali odločbe (člen 518 zakonika o civilnem postopku).

Pred začetkom izvrševanja postopkovnih odločitev (sodnika ali sodnega uradnika) ali arbitražnih odločb ali mediacijskih dogovorov velja tudi čakalno obdobje, katerega namen je dolžniku po sodbi dati čas, da prostovoljno izpolni sklep, tako da osebi, ki je v postopku uspela, ni treba predlagati izvršbe. Izvršba postopkovnih odločitev ali arbitražnih odločb ali mediacijskih dogovorov se torej ne odredi prej kot 20 dni po datumu, ko obsodba postane pravnomočna ali ko je bil dolžnik po sodbi uradno obveščen o odločitvi, da se odobri ali podpiše dogovor (člen 548 zakonika o civilnem postopku). To čakalno obdobje je namenjeno spodbujanju dolžnika po sodbi, da prostovoljno izpolni odločbo.

Kot je pojasnjeno v točki 4.1, zakonik o civilnem postopku za zaščito dolžnika določa, da določenega premoženja ni mogoče zarubiti, določene pa so tudi sorazmerne količinske omejitve za rubež plač, nadomestil ali pokojnin.

Pri dražbah premoženja so za prodajo premoženja najboljšemu ponudniku določeni minimalni zneski, ki so sorazmerni z ocenjeno vrednostjo premoženja ali zneska dolga. Te omejitve za zaščito dolžnika so višje, če je na dražbo dano dolžnikovo običajno prebivališče (člena 670 in 671 zakonika o civilnem postopku).

Zakonik o civilnem postopku na splošno določa tudi, da se izvršba v zvezi z obrestmi na dolgovano glavnico in postopkovnimi stroški praviloma ne sme izvesti za znesek, ki presega 30 % glavnice (člen 575 zakonika o civilnem postopku).

Kadar izvršba poteka zoper običajno prebivališče, stroški, ki se lahko zahtevajo od dolžnika po sodbi, ne smejo presegati 5 % zneska, ki se zahteva v predlogu za izvršbo (člen 575 zakonika o civilnem postopku).

Pri uresničitvi hipoteke in dolžnikih, ki so v še posebno ranljivem socialnem in finančnem položaju, se prisilna izselitev iz običajnega prebivališča odloži (člen 441 zakonika o civilnem postopku).

V skladu s členi 55 do 57 zakona o insolventnosti (Ley Concursal) posameznega sklepa o izvršbi ni mogoče izvesti po razglasitvi stečaja, saj je v zvezi z izvršbo zoper insolventno stranko izključno pristojen sodnik, ki odloča v stečajnem postopku. Namen tega je preprečiti, da bi bili nekateri upniki obravnavani ugodneje od drugih.

Ta strona jest częścią portalu Twoja Europa.

Państwa opinia na temat przydatności przedstawionych informacji jest dla nas ważna.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev (pri čemer je mišljena prisilna izvršitev, saj za prostovoljno izvršitev obveznosti s strani dolžnika postopki niso potrebni) zajema vse postopke, s katerimi je mogoče dolžnika prisiliti, da izpolni obveznosti, ki so mu naložene z izvršilnim naslovom. Izvršilni naslovi so predvsem sodne odločbe (francoske ali tuje) ter notarski zapisi in listine, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti (glej vprašanje 2 v nadaljevanju). V francoskem pravu se lahko s temi naslovi dolžniku naložijo tri vrste obveznosti: obveznost plačila, obveznost storitve ali opustitve in, nazadnje, obveznost izročitve ali vračila.

Pravica izvršitve zadeva le dolžnikovo premoženje. Izvršitev zoper osebo ne obstaja. To na primer pomeni, da dolžnikom ni mogoče odrediti zapora zgolj zato, ker niso povrnili svojega dolga. Vendar je neizpolnitev nekaterih obveznosti (preživninske obveznosti) kaznivo dejanje, za katero je lahko dolžnik kazensko preganjan in kaznovan z zaporno kaznijo. Enako velja, če dolžnik z goljufijo prikaže plačilno nesposobnost.

Obveznosti plačila se izvršijo z rubežem dolžnikovih denarnih zneskov, premičnin ali nepremičnin. Če gre za rubež denarnega zneska, se zarubljeni znesek dodeli upniku (npr. preventivni rubež bančnega računa). Če gre za rubež dolžnikovega premičnega ali nepremičnega premoženja, rubežu sledi prisilna prodaja premoženja, izkupiček od prodaje pa se nameni upniku v višini njegove terjatve.

Obveznosti izročitve ali vračila se razlikujejo glede na vrsto premoženja. Če gre za premično premoženje, se premoženje zaseže z rubežem, da se vrne zakonitemu lastniku. Če gre za nepremično premoženje, se pravica uporabe nepremičnine povrne lastniku s prisilno izselitvijo stanovalca.

Ker je osebo prepovedano fizično prisiliti k izpolnitvi obveznosti storitve ali opustitve določenega dejanja, se dolžnika spodbudi k izpolnitvi teh obveznosti s pridobitvijo sodne odločbe, s katero mu je naložena periodična denarna kazen. Višina periodične denarne kazni je enaka denarnemu znesku, ki ga mora dolžnik plačati, če ne izpolni svojih obveznosti. Dolgovani znesek se izračuna sorazmerno glede na trajanje neizpolnitve (za obveznosti storitve) ali glede na število kršitev obveznosti opustitve. Ker se obveznosti plačila, izročitve ali vračila prav tako razlagajo kot obveznosti storitve, se lahko poleg drugih siceršnjih morebitnih ukrepov izvršbe naloži tudi periodična denarna kazen.

Poleg tega je treba navesti, da ukrepi izvršbe lahko načeloma zadevajo samo obveznosti, ugotovljene v izvršilnem naslovu.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Monopol nad opravljanjem izvršbe imajo sodni izvršitelji, ki so javni uradniki ministrstva. Za to jih imenuje minister za pravosodje, ki preverja, da svoja pooblastila izvršujejo ob upoštevanju strogih pravil poklicne etike. Njihove storitve so plačljive (glej vprašanje 3 v nadaljevanju). Stroške ukrepov izvršbe vnaprej plača upnik, dolžnik pa mu mora stroške nato povrniti.

Kadar je treba zadevo predložiti sodniku, je načeloma pristojen izvršilni sodnik, to je specializiran sodnik splošnega sodišča (tribunal judiciaire).

Čeprav tudi ukrepe zavarovanja načeloma odobri izvršilni sodnik, jih lahko izjemoma odobri tudi predsednik gospodarskega sodišča, če se nanašajo na zavarovanje terjatve, za katero je pristojno gospodarsko sodišče.

Za uvedbo ukrepov izvršbe se na sodnega izvršitelja (commissaire de justice, prej huissier de justice) ni treba obrniti po odvetniku.

Odvetnika je treba obvezno imeti v celotnem postopku rubeža nepremičnin. Izjemoma lahko dolžnik brez odvetnika izvršilnega sodnika zaprosi za dovoljenje, da sporazumno proda svojo nepremičnino.

V drugih postopkih je zastopanje po odvetniku načeloma obvezno, razen če izpodbijani izvršilni ukrep zadeva zahtevek, ki znaša manj kot 10 000 EUR. V tem primeru lahko stranke nastopijo osebno oziroma jim pomagajo ali jih zastopajo odvetnik, zakonec, zunajzakonski partner, oseba, s katero so sklenile civilnopravno pogodbo o solidarnosti, sorodniki ali sorodniki po svaštvu v ravni vrsti, sorodniki ali sorodniki po svaštvu v stranski vrsti do vključno tretjega kolena ali osebe, ki so izključno povezane z njihovo osebno storitvijo ali njihovim podjetjem.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Seznam izvršilnih naslovov, priznanih v Franciji, je naveden v členu L. 111-3 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih. To so:

• odločbe rednih ali upravnih sodišč, ko postanejo izvršljive, in sporazumi, ki so jih navedena sodišča razglasila za izvršljive;
• tuji akti in sodne odločbe ter arbitražne odločbe, razglašene za izvršljive z odločbo, zoper katero ni mogoče vložiti pravnega sredstva, ki bi imelo odložilni učinek, brez poseganja v upoštevne določbe prava Evropske unije;
• odločbe, ki jih je izdalo enotno patentno sodišče;
• izvlečki iz uradnih zapisnikov o poravnavi, ki so jih podpisali sodnik in stranki;
• notarski zapisi in listine, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti;
• sporazumi, s katerimi se zakonca sporazumno dogovorita o razvezi zakonske zveze z zasebnim aktom, ki sta ga sopodpisala odvetnika in je bil notarsko overjen v skladu s podrobnimi pogoji iz člena 229-1 civilnega zakonika;
• pravni naslov, ki ga sodni izvršitelj izda v primeru neplačila čeka ali v primeru dogovora med upnikom in dolžnikom pod pogoji iz člena L. 125-1 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih;
• pravni naslovi, ki jih izdajo pravne osebe javnega prava in so kot taki opredeljeni v zakonu, ali odločbe, ki imajo po zakonu enak učinek kot sodna odločba;
• zapisniki in dokumenti, s katerimi je evidentiran sporazum, dosežen v postopku mediacije, spravnem postopku ali participativnem postopku, če jih podpiše odvetnik vsake od strank in jih potrdi sodno tajništvo pristojnega sodišča.

Odločbe rednih sodišč so izvršljive, tako da se lahko na njihovi podlagi uvedejo ukrepi izvršbe, če zoper njih ni pravnega sredstva, ki bi imelo odložilni učinek, torej pritožbe ali ugovora, če je začasna izvršitev obvezna (kar načeloma velja v primeru prvostopenjskih sodb) ali če je sodnik odredil začasno izvršitev svoje odločbe. Odločbe upravnih sodišč so izvršljive, tudi če je zoper njih mogoče vložiti pravno sredstvo.

Dovoljeni ukrepi izvršbe:

Čim ima oseba izvršilni naslov, lahko načeloma brez predhodne odobritve sodnika začne izvajati vse ukrepe izvršbe, določene v zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih. Izjemi sta dva postopka izvršbe, ki se lahko začneta samo, če ju predhodno odobri sodnik:

• rubež plače, ki ga odobri izvršilno sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika ali dolžnikovega dolžnika, če dolžnik prebiva v tujini ali nima znanega stalnega prebivališča;
• rubež nepremičnine, ki poteka pred izvršilnim sodnikom v kraju, kjer je nepremičnina.

Prav tako mora izvršilni sodnik predhodno odobriti vsak rubež zneskov, nižjih od 535 EUR, v bivalnih prostorih.

Ukrepi izvršbe, določeni v zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih, so različni, razlikujejo pa se glede na vrsto zadevnega premoženja (nepremičnina, premičnine, denar itd.; glej vprašanje 4.2 v nadaljevanju). V vseh primerih morajo biti omejeni na to, kar je za nujno za izterjavo terjatve, pri izbiri teh ukrepov pa ne sme prihajati do zlorab.

Z odstopanjem od načela, v skladu s katerim se lahko ukrepi izvršbe uvedejo samo na podlagi izvršilnega naslova, se lahko ukrepi zavarovanja izvedejo pred pridobitvijo izvršilnega naslova. Ti upniku omogočajo, da zavaruje svoje pravice, še preden ima izvršilni naslov.

Ukrepi zavarovanja so preventivni rubeži in sodna jamstva. Odobri jih sodnik, če se terjatev upnika načeloma zdi upravičena in obstajajo okoliščine, ki bi lahko ogrozile njeno izterjavo. Predhodna odobritev sodnika ni potrebna, če ima upnik sodno odločbo, ki še ni pravnomočna. V vseh primerih tako sprejeti ukrepi prenehajo veljati, če sodni izvršitelj o njih ni nemudoma obvestil dolžnika in če upnik ni začel postopka v glavni stvari za izdajo sodne odločbe o potrditvi njegove terjatve.

Kdaj lahko potekajo ukrepi izvršbe:

Ukrepi izvršbe lahko potekajo samo med 6. uro zjutraj in 21. uro zvečer. Prepovedani so ob nedeljah in praznikih, razen če to predhodno odobri izvršilni sodnik.

Stroški ukrepov izvršbe:

Storitve sodnih izvršiteljev so plačljive. Upnik vnaprej plača stroške ukrepov izvršbe, ki mu jih mora dolžnik nato povrniti poleg svojega dolga. Kljub temu upnik del teh stroškov vedno plača sam.

Honorar sodnega izvršitelja je določen z odredbo št. 2016-230 z dne 26. februarja 2016 in odlokom z dne 26. februarja 2016, s katerim je določen znesek, ki se mu dolguje za vsak izvršilni ukrep. Ta stroškovna lestvica vključuje predvsem:

• fiksni strošek posameznega ukrepa, to je znesek, ki je pavšalno določen z odredbo; glede na znesek terjatve se ta fiksni strošek pomnoži z 0,5 (terjatev do 128 EUR), z 1 (terjatev, višja od 128 EUR ter nižja od ali enaka 1 280 EUR) ali z 2 (terjatev, višja od 1 280 EUR);
• strošek uvedbe sodnega postopka, ki se lahko za vsak izvršilni naslov pobere enkrat; znaša 4,29 EUR, če je terjatev nižja od 76 EUR; nad tem zneskom je strošek sorazmeren z zneskom terjatve, vendar lahko znaša največ 268,13 EUR;
• strošek izterjave in unovčenja; gre za degresivni sorazmerni strošek, ki ga sodni izvršitelj pobere samo v primeru popolne ali delne izterjave ali unovčenja terjatve; del tega stroška vedno plača upnik (člen A. 444-32 trgovinskega zakonika);
• stroške vodenja zadev; sodni izvršitelj prejme predplačilo v višini 6,37 EUR, ki ga nakaže dolžnik, razen če neporavnani dolg ne daje pravice do pobiranja tega zneska; ti stroški lahko za isto zadevo znašajo največ 32,74 EUR;
• potne stroške v višini 7,67 EUR (8,80 EUR v primeru vročitve, ki se opravi izključno elektronsko);
• DDV (20 %);
• pavšalna taksa v višini 14,89 EUR (na dan 1. januarja 2017), za katero veljajo nekatere izjeme in ki jo sodni izvršitelji plačajo državi;
• stroške frankiranja pisem, ki se štejejo za obvezne postopkovne formalnosti;
• stroške ključavničarja, selitvenega servisa, mehanične delavnice in skladiščenja pohištva (ob predložitvi računa).

Na primer, za izterjano terjatev v višini 10 000 EUR je najnižji znesek za nekatere izvršilne ukrepe naslednji:

• preventivni rubež na bančnih računih: 129,64 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• rubež ali prodaja premičnine: 114,21 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• rubež vozila z izjavo na prefekturi: 124,50 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• poziv za plačilo v vrednosti rubeža nepremičnine: 178,55 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa).

Tem fiksnim stroškom se med drugim prištejejo sorazmerni stroški, ki za celotno terjatev znašajo 707,52 EUR, vključno s taksami, od tega 118,46 EUR plača dolžnik in 589,06 EUR upnik.

3.2 Glavni pogoji

Za izvršilne ukrepe na podlagi izvršilnih naslovov načeloma ni potrebna sodna odobritev (glej vprašanje 3.1 zgoraj).

Če upnik nima izvršilnega naslova, lahko uvede ukrepe zavarovanja, če so izpolnjeni nekateri pogoji (glej vprašanje 3.1 zgoraj).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet ukrepa izvršbe je načeloma lahko vse premoženje, ki je v lasti dolžnika.

Vendar v skladu z zakonom določenega premoženja izjemoma ni mogoče zarubiti. To velja predvsem za:

• zneske, potrebne za preživljanje; tako na primer ni mogoče zarubiti vseh prihodkov osebe, saj ji mora ostati zadosten znesek za izpolnjevanje tekočih potreb; višina tega zneska se določi vsako leto, pri čemer se upoštevata višina prihodkov in število vzdrževanih oseb;
• premičnine, ki jih dolžnik potrebuje za vsakodnevno življenje in delo; te premičnine se načeloma lahko zarubijo samo, da se zagotovi njihovo plačilo ali če imajo veliko vrednost; seznam teh premičnin je naveden v členu R. 112-2 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih; zarubiti ni mogoče na primer dolžnikove postelje ali mize, razen če je rubež upravičen zaradi neplačila njune nakupne cene ali če gre za premičnine velike vrednosti;
• predmeti, ki jih invalidne osebe nujno potrebujejo ali ki so namenjeni negi bolnikov; ni mogoče zarubiti na primer invalidskega vozička.

Poleg tega so samostojni podjetniki v nekaterih primerih upravičeni do posebne zaščite svojega celotnega premoženja ali njegovega dela.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Ukrepi izvršbe v zvezi s premičninami in denarnimi terjatvami potekajo v več fazah. Sodni izvršitelj jih najprej zarubi. Rubež pomeni, da s premoženjem ni več mogoče razpolagati. Dolžnik se po rubežu ne sme ločiti od zarubljene premičnine. Če te obveznosti ohranitve premoženja ne spoštuje, stori kaznivo dejanje. Denarni zneski ostanejo blokirani na računu dolžnika. Nato sodni izvršitelj o rubežu obvesti dolžnika. Če dolžnik pri izvršilnem sodniku ne vloži ugovora zoper rubež, lahko sodni izvršitelj odvzame premičnine, ki se nato prodajo na javni dražbi, ali pa zahteva izročitev zaseženih denarnih zneskov. V primeru ugovora izvršilni sodnik bodisi dovoli nadaljevanje ukrepa izvršbe bodisi ga konča, če ni bil veljavno izveden.

Ukrep izvršbe v zvezi z nepremičninami je postopek rubeža nepremičnin. Začne se tako, da sodni izvršitelj dolžniku izda poziv za plačilo v vrednosti rubeža, kar pomeni, da z nepremičnino ni več mogoče razpolagati. Nato se upnik obrne na izvršilnega sodnika, ki odloči o nadaljnjem poteku zadeve. Če je mogoča sporazumna prodaja nepremičnine in dolžnik predlaga tako prodajo, se sodnik odloči za sporazumno prodajo in določi rok za izvedbo take prodaje. Če sporazumna prodaja ni mogoča ali ni uspešna, sodnik odredi prodajo nepremičnine na javni dražbi. Dražba poteka na obravnavi, ki jo vodi sodnik.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni naslovi so načeloma izvršljivi deset let (člen L. 111-4 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih). Ta rok začne teči takoj, ko se na podlagi takega naslova uvede ukrep izvršbe.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

To vprašanje je smiselno le v zvezi s:

• preventivnimi rubeži, če upnik še nima izvršilnega naslova;
• odredbami za izročitev ali vračilo določene premičnine, če oseba, ki zahteva izročitev ali vračilo premičnine, še nima izvršilnega naslova;
• preventivnimi rubeži plač;
• rubeži nepremičnin.

Ti postopki so namreč edini ukrepi izvršbe, ki jih mora odobriti izvršilni sodnik. Zoper odločitev sodnika je mogoče vložiti pritožbo ali kasacijsko pritožbo, odvisno od zneska terjatve.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Izvršilni naslovi so načeloma izvršljivi deset let (člen L. 111-4 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih). Ta rok začne teči takoj, ko se na podlagi takega naslova uvede ukrep izvršbe.

Ukrepi izvršbe lahko potekajo samo med 6. uro zjutraj in 21. uro zvečer. Prepovedani so ob nedeljah in praznikih, razen če to predhodno odobri izvršilni sodnik.

Poleg tega morajo biti izvršilni postopki omejeni na to, kar je nujno za izterjavo terjatve, in pri izbiri teh ukrepov ne sme prihajati do zlorab.

Poleg tega nekaterih vrst premoženja ni mogoče zarubiti (glej vprašanje 4.1 zgoraj), vsak rubež z dražbo v prostoru, namenjenem prebivanju dolžnika, pa mora biti predhodno odobren, če se nanaša na izterjavo terjatve, ki ni preživninska in znaša manj kot 535 EUR (člena L. 221-2 in R. 221-2 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih).

Nazadnje, če dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo, zoper njegovo premoženje, zajeto s to imuniteto, ni mogoče uvesti postopka izvršbe. Da se lahko izvede ukrep izvršbe v zvezi s premoženjem take osebe, ker ni zajeto z njeno imunitete pred izvršbo, je potrebna predhodna odobritev sodnika (členi od L. 111-1 do L. 111-3 in od R. 111-1 do R. 111-5 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih).

Sorodne povezave

Legifrance

Spletno mesto nacionalne zbornice sodnih izvršiteljev

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

V Republiki Hrvaški izvršilni postopek urejajo določbe zakona o izvršbi (Ovršni zakon) (Narodne novine (NN; Uradni list Republike Hrvaške) št. 112/12, 25/13, 93/14, 55/16 in 73/17, v nadaljnjem besedilu: ZI). Ta zakon ureja postopek, po katerem sodišča in notarji vodijo prisilno izvršbo terjatev na podlagi izvršilnih naslovov in verodostojnih listin (izvršilni postopek), razen če poseben zakon določa drugače.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršilni postopek na podlagi izvršilnih naslovov vodijo sodišča, notarji pa vodijo izvršilni postopek na podlagi verodostojnih listin.

Kaj pomeni izvršilni naslov, je pojasnjeno v členu 23 ZI, verodostojne listine pa so določene s členom 31 ZI.

V izvršilnem postopku sodelujejo tudi finančna agencija (Financijska agencija) (v nadaljnjem besedilu: agencija) – pravni subjekt, ki vodi izvršbo v skladu z določbami ZI in zakona, ki ureja izvršbo na denarna sredstva –, delodajalci, hrvaški zavod za pokojninsko zavarovanje (Hrvatski zavod za mirovinsko osiguranje) in drugi organi, ki jih določa zakon.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Sodišča vodijo izvršilni postopek na podlagi izvršilnih naslovov, ki so po ZI naslednji:

1. izvršljiva sodna odločba in izvršljiva sodna poravnava;

2. izvršljiva poravnava iz člena 186.a zakona o pravdnem postopku;

3. izvršljiva odločba arbitražnega sodišča;

4. izvršljiva odločba, izdana v upravnem postopku, in izvršljiva poravnava, dosežena v upravnem postopku, če to vključuje izpolnitev denarne obveznosti, razen če zakon določa drugače;

5. izvršljiv notarski sklep in izvršljiva notarska listina;

6. poravnava, dosežena v postopku pred „častnimi sodišči“ (sudovi časti) pri zbornicah v Republiki Hrvaški, in poravnava, dosežena v postopku mediacije, v skladu z določbami zakona, ki ureja postopek mediacije;

7. druge listine, ki so z zakonom določene kot izvršljive.

Izvršljive listine so primerne za izvršbo, če so v njih navedeni upnik in dolžnik, predmet, vrsta, obseg in rok za izpolnitev denarne obveznosti.

Če je izvršljiva listina odločba, s katero se zahteva izvršitev terjatve s plačilom ali izvedbo dejanja, mora vsebovati tudi rok za prostovoljno izpolnitev, če pa rok za prostovoljno izpolnitev ni naveden, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

3.1 Postopek

Upnik sproži izvršilni postopek na podlagi izvršljive listine z vložitvijo predloga za izvršbo pri sodišču. Predlog za izvršbo lahko upnik vloži osebno kot stranka v postopku ali po pooblaščencu. Izvršilni postopek se lahko začne tudi po uradni dolžnosti, kadar to izrecno določa zakon.

V izvršilnih postopkih so stvarno pristojna občinska sodišča, razen če zakon določa drugače. Izvršba se opravi v mejah, opredeljenih s sklepom o izvršbi.

V sklepu o izvršbi morajo biti navedeni izvršljiva – tj. verodostojna – listina, na podlagi katere se opravi izvršba, upnik in stranka, zoper katero se predlaga izvršba (dolžnik), terjatev, ki se izvršuje, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni za izvedbo izvršbe.

3.2 Glavni pogoji

Predlog za izvršbo mora vsebovati zahtevek za izvršbo, v katerem so navedeni izvršljiva ali verodostojna listina, na podlagi katere se predlaga izvršba, upnik in dolžnik, enotni matični številki upnika in dolžnika, terjatev, katere izvršitev se predlaga, potrebna sredstva za izvedbo izvršbe ter (po potrebi) predmet izvršbe. Predlog mora vsebovati še druge predpisane podatke, ki so potrebni za izvedbo izvršbe.

Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora vsebovati:

1. zahtevo, naj sodišče dolžniku odredi, da mora v osmih dneh poravnati terjatev in morebitne s tem povezane stroške, v meničnih in čekovnih sporih pa mora to storiti v treh dneh od vročitve sklepa; in

2. izvršljivi zahtevek.

Tako sta glavna pogoja, ki morata biti izpolnjena za odreditev izvršbe: izvršljiva ali verodostojna listina, na podlagi katere se odredi izvršba, in izvršljivi zahtevek.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Predmet izvršbe so stvari in pravice, ki so po zakonu lahko predmet izvršbe za izterjavo terjatve. Izvršba se za poplačilo upnikove terjatve opravi na predmetih izvršbe, ki so sestavni del dolžnikovega premoženja.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovo premoženje (denar, nepremičnine, premičnine, vrednostni papirji in deleži v gospodarski družbi) ali nekatere nepremoženjske pravice predlagatelja izvršbe (izročitev in dobava premičnine, izpraznitev in predaja nepremičnine, vrnitev na delo itd.). Predlagatelj izvršbe lahko med postopkom izbere, na katerih predmetih želi opraviti izvršbo.

Izvršbe ni mogoče opraviti na stvareh, s katerimi se ne trguje, niti na drugih stvareh, v zvezi s katerimi je to prepovedano s posebnim zakonom. Prav tako predmet izvršbe ne morejo biti terjatve na podlagi davkov in drugih pristojbin.

Izvršbe tudi ni mogoče opraviti na objektih, orožju in opremi, namenjenih obrambi, ter objektih in opremi, namenjenih delovanju lokalnih in regionalnih uprav ter sodnih organov.

Ali je določena stvar ali pravica lahko predmet izvršbe, tj. ali je izvršba na stvari ali pravici omejena, se oceni glede na okoliščine, ki so obstajale ob vložitvi predloga za izvršbo, razen če ZI izrecno določa drugače.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Osnovna posledica izvršilnih ukrepov je omejitev dolžnikovih pravic do razpolaganja s premoženjem.

Posledica izvršilnih postopkov na nepremičnem in premičnem premoženju je prodaja nepremičnine ali premičnine za poplačilo upnikove terjatve iz izkupička od prodaje.

Posledici izvršilnega postopka na denarne terjatve sta rubež in prenos denarne terjatve na upnika do zneska, ki je potreben za poplačilo terjatve.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni ukrepi veljajo, dokler se ne konča izvršilni postopek, tj. dokler upnikova terjatev ni v celoti poplačana oziroma dokler upnik ne umakne predloga za izvršbo.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Dolžnik ima pravico:

• pritožiti se zoper sodni sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršljive listine, ali

• vložiti ugovor zoper notarski sklep, izdan na podlagi verodostojne listine.

Pravočasna in dopustna pritožba zoper sodni sklep o izvršbi, izdan na podlagi izvršljive listine, ne zadrži izvršilnega postopka.

S pravočasnim in dopustnim ugovorom zoper notarski sklep, izdan na podlagi verodostojne listine (ki se vloži pri notarju, vendar o njem odloči sodišče), se postopek spremeni v standardni pravdni postopek (klasična parnica), ki se nadaljuje pred sodiščem in v katerem morata stranki, zdaj tožnik (prej upnik) in toženec (prej dolžnik), podkrepiti svoje trditve, da bi uspeli v postopku. Če so izpolnjeni pogoji, določeni z ZI, ima dolžnik pravico do odloga izvršbe.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Sodišče odredi izvršbo s sredstvi in na stvareh, ki so navedene v predlogu za izvršbo. Če je predlaganih več sredstev in stvari, sodišče na predlog dolžnika izvršbo omeji na nekatera sredstva ali stvari, če se šteje, da zadostujejo za poplačilo terjatve.

Eno od osnovnih načel izvršilnega postopka je, da mora sodišče, ko vodi postopek izvršbe in zavarovanja, spoštovati dolžnikovo dostojanstvo, tako da zagotovi, da je izvršba zanj čim manj neugodna.

Zaščita dolžnika je zagotovljena z izključitvijo in omejitvijo stvari in sredstev, na katerih oziroma s katerimi se lahko upnikova terjatev prisilno poplača med izvršilnim postopkom, tako da se dolžniku med izvršbo in v povezavi z njo zagotovijo nekatera procesna in materialna jamstva. Ta zaščita se kaže v sprejetju načela zakonitosti pri ugotavljanju, ali je izvršba dopustna, pri določanju stvari in sredstev izvršbe ter v postopku, ki se uporabi za prisilno poplačilo upnikove terjatve.

Pri izvršbi na nepremičnine obstajajo omejitve v zvezi s stvarmi, ki ne morejo biti predmet izvršbe, kot določa člen 91 ZI.

Pri izvršbi na premičnine obstajajo omejitve v zvezi s stvarmi, ki ne morejo biti predmet izvršbe, kot določa člen 135 ZI.

Pri izvršbi na denarne terjatve obstajajo omejitve, ki so določene s členom 173 ZI, v členu 172 ZI pa je navedeno, kateri dolžnikov dohodek je izvzet iz izvršbe.

Člen 212 ZI določa posebna pravila v zvezi z izvršbo na denarna sredstva, ki so izvzeta iz izvršbe ali na katerih je izvršba omejena, člena 241 in 242 ZI pa določata posebna pravila o izvzetju in omejitvi izvršbe za premoženje pravnih subjektov.

Zaščita dolžnikov, ki so fizične osebe, v izvršilnih postopkih na denarne terjatve je določena v členu 75 ZI, zaščita dejavnosti pravnih subjektov pa je določena v členu 76 ZI.

Določbe ZI, ki se nanašajo na omejitve pri izvršbi, tj. s katerimi so nekatere stvari izvzete iz izvršbe, dolžniku zagotavljajo zaščito v postopku izvršbe.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.

Izvrševanje sodnih odločb - Italija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je prisilna izvršitev sodnih odločb in drugih izvršilnih naslovov (dolžniških instrumentov, javnih listin (atti publici) in overjenih zasebnih listin za določene storitve). V tej fazi, ki je še vedno predmet sodnega postopka, lahko posredujejo organi javnega reda, če dolžnik svojih obveznosti ne izpolni prostovoljno.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršbo so pristojna redna sodišča. Pri njih je treba vložiti tudi predlog za zavrnitev izvršbe iz člena 47(1) Uredbe (EU) št. 1215/2012 (Uredba Bruselj I) (prenovitev)).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Izvršilni naslov je nujni in zadostni pogoj za začetek izvršbe. Izvršilni naslovi so v zakonodaji običajno določeni s členom 474 zakonika o civilnem postopku, obstajata pa dve vrsti izvršilnih naslovov: sodni in izvensodni. Sodni izvršilni naslovi vključujejo sodbe, akte in odločbe, ki jih izda sodišče med sodnim postopkom ali ob koncu sodnega postopka. Izvensodni izvršilni naslovi vključujejo dolžniške instrumente, javne listine in overjene zasebne listine, ki jih stranke sestavijo samostojno.

3.1 Postopek

Izvršba se začne, ko sta dolžniku vročena izvršilni naslov, ki mora biti izvršljiva kopija v skladu s členom 475 zakonika o civilnem postopku, ter sklep o izvršbi (precetto), v katerem je dolžnik pozvan, naj v roku najmanj desetih dni izpolni obveznost, in opozorjen, da bo v primeru neizpolnitve obveznosti izvedena izvršba v skladu s členom 480 zakonika o civilnem postopku. V tretjem odstavku člena 480 je določeno, da mora upnik v sklepu o izvršbi izbrati naslov za vročanje v občini, kjer ima sedež sodišče, ki je pristojno za izvršbo. Če naslov za vročanje ni izbran, se pritožbe zoper sklep o izvršbi vložijo pri sodišču v kraju, v katerem je bil sklep vročen, obvestila pa se upniku vročajo v sodnem tajništvu istega sodišča. Ko so te formalnosti izpolnjene, lahko sodni izvršitelj, ki mora najprej predložiti zgoraj navedene potrebne dokumente, začne izvršilni postopek z rubežem. Rubež je treba izvesti v 90 dneh od datuma vročitve sklepa o izvršbi, vendar ne pred iztekom roka, navedenega v tem sklepu. V nasprotnem primeru sklep o izvršbi preneha veljati (člen 481). V tej fazi postopka je potrebno pravno zastopanje.

Rubež je neveljaven, če se v 45 dneh od njegovega dokončanja ne zahteva prenos ali prodaja premoženja.

Namen izvršbe je s pomočjo organov javnega reda zagotoviti prisilno izvršitev neizpolnjenih obveznosti. Uporabi se lahko za finančne dolgove in obveznosti izročitve premičnega premoženja ali izpraznitve nepremičnega premoženja ter „nezamenljive“ pozitivne obveznosti.

3.2 Glavni pogoji

Nujni in zadostni pogoj za začetek izvršbe je izvršilni naslov, ki vsebuje pravico, ki je „nesporna, fiksna in zapadla“ (certo, liquido ed esigibile) (člen 474). Stopnja „nespornosti“ se razlikuje glede na pravni naslov: sodba sodišča prve stopnje (začasno izvršljiva) ima očitno višjo stopnjo nespornosti kot dolžniški instrument ali pravni posli, vpisani v javne listine ali overjene zasebne listine.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Izvršilno sodišče med postopkom izda različne vrste ukrepov, običajno odredbe (ordinanze). Ti segajo od ukrepov, ki so potrebni za določitev pravil za pravilno izvedbo postopka, do ukrepov, s katerimi je dodeljena korist, npr. odlok (decreto), s katerim je zarubljeno premoženje preneseno na osebo, ki ga je kupila na dražbi ali je predložila najvišjo ponudbo.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet razlastitve so lahko: (a) premično premoženje; (b) nepremično premoženje; (c) dolžnikove terjatve in premično premoženje, ki ga ima dolžnik pri tretjih osebah; (d) delnice v družbah.

Izvršijo se lahko tudi obveznosti izročitve premičnega premoženja in izpraznitve nepremičnega premoženja ter zamenljive pozitivne in negativne obveznosti.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršba za denarni znesek, ki se začne z rubežem, pomeni, da dolžnik, pri katerem je bil izvršen sklep o izvršbi, ne more več razpolagati z zarubljenim denarjem. Vsa dejanja razpolaganja s tem denarjem so torej neveljavna ter jih ni mogoče uporabiti za preprečitev izvršbe.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Ukrepi so izvršilni ukrepi za poravnavo vloženih terjatev in jih torej ni mogoče uporabiti kot dokaze za preiskave.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pravni sistem dopušča pritožbe dolžnika (in/ali tretjih oseb, v zvezi s katerimi se izvaja izvršba) zoper akte in sodbe, ki se nanašajo na izvršilne postopke. Obstajata dve vrsti pritožb:

– pritožba zoper izvršbo (opposizione all’esecuzione) (člena 615 in 616 zakonika o civilnem postopku), s katero se izpodbija pravica do izvedbe izvršbe (ali obstoj upnikove pravice do izvedbe izvršbe);

– pritožba zoper izvršljive akte (opposizione agli atti esecutivi) (člena 617 in 618 zakonika o civilnem postopku), s katero se akti izpodbijajo zaradi postopkovnih napak (tj. izpodbija se zakonitost dokumentov v izvršilnem postopku).

Pritožbe zoper izvršbo ali izvršljive akte, vložene pred začetkom izvršbe, so opredeljene kot pritožbe zoper sklep o izvršbi (precetto), ker so posledica dokumenta, s katerim je bila napovedana izvršba: pritožba zoper sklep o izvršbi se v skladu s splošnimi določbami zakonika vloži pri sodišču, ki je pristojno za zadevo ali znesek in območje.

Če se je izvršba že začela ali je bil sklep o rubežu že vročen, se pritožba zoper izvršbo ali izvršljive akte vloži s posebno pritožbo pri izvršilnem sodišču.

Tretje osebe, ki zatrjujejo, da imajo stvarne pravice na zarubljenem premoženju, se lahko pritožijo pri izvršilnem sodišču, dokler premoženje ni prodano ali preneseno.

Pravne določbe, s katerimi je urejeno to področje, so členi 615, 616, 617, 618 in 619 zakonika o civilnem postopku.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Poleg predmetov, ki so s posebnimi pravnimi določbami opredeljeni kot nezarubljivi, se ne sme zarubiti naslednje:

(1) sakralni predmeti in predmeti, ki se uporabljajo pri verskih praksah;

(2) poročni prstani, oblačila, hišni tekstil, postelje, kuhinjske mize in stoli, omare, predalniki, hladilniki, plinske in električne peči in pečice, pralni stroji, gospodinjski in kuhinjski pripomočki ter pohištvo, v katerem so shranjeni, ki zadostujejo za izpolnjevanje potreb dolžnika in njegovega gospodinjstva; vendar pa to ne vključuje pohištva z znatno vrednostjo (razen postelj) ter dragocenih starin in predmetov s priznano umetniško vrednostjo;

(3) hrana in gorivo, potrebna za enomesečno preživljanje dolžnika in drugih oseb iz prejšnjega odstavka.

Izključeno je tudi pohištvo (razen postelj) s precejšnjo finančno vrednostjo (vključno z dragocenimi starinami in predmeti s priznano umetniško vrednostjo).

Zarubiti ni mogoče orožja in drugih predmetov, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje javne službe, odlikovanj, pisem, evidenc in družinskih dokumentov na splošno ter rokopisov, razen kadar so del zbirke.

V zakonu je tudi določeno, da med drugim ni mogoče zarubiti: državnega premoženja, premoženja, s katerim ni mogoče razpolagati in ki je v lasti države ali drugega javnega organa, premoženja, za katero velja ureditev premoženjskih razmerij med zakoncema, ter premoženja cerkvenih institucij in verskih objektov.

Izvršilni ukrep ne more biti uspešno izveden, če se je zastaralni rok terjatve v celoti iztekel. Zastaralni roki se razlikujejo glede na zadevno pravico. Vendar pa je treba opozoriti, da je včasih z zakonom določen drugačen zastaralni rok glede na vrsto instrumenta, s katerim se dokazuje terjatev, na kateri temelji izvršba. Tako je zastaralni rok za terjatev, določeno v sodni odločbi, deset let, čeprav je z zakonom za to vrsto terjatve običajno določen krajši zastaralni rok.

Zakonodaja je bila nedavno spremenjena, tako da lahko sodišče v dolžnikovem kraju stalnega ali začasnega prebivališča, domicila ali sedeža na zahtevo upnika dovoli, da se za določitev premoženja, ki ga je treba zarubiti, uporabljajo elektronske metode (člen 492a zakonika o civilnem postopku, kakor je bil spremenjen z uredbo-zakonom št. 83 z dne 27. junija 2015 (ki je bil s spremembami potrjen z zakonom št. 132 z dne 6. avgusta 2015)); v primeru izvršbe na premičnem premoženju so bile v okviru ukrepov pretvorbe zarubljenega premoženja (conversione del pignoramento) uvedene tudi oblike plačila v obrokih.

Sorodne povezave

Zakonik o civilnem postopku (474–482)(64 Kb)

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba pomeni prisilno izvršitev vsebine sodbe ali sklepa ob pomoči sodišča in v nekaterih primerih dodatni pomoči drugih pristojnih uradnikov/služb (npr. katastrskega urada (Ktimatológio)). Stranka, ki je pridobila sodbo ali sklep, lahko sodišču predlaga, naj sprejme izvršilne ukrepe.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodna služba (sodni izvršitelji) in katastrski urad. Organ, pristojen za izvršbo sklepa o izterjavi neplačane preživnine, je policija.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Sodba ali sklep sta izvršljiva po njuni vročitvi. Rok za vložitev pritožbe sam po sebi ne zadrži izvršbe; pritožnik mora za to vložiti obrazložen zahtevek.

3.1 Postopek

Akti, ki jih ne izda sodišče (npr. arbitražna odločba), sami po sebi niso izvršljivi, lahko pa postanejo izvršljivi, ko jih za take razglasi sodišče. Sodišče, ki je pristojno za izdajo sklepa o izvršbi akta, ki ga ni izdalo sodišče, ali tuje sodne odločbe, je okrožno sodišče, na območju katerega prebiva oseba, zoper katero bo izvedena izvršba, v primeru sklepov o preživnini pa družinsko sodišče. Sodne odločbe običajno izvrši odvetnik, ki je zadevo predložil sodišču, z eno od metod izvršbe iz oddelka 4.1 spodaj.

Postopek za registracijo in izvršbo tuje sodne odločbe na podlagi večstranskega ali dvostranskega sporazuma prek pravne službe (Nomikí Ypiresía) izvede ministrstvo za pravosodje in javni red kot osrednji organ. V drugih primerih lahko postopek izvedejo zasebni odvetniki.

Stroškov postopka ni mogoče določiti vnaprej, ampak jih sodni tajnik sodišča izračuna na podlagi predpisov o taksah. Zaračunajo se osebi, zoper katero je bila sodna odločba izdana.

Izvršbe opravljajo predvsem sodni izvršitelji (dikastikoí epidótes), ki so javni uslužbenci, redno zaposleni pri sodiščih. Za pospešitev izvršilnega postopka je vročitev dokumentov v vseh civilnih sodnih zadevah od leta 1996 zaupana zasebnim družbam, tako da se lahko sodni izvršitelji osredotočijo na izvrševanje sodnih odločb.

3.2 Glavni pogoji

V primeru izvršbe sodne odločbe med strankami na Cipru so merila odvisna od zadeve. Obstajati morajo sodna odločba, vročitev sodne odločbe, s katero je vzpostavljena obveznost, in zavrnitev/opustitev toženca, da plača naloženi znesek.

Merila za sklep o izvršbi sodne odločbe tuje države so običajno opredeljena v ustreznem sporazumu. Običajen pogoj v takem primeru je, da je moral biti toženec ustrezno obveščen o postopku zoper njega v tuji državi.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko bančni računi, delnice, registrirana vozila, nepremično premoženje in drugi predmeti. Izključeni so zelo osebni predmeti, ki jih toženec potrebuje za preživljanje ali opravljanje svojega poklica.

Izvršilni ukrepi vključujejo:

• nalog za rubež in prodajo (éntalma katáschesis kai pólisis) premičnega premoženja,
• nalog za izročitev (éntalma parádosis) premičnega premoženja (če je bilo premično premoženje predmet tožbe, npr. tožbe zaradi kršitve zakupne pogodbe, predmet zakupa),
• odredbo o rubežu pri dolžnikovem dolžniku – za rubež premoženja, ki je v rokah tretje osebe (éntalma katáschesis eis cheíras trítou),
• odredbo o odplačevanju dolga po sodbi v mesečnih obrokih,
• odredbo o odbitkih (diátagma apokopís) od mesečnih dohodkov dolžnika po sodbi (ki se vroči delodajalcu),
• odredbo o predaji posesti (éntalma parádosis katochís) nad nepremičnim premoženjem,
• odredbo o prodaji (éntalma pólisis) nepremičnega premoženja,
• odredbo o izročitvi nepremičnega premoženja v hrambo (mesengýisi) (izdana na zahtevo dolžnika po sodbi, če je sodišče prepričano, da se lahko v največ treh letih s prihodki od nepremičnega premoženja pokrijejo dolg po sodbi, obresti in vsi stroški),
• obremenitev nepremičnega premoženja (epivárynsi), če je navedena v sodni odločbi,
• stečaj,
• razpustitev družbe.

V primeru sklepa o preživnini izvršba vključuje možnost izdaje naloga za pridržanje (fylakistiríou éntalma) dolžnika.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Dolžnik in katera koli tretja oseba morata ravnati v skladu s sodno odločbo, s katero je odrejen izvršilni ukrep. Če dolžnik zavrne izvedbo dejanj/ukrepov, določenih v sklepu, s katerim so naloženi izvršilni ukrepi, ali teh dejanj/ukrepov ne izvede, se lahko zoper njega začne postopek za odvzem prostosti zaradi neupoštevanja sklepa sodišča.

Banka, ki ji je vročen sklep o rubežu pri dolžnikovem dolžniku, mora zamrzniti zadevni račun, razen če ima razlog za izpodbijanje tega sklepa. V takem primeru mora pred sodiščem, ki je izdalo sklep, navesti razloge, zakaj se ta sklep ne bi smel uporabljati.

Vsi sklepi, zoper katere ni vložena pritožba, postanejo pravomočni in imajo moč sodne odločbe.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni ukrepi veljajo šest mesecev od njihove izdaje. Sodna odločba, s katero so naloženi izvršilni ukrepi, velja šest let od datuma izdaje. Če sodna odločba v navedenem obdobju ni izvršena, jo lahko sodišče obnovi v skladu s pravilom 40D.8 pravilnika o civilnem postopku.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Možnost vložitve pravnih sredstev je odvisna od posamezne zadeve, npr. za ustavitev izvršbe ali razveljavitev vpisa v register.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Za namene zaščite dolžnika se izvršba ne sme izvesti na osebnih predmetih, ki jih oseba potrebuje za preživljanje ali opravljanje svojega poklica.

Če je dolžnik država ali javna služba, so iz izvršbe izključeni objekti in oprema za namen, ki je bistven za javnost, tudi oprema, ki pripada vojski in varnostnim silam, predmeti umetniškega, arheološkega, kulturnega, verskega in zgodovinskega pomena ter devizne rezerve.

Poleg tega je treba sklep o rubežu in prodaji premičnega premoženja izvršiti med sončnim vzhodom in sončnim zahodom.

Premoženje, ki je bilo zarubljeno (razen denarja ali vrednostnih papirjev), se lahko proda šele, ko pretečejo vsaj trije dnevi od dneva po izvedbi rubeža, razen če se obrabi ali če lastnik to zahteva v pisni obliki; do zaključka prodaje mora biti premoženje na primernem mestu ali v hrambi pri primerni osebi.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev je faza civilnega postopka, v kateri sodni izvršitelj izvrši odločbo sodišč, drugih institucij ali uradnikov, če dolžnik (toženec) v obdobju, določenem v zakonodaji, ali v obdobju, ki ga določi sodišče, take odločbe ne izpolni prostovoljno.

Glej „Pravniški poklici: Latvija“ o izvršilnih ukrepih, ki jih lahko uporabi sodni izvršitelj.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodni izvršitelji izvršujejo odločbe sodišč in drugih institucij ter izvajajo druge dejavnosti, določene v zakonodaji.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Sodne odločbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne, razen če zakonodaja ali sodna odločba ne določata njihove takojšnje izvršitve. Sodni izvršitelji lahko preiskujejo izvršilne postopke na podlagi izvršilne listine.

V okviru postopka za izvršitev sodne odločbe je treba izvršiti naslednje odločbe sodišč, sodnikov in drugih institucij:

• sodne odločbe ter odločbe sodišč ali sodnikov v civilnih in upravnih zadevah;
• sodne odločbe in odločbe ali sklepe državnega tožilca v kazenskih zadevah, povezanih z izterjavo premoženja;
• odločbe sodnikov ali sodišč v zadevah, povezanih z upravnimi kršitvami, ki se nanašajo na izterjavo premoženja;
• sodne odločbe o odobritvi poravnav;
• odločbe stalnih arbitražnih sodišč;
• odločbe tujih sodišč ali tujih pristojnih organov in tujih arbitražnih sodišč v zadevah, določenih v zakonodaji;
• sodno odločbo o uvedbi postopkovnih sankcij – glob;
• odločbe komisije za industrijske spore;
• odločbe nacionalnih organov, ki urejajo javne storitve (v nadaljnjem besedilu: regulativni organi), o sporih ali rešitvi sporov.

Če v zakonodaji ni določeno drugače, so predmet postopkov za izvršitev sodnih odločb tudi:

• odločbe institucij in uradnikov v zadevah, povezanih z upravnimi kršitvami in kršitvami prava, če so opredeljene v zakonodaji;
• upravni akti, povezani s plačili organov in uradnikov, ki jih je pooblastila država;
• odločbe pripadnikov pravnih poklicev (notarjev, odvetnikov, sodnih izvršiteljev) o honorarjih, plačilih za zagotovljeno pravno pomoč in o povračilu stroškov, povezanih z opravljenimi storitvami, ter kolkovinah;
• akti, ki jih sprejme Svet, Komisija ali Evropska centralna banka v skladu s členom 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
• notarske listine, pripravljene v skladu s postopkom iz razdelka D1 zakona o notarjih.

Izvršilna listina je:

• nalog za izvršbo, izdan v civilnih ali upravnih zadevah na podlagi sodne odločbe ali odločbe sodišča ali sodnika ali v kazenskih zadevah na podlagi sodne odločbe o odobritvi poravnave, odločbe stalnega arbitražnega sodišča, odločbe komisije za industrijske spore, odločbe regulativnega organa o sporih ali rešitvi sporov, odločbe tujega sodišča ali tujega arbitražnega sodišča in aktov, ki jih sprejme Svet, Komisija ali Evropska centralna banka v skladu s členom 299 Pogodbe o delovanju Evropske unije;
• odločba institucij in uradnikov v zadevah, povezanih z upravnimi kršitvami in kršitvami prava;
• odločba sodišča ali sodnika v zadevah, povezanih z upravnimi kršitvami;
• izvleček odločbe ali sklepa državnega tožilca v kazenskih zadevah, povezanih z izterjavo premoženja;
• izvršilni nalog, izdan na podlagi upravnega akta (člen 539(2)(2) zakona o civilnem postopku);
• odločba sodnika o nesporni izterjavi obveznosti, izterjavi obveznosti v skladu s previdnostnimi postopki ali prostovoljni prodaji nepremičnega premoženja na dražbi s sodnim postopkom;
• sodna odločba o uvedbi postopkovnih sankcij – glob;
• račun, ki ga izda notar, odvetnik ali sodni izvršitelj;
• evropski nalog za izvršbo, ki ga izda tuje sodišče ali tuji pristojni organ v skladu z Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004;
• potrdilo, ki ga izda tuje sodišče ali tuji pristojni organ v skladu s členom 41(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003;
• potrdilo, ki ga izda tuje sodišče ali tuji pristojni organ v skladu s členom 42(1) Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003;
• potrdilo, ki ga izda sodišče, vključno s tujim sodiščem, v skladu s členom 20(2) Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta;
• plačilni nalog, ki ga izda sodišče, vključno s tujim sodiščem, v skladu s členom 18 Uredbe (ES) št. 1896/2006 Evropskega parlamenta in Sveta;
• sodna odločba o izdaji dovoljenja zavarovanemu upniku za prodajo zastavljenega premoženja dolžnika v postopku pravnega varstva (člen 37(2) zakona o insolventnosti);
• izvleček iz odločbe, ki jo izda tuje sodišče ali tuji pristojni organ v skladu s členom 20(1)(b) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009;
• izvleček iz javne listine, ki jo izda tuji pristojni organ v skladu s členom 48 Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009;
• enotni izvršilni naslov v zaprošeni državi članici, vzpostavljen v skladu z vzorcem iz Priloge II k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 1189/2011 z dne 18. novembra 2011;
• notarske izvršilne listine, izdane v skladu s postopkom iz razdelka D1 zakona o notarjih;
• potrdilo, ki ga izda tuje sodišče ali tuji pristojni organ v skladu s členom 53 ali členom 60 Uredbe (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah;
• izvleček iz odločbe pristojnega organa države članice Evropske unije ali države Evropskega gospodarskega prostora o uvedbi upravne globe, ki je povezana s kršitvami pri napotitvah zaposlenih in je prejeta v informacijskem sistemu za notranji trg (IMI);
• del A evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov, ki ga izda sodišče, vključno s tujim sodiščem, v skladu s členom 19(1)(a) Uredbe (EU) št. 655/2014 Evropskega parlamenta in Sveta.

3.1 Postopek

Sodne in izvensodne odločbe so izvršljive, ko postanejo pravnomočne, razen če zakonodaja ali sodna odločba ne določa njihove takojšnje izvršitve. Če je določeno obdobje za prostovoljno izvršitev sodne odločbe in odločba ni izvršena, sodišče po izteku obdobja za prostovoljno izvršitev izda nalog za izvršbo. Sodni izvršitelji lahko začnejo izvršilne postopke na podlagi izvršilne listine.

Nalog za izvršbo uradniku za izvršbe na zahtevo izda sodišče, ki v tistem času odloča o zadevi. Za vsako odločbo je treba izdati ločen nalog za izvršbo. Če je treba odločbo izvršiti na različnih krajih, se kateri koli njen del izvrši takoj, če pa je odločba v korist več tožnikov ali proti več tožencem, mora sodišče na zahtevo uradnika za izvršbe izdati več nalogov. Pri izdaji več nalogov za izvršbo je treba natančen kraj izvršbe ali del odločbe, ki ga je treba izvršiti v skladu z nalogom za izvršbo, navesti v vsakem takem nalogu za izvršbo, pri solidarnih obveznostih pa je treba navesti toženca, zoper katerega je treba opraviti izvršbo v skladu z zadevnim nalogom za izvršbo.

Za začetek izvrševanja odločbe je treba nalog za izvršbo, izdan uradniku za izvršbe ali njegovemu pooblaščenemu zastopniku, predložiti sodnemu izvršitelju, skupaj s spremnim dopisom.

3.2 Glavni pogoji

Zakon o sodnih izvršiteljih in Uredba št. 202 o vodenju evidence zapriseženih sodnih izvršiteljev, ki jo je sprejel kabinet ministrov 14. marca 2006, urejata splošna vprašanja, povezana z dejavnostjo in vodenjem evidence zapriseženih sodnih izvršiteljev.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Uporaba izvršilnih ukrepov iz zakona o civilnem postopku v postopku izvrševanja odločb sodišča in odločb drugih institucij je namenjena omejitvi pravic dolžnika zaradi ponovne vzpostavitve ravnovesja med pravicami osebe, katere civilne pravice ali interesi, zaščiteni z zakonom, so bili vključeni, in obveznostjo dolžnika, da upošteva odločbo sodišča (druge institucije).

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Sodni izvršitelji lahko sprejmejo izvršilne ukrepe zoper premično premoženje dolžnika, vključno s kakršnim koli premoženjem, deponiranim pri drugih osebah, ter neopredmeteno premoženje, zoper denar, ki ga dolžniku dolgujejo druge osebe (plačilo za delo, enakovredna plačila, drugi dohodki dolžnika, naložbe v kreditne institucije), in zoper nepremično premoženje.

Določeno premoženje, opredeljeno v zakonodaji, in predmeti, ki v celoti ali deloma pripadajo dolžniku, niso predmet izvršilnega ukrepa v skladu z nalogi za izvršbo (npr. pohištvo in oprema, oblačila, hrana, knjige, pripomočki in orodja, ki jih dolžnik potrebuje pri vsakodnevnem delu za zagotavljanje sredstev za preživetje).

Naslednji predmeti, ki v celoti ali deloma pripadajo dolžniku, niso predmet izvršilnega ukrepa v skladu z nalogi za izvršbo:

• pohištvo in oprema ter oblačila, ki jih potrebujejo dolžnik, njegovi družinski člani in osebe, ki so odvisne od njega:
  • oblačila, obutev in spodnje perilo za vsakodnevno uporabo;
  • posteljnina, spalna oblačila in brisače;
  • kuhinjski pripomočki in namizni pribor za vsakodnevno uporabo;
  • pohištvo – ena postelja in en stol na osebo ter ena miza in ena omara na družino;
  • vsi pripomočki za otroke;
• živila v gospodinjstvu v količini, potrebni za trimesečno vzdrževanje dolžnika in njegovih družinskih članov;
• denar v znesku minimalne mesečne plače za dolžnika, vsakega člana njegove družine in oseb, odvisnih od njega, v primerih, povezanih z izterjavo preživnine za vzdrževanje mladoletnih otrok ali v korist uprave preživninskega jamstvenega sklada, pa denar v znesku, ki je enak 50 odstotkom minimalne mesečne plače, za dolžnika, vsakega člana njegove družine in osebe, odvisne od njega;
• ena krava ali koza in en prašič na družino ter krma v količini, ki je potrebna, dokler se ne pripravi nova krma ali dokler se živina ne žene na pašo;
• gorivo, potrebno za pripravo hrane za družino in za ogrevanje stanovanjskih prostorov v sezoni ogrevanja;
• knjige, pripomočki in orodja, ki jih dolžnik potrebuje pri svojem vsakodnevnem delu za zagotavljanje sredstev za preživetje;
• kmetijski inventar, tj. kmetijska orodja, stroji, živina in seme, potrebni za kmetijo, skupaj s količino krme, potrebno za vzdrževanje živine na zadevni kmetiji do nove žetve. V navodilih ministra za kmetijstvo so določeni kmetijska orodja, število glav živine in količina krme, ki se štejejo za nujno potrebne;
• premično premoženje, ki je v skladu s civilnim pravom priznano kot dodatek nepremičnega premoženja, vendar ločeno od takega nepremičnega premoženja;
• bogoslužni objekti in obredni predmeti.

Podobno izvršilnih ukrepov ni mogoče izvesti na:

• odpravnino, pogrebnino, enkratno plačilo preživelemu zakoncu, državno socialno dajatev, državno podporo za otroka s celiakijo, družinsko pokojnino in družinsko nadomestilo;
• nadomestilo za obrabo orodja, ki pripada zaposlenemu, ter druga nadomestila v skladu z zakoni in drugimi predpisi, ki urejajo zakonita zaposlitvena razmerja;
• zneske, ki jih je treba plačati zaposlenemu v zvezi s službenim potovanjem, premestitvijo in napotitvijo na delo v drugo naseljeno območje;
• socialno pomoč;
• preživnino za otroka v znesku minimalne preživnine za otroka, ki jo določi kabinet in ki jo mora na podlagi sodne odločbe ali odločbe, ki jo sprejme uprava preživninskega in jamstvenega sklada, plačevati eden od staršev, pa tudi na preživnino za otroka, ki jo izplača uprava preživninskega in jamstvenega sklada.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Če se izvršilni ukrep izvede zoper premično premoženje, nepremično premoženje ali prihodke dolžnika, dolžnik ni več upravičen do njihovega prostega razpolaganja.

Če se ne upoštevajo zahteve ali ukazi sodnega izvršitelja, sodni izvršitelj sestavi listino in jo predloži sodišču v odločanje o odgovornosti. Sodišče lahko krivcem naloži globo v višini do 360 EUR v primeru fizične osebe ali do 750 EUR v primeru uradnika. Zoper odločbo sodišča se lahko vloži posebna pritožba.

V nekaterih kategorijah zadev se lahko določijo posebne sankcije za neizpolnjevanje zahtev sodnega izvršitelja.

Če sodni izvršitelj naleti na odpor pri izvajanju izvršilnega ukrepa, je mogoče na pomoč poklicati policijo.

Če se dolžnik ne zglasi pri sodnem izvršitelju v skladu s sodnimi pozivi ali noče zagotoviti razlage ali zakonsko zahtevanih informacij, lahko sodni izvršitelj zadevo predloži sodišču v odločanje o odgovornosti te osebe. Sodišče lahko izda odločbo, s katero se dolžnika prisili, da se zglasi pri sodnem izvršitelju, in s katero se naloži globa v višini do 80 EUR v primeru fizične osebe ali do 360 EUR v primeru uradnika. Zoper odločbo sodišča se lahko vloži posebna pritožba.

Če se ugotovi, da je dolžnik namerno predložil napačne informacije, mora sodni izvršitelj poslati zahtevek državnemu tožilcu.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni naslov se lahko v izvršitev predloži v 10 letih od dneva pravnomočnosti odločbe sodišča ali sodnika, razen če niso z zakonskimi akti določeni drugi roki. Če sodna odločba nalaga plačilo v obrokih, izvršilni naslov ostane pravnomočen celotno obdobje zapadlosti plačil, 10-letno obdobje pa začne teči od končnega datuma posameznega plačila.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Izvršilni postopek se začne na podlagi veljavnega naloga za izvršbo, ki ga izda sodišče ali druga institucija. Oseba, ki ji je na podlagi odločbe sodišča ali druge institucije naložena določena obveznost, se lahko pritoži zoper tako odločbo (jo izpodbija) v skladu s splošnim postopkom, določenim v zakonskih aktih za vložitev pritožbe zoper odločbe sodišč ali drugih institucij (oziroma njihovo izpodbijanje).

Na podlagi zahteve stranke v zadevi in ob upoštevanju lastniškega statusa ali drugih okoliščin udeleženih strank lahko sodišče, pristojno za odločanje o zadevi, sprejme odločbo o odložitvi izvršitve odločbe, razdelitvi izvršitve na obroke ali spremembi obrazca ali postopka, s katerim se izvrši odločba. Na višjem sodišču se lahko v 10 dneh vloži posebna pritožba v zvezi z odločbo sodišča za odložitev izvršitve odločbe, razdelitev izvršitve odločbe na obroke ali spremembo obrazca ali postopka, s katerim se izvrši odločba. Če okoliščine ovirajo ali preprečujejo izvršitev sodne odločbe, lahko sodni izvršitelj sodišču, pristojnemu za odločbo, tudi predloži predlog za odložitev izvršitve odločbe, razdelitev izvršitve odločbe na obroke ali spremembo obrazca ali postopka, s katerim se izvrši odločba.

Sodni izvršitelj lahko odloži izvršitev odločbe na podlagi zahtevka uradnika za izvršbe ali odločbe sodišča ali sodnika o odložitvi izvršilnega ukrepa ali prekinitvi prodaje premoženja ali odločbe sodišča o odložitvi izvršitve ali razdelitvi izvršitve odločbe na obroke.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Upnik ali dolžnik se lahko s predložitvijo utemeljene pritožbe pri okrožnem (mestnem) sodišču v skladu z lokacijo uradnega imenovanja pritoži zoper ukrepe sodnega izvršitelja pri izvrševanju sodbe ali zoper njegovo zavrnitev izvedbe takih ukrepov, razen v zvezi z neveljavno dražbo, in sicer v 10 dneh od datuma izvedbe ukrepov, zoper katere je vložena pritožba, ali datuma, na katerega je bil pritožnik, ki ni bil obveščen o datumu in kraju izvajanja ukrepov, obveščen o takih ukrepih.

Pritožbo je treba v 15 dneh proučiti na sodni obravnavi. Dolžnik in upnik ter tudi sodni izvršitelj morajo biti obveščeni o sodni obravnavi. Če se te osebe ne udeležijo sodne obravnave, to ne sme biti ovira za proučitev zadeve.

Sodnik lahko na podlagi utemeljenega zahtevka osebe, ki vloži pritožbo, izda odločbo o zadržanju dejavnosti izvrševanja, prepovedi prenosa denarja na sodnega izvršitelja, upnika ali dolžnika ali prekinitvi prodaje premoženja. Odločbo je treba izvesti takoj po njeni izdaji.

Zoper odločbo sodišča se lahko vloži posebna pritožba.

Povezave

https://www.tm.gov.lv – spletišče ministrstva za pravosodje

http://www.lzti.lv/ – Svet latvijskih zapriseženih sodnih izvršiteljev

https://tiesas.lv – portal latvijskih sodišč

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev sodne odločbe pomeni izpolnitev obveznosti, ki jih sodna odločba nalaga strankam v postopku, tj. stranke izvedejo dejanja, določena v sodni odločbi za njeno izvršitev. Nekatere sodne odločbe ne zahtevajo posebne izvršitve, in sicer sodne odločbe o priznanju ter začasnem prenehanju, spremembi ali vzpostavitvi pravnega razmerja. Sodna odločba se lahko izvrši na podlagi dobre vere strank, tj. brez izvršilnih ukrepov, ali prisilno. Če oseba, zoper katero je bila izdana sodna odločba, ne izpolni sodne odločbe v dobri veri, ima upnik, ki zahteva sodno odločbo, pravico, da pri sodišču zaprosi za izdajo izvršilnega naloga in ga predloži sodnemu izvršitelju.

Sodni izvršitelji so osebe, ki jih država pooblasti, da na zahtevo upnika ukrepajo z izvršilnimi ukrepi za izvršitev sodne odločbe, ki se ne izvrši v dobri veri.

Izvrševanje sodnih odločb urejata del VI („Izvršilni postopek“) zakonika o civilnem postopku Republike Litve in odredba št. 1R-352 ministra za pravosodje z dne 27. oktobra 2005 o odobritvi navodila za izvrševanje sodnih odločb (v nadaljnjem besedilu: navodilo). Posebna pravila, ki urejajo izvrševanje sodnih odločb, so lahko določena tudi v drugih pravnih aktih.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodne odločbe izvršujejo sodni izvršitelji.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršilni naslov, izdan na podlagi sodne odločbe, sodnemu izvršitelju v izvršbo predloži oseba, ki je do tega upravičena, tj. tožnik ali njegov zastopnik. Če izvršilni naslov sodnemu izvršitelju predloži tožnikov zastopnik, zakon zahteva, da so pravice zastopnika zapisane v pooblastilu, izdanem in formaliziranem v skladu z zakonom, tj. pooblastila, ki jih predložijo fizične osebe, morajo biti notarsko overjena, medtem ko lahko pooblastilo, ki ga predloži zastopnik pravne osebe, odobri ustrezni organ pravne osebe. Če izvršilni naslov sodnemu izvršitelju predloži odvetnik ali njegov pomočnik, mora odvetnik ali njegov pomočnik sodnemu izvršitelju predložiti tudi pisno pogodbo s stranko ali drug dokument, v katerem so določene njegove pravice in obveznosti, vključno z njihovim obsegom. Izvršilni naslovi za izterjavo denarnih zneskov se sodnim izvršiteljem pošljejo prek informacijskega sistema sodnih izvršiteljev po postopku, določenem v navodilu: sorazmerno vsem sodnim izvršiteljem, ki delujejo na območju dejavnosti, ob upoštevanju kategorij izvršilnih naslovov in zneskov za izterjavo, določenih v navodilu, in zagotavljanju, da se nov izvršilni naslov za izterjavo pri istem dolžniku dodeli sodnemu izvršitelju, ki že izvršuje izterjavo pri tem dolžniku, razen če se novi izvršilni naslov ne uporablja na območju dejavnosti tega sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu izvršilnega naslova ali takoj v primeru nujne izvršitve preveriti, ali obstajajo očitni razlogi za zavrnitev sprejema izvršilnega naslova in začetka izvršilnega postopka.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni naslov lahko sodnemu izvršitelju v izvršbo predloži tožnik ali njegov zastopnik ali organ ali uradnik, ki je izvršilni naslov izdal. Če je dolžnik fizična oseba, sodni izvršitelj izvršilni naslov izvrši glede na kraj prebivališča te osebe, njen kraj dela ali kraj, kjer se nahaja njeno premoženje. Če je dolžnik pravna oseba, sodni izvršitelj izvršilni naslov izvrši na dolžnikovem sedežu ali v kraju, kjer se nahaja njegovo premoženje.

Izvršilni naslov je treba predložiti pred iztekom zastaralnega roka, ki velja za izvršbo. Izvršilni naslovi na podlagi sodnih odločb se lahko predložijo v izvršbo v petih letih od pravnomočnosti sodne odločbe. Rok za predložitev izvršilnih naslovov na podlagi sodnih odločb, ki so takoj izvršljive, začne teči prvi dan po izdaji sodne odločbe.

Izvršilni naslov je sprejet v izvršbo, ko tožnik sodnemu izvršitelju plača upravne stroške izvršilnega postopka. Odvisno od finančnega položaja fizične osebe, ki je v vlogi tožnika, se lahko sodni izvršitelj odpove plačilu vseh ali dela stroškov izvršbe ali pa plačilo odloži do zaključka izvršilnega postopka.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Izvršilni ukrepi vključujejo:

1. izterjavo iz dolžnikovih sredstev in premoženja ali lastninskih pravic;
2. izterjavo iz dolžnikovega premoženja in denarnih sredstev, ki jih imajo druge osebe;
3. prepoved drugim osebam, da na dolžnika prenesejo denarna sredstva ali premoženje ali zanj izvršijo druge obveznosti;
4. zaseg dokumentov, ki potrjujejo dolžnikove pravice;
5. izterjavo iz dolžnikove plače, pokojnine, štipendije ali drugih dohodkov;
6. rubež določenih predmetov, navedenih v sodni odločbi, pri dolžniku in njihov prenos na tožnika;
7. upravljanje dolžnikovega premoženja in uporabo prihodkov za namen izterjave;
8. obveznost dolžnika, da opravi določena dejanja ali se jih vzdrži;
9. pobot nasprotnih terjatev;
10. druge ukrepe, določene z zakonom.

Hkrati se lahko uporabi več kot en izvršilni ukrep.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Če je dolžnik fizična oseba, je predmet izterjave naslednje premoženje:

• hipoteke in zavarovanja, če je izterjava v korist hipotekarnega upnika ali imetnika zavarovanja;
• denarna sredstva, lastninske pravice, vrednostni papirji, plače, štipendije ali drugi dohodki ali premičnine, ki pripadajo dolžniku;
• nepremičnine, ki pripadajo dolžniku;
• kmetijska zemljišča v lasti dolžnika, če je njegova glavna dejavnost kmetijstvo;
• dolžnikovo bivališče, v katerem živi.

Če je dolžnik pravna oseba, je predmet izterjave naslednje premoženje:

• hipoteke in zavarovanja, če je izterjava v korist hipotekarnega upnika ali imetnika zavarovanja;
• denarna sredstva, lastninske pravice, vrednostni papirji, končni izdelki ter drugo premično in nepremično premoženje, ki se ne uporablja neposredno ali ni prilagojeno za neposredno uporabo v proizvodnem procesu, razen upravnih prostorov;
• druga sredstva;
• nepremičnine, potrebne za proizvodnjo, ter surovine in materiali, stroji, oprema in druga osnovna sredstva, ki se uporabljajo neposredno v proizvodnji.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilni ukrepi in postopki se razlikujejo glede na to, ali se izvršuje denarna ali nedenarna obveznost, in glede na to, ali so predmet izterjave dolžnikova sredstva, dohodek ali drugo premoženje.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikova sredstva pri kreditnih institucijah, plačilnih institucijah ali institucijah za izdajo elektronskega denarja, bo sodni izvršitelj tem institucijam prek informacijskega sistema za omejitev gotovine poslal nalog za omejitev uporabe dolžnikovih sredstev ali prisilno bremenitev dolžnikovih sredstev za poravnavo dolga in stroškov izvršbe.

Če sodni izvršitelj ugotovi, da so dolžnikova sredstva ali drugo premoženje pri tretjih osebah (sodni izvršitelj ima pravico pridobiti te informacije, pa tudi informacije o tem, ali morajo tretje osebe dolžniku izplačati sredstva ali nanj prenesti drugo premoženje), se ta sredstva zarubijo.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikov dohodek, sodni izvršitelj predloži izvršilni naslov dolžnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, ki dolžnika plačuje. Določen delež dolžnikovega dohodka se odteguje od njegove plače in enakovrednih prejemkov, dokler se ne izterjajo vsi neporavnani zneski.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikovo premoženje, se premoženje zarubi in proda. Izterjave ni mogoče usmeriti na dolžnikovo premoženje, če dolžnik sodnemu izvršitelju predloži dokaze, da je denarna sredstva mogoče vrniti v šestih mesecih ali – v primeru izterjave iz dolžnikovega zadnjega bivališča, v katerem živi – v 18 mesecih z odtegljaji zakonsko določenega zneska od dolžnikovega dohodka. Izterjava je lahko usmerjena na dolžnikovo bivališče, v katerem živi, samo če je znesek, ki ga je treba izterjati, višji od 4 000 EUR. Na zahtevo dolžnika ali njegovih družinskih članov lahko sodišče po tem, ko je bilo stanovanje ali hiša predmet sklepa o rubežu za izterjavo neplačanih zneskov za energijo in komunalne storitve ter druge storitve, odloči, da se izterjava iz zadnjega stanovanja, hiše ali njenega dela, v katerem zadevne osebe živijo, ne opravi. Pri tem lahko sodišče upošteva finančni položaj in interese otrok, invalidov in prikrajšanih skupin.

Rubež dolžnikovega premoženja je začasna prepoved ali omejitev lastništva ali posamezne sestavine lastništva (upravljanja, uporabe ali razpolaganja), ki se naloži na dolžnikovo premoženje.

Rubež lahko opravi sodišče ali sodni izvršitelj.

Sodišče zarubi premoženje s sklepom, ki vključuje izvajanje začasnih odredb. Zarubljena sredstva ne smejo presegati zneska terjatve. Sodišče lahko takšen sklep razveljavi na zahtevo zadevnih oseb ali v nekaterih primerih na lastno pobudo. Ko sodišče prouči zadevo in tožbo zavrne, začasne odredbe veljajo, dokler odločba ne postane pravnomočna, če pa se po tem, ko je sodišče uporabilo začasne odredbe, tožbi ugodi, se začasne odredbe uporabljajo do izvršitve odločbe sodišča.

Sodni izvršitelj, ki izvršuje sklep o izvršbi, mora ob rubežu dolžnikovega premoženja podpisati listino o rubežu. Sodni izvršitelj lahko razveljavi rubež premoženja le, če rubež opravi sodni izvršitelj. Vrednost dolžnikovega premoženja, ki ga je zarubil sodni izvršitelj, ne sme bistveno presegati zneska terjatve in stroškov izvršbe.

Likvidacija premoženja pomeni prisilno prodajo zarubljenega premoženja dolžnika ali dajalca zavarovanja na dražbi, prek podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali unovčenjem premoženja, njegov prenos na tožnika, njegovo prodajo kupcu, ki ga predlaga dolžnik, ali kateri koli drug postopek likvidacije, določen z zakonom. Glede na razloge za rubež in vrsto zadevnega premoženja zarubljeno premoženje prodajo sodni izvršitelji, uradi državnega davčnega inšpektorata ali borzni posredniki in podjetja, ki se ukvarjajo z javnim trgovanjem z vrednostnimi papirji, v skladu z zakonsko določenim postopkom.

Dolžnikovo nepremično premoženje in drugo premoženje, registrirano v skladu z zakonom, katerega vrednost presega 2 000 EUR, ter drugo premično premoženje, katerega vrednost na enoto presega 30 000 EUR, se proda na dražbi. Drugo premoženje se lahko unovči na druge načine. Prodaja na dražbi poteka elektronsko.

Dolžnik ima pravico, da pred začetkom dražbe najde kupca za premoženje, ki se prodaja. Če dolžnik najde kupca za premoženje, se premoženje proda kupcu, ki ga je našel dolžnik. Premoženje se lahko proda kupcu, ki ga najde dolžnik, za znesek, ki ni nižji od vrednosti premoženja, navedene v sklepu o rubežu, ali za nižji znesek, ki zadostuje za celotno kritje dolgov in stroškov izvršbe.

Z unovčenjem zarubljenega premoženja prenehajo vsi rubeži tega premoženja.

Če so izdani izvršilni naslovi v zvezi z nasprotnimi terjatvami dolžnika in upnika, sodni izvršitelj pobota zneske v skladu z ustaljenim postopkom. Če je mogoče s pobotom v skladu z ustaljenim postopkom izterjati celoten znesek, se ne sprejmejo nobeni drugi izvršilni ukrepi. Pobota ni mogoče uporabiti v preživninskih postopkih.

Posebne zahteve, ki se uporabljajo za izvršitev nedenarnih obveznosti, so določene z zakonom.

Sodni izvršitelj pri izvršitvi sodne odločbe o prenosu skrbništva nad otroki izvede izvršilne ukrepe v navzočnosti osebe, ki ji je skrbništvo nad otrokom dodeljeno, in predstavnika organa, pristojnega za varstvo pravic otrok. Zagotoviti je treba varstvo otrokovih pravic.

Če so tožniku dodeljeni določeni predmeti, navedeni v sodni odločbi, sodni izvršitelj te predmete zaseže pri dolžniku in jih izroči tožniku.

V skladu s sodno odločbo se lahko v stanovanjske prostore preselijo (ali se iz njih odstranijo) samo osebe, ki so navedene v izvršilnem naslovu. Po potrebi se lahko zaprosi za pomoč policije.

Če se sodna odločba, s katero se od dolžnika zahteva, da opravi ali preneha določena dejanja, ki niso povezana s prenosom premoženja ali sredstev, ne izvrši, sodni izvršitelj o tem sestavi obvestilo. Dokument se pošlje okrožnemu sodišču v kraju izvršbe, ki odredi uporabo posledic, določenih v sodni odločbi (tj. če toženec ne izpolni sodne odločbe v določenem roku, ima tožnik pravico opraviti dejanja ali sprejeti ukrepe za zagotovitev prenehanja dejanj na stroške toženca in hkrati od njega izterjati potrebne stroške); če posledice niso bile določene v sodni odločbi, sodišče obravnava vprašanje spremembe ureditve za izvršitev sodne odločbe.

Če lahko samo toženec opravi ali preneha dejanja iz sodne odločbe in ne izpolni sodne odločbe, se mu lahko naloži globa v korist tožnika in določi nov rok za izpolnitev sodne odločbe. Plačilo globe dolžnika ne odvezuje obveznosti, da opravi ali preneha dejanja, navedena v sodni odločbi.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni naslovi na podlagi sodnih odločb se lahko predložijo v izvršbo v petih letih od pravnomočnosti sodne odločbe. Rok za predložitev izvršilnih naslovov na podlagi sodnih odločb, ki so takoj izvršljive, začne teči prvi dan po izdaji sodne odločbe. Izvršilni naslovi v zvezi z vrnitvijo na delovno mesto se lahko predložijo v izvršbo v enem mesecu od prvega dne po izdaji sodne odločbe.

Glede na zadevno odločbo, če se zahtevajo periodična plačila, izvršilni naslovi veljajo za celotno obdobje, za katero so plačila dodeljena, rok za njihovo predložitev v izvršbo pa začne teči na kateri koli datum, na katerega se izteče rok za plačilo.

Za izvršitev odločb uradnikov ali organov, ki jih je mogoče izvršiti v obveznem postopku, se lahko določijo posebni roki.

Če je rok za predložitev izvršilnega naslova prekoračen iz razlogov, ki jih sodišče šteje za pomembne, lahko sodišče odobri podaljšanje roka, razen v primeru zakonsko določenih izjem, ko roka ni mogoče podaljšati.

Izvršilni ukrepi, ki jih sprejme sodni izvršitelj, veljajo, dokler jih sodni izvršitelj ne prekliče. Če se izpodbija zakonitost ukrepov sodnega izvršitelja in sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena ali delno utemeljena, lahko sodišče, ki obravnava pritožbo, sprejete ukrepe delno ali v celoti razveljavi.

Rubež premoženja ali druge začasne odredbe, ki jih odredi sodišče, ostanejo v veljavi, dokler jih sodišče, ki jih je odredilo, ne prekliče (nadomesti z drugim ukrepom) ali, v primeru pritožbe, dokler jih ne razveljavi višje sodišče.

Z unovčenjem zarubljenega premoženja prenehajo vsi rubeži tega premoženja.

Glej tudi odgovor na vprašanje 3.2.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožba zoper procesna dejanja sodnih izvršiteljev se lahko vloži najpozneje v 20 dneh od datuma, ko je pritožnik izvedel ali bi moral izvedeti za izvedbo ali zavrnitev izvedbe zadevnega dejanja, vendar najpozneje v 90 dneh od datuma, ko je bilo zadevno dejanje opravljeno. Pritožba se vloži pri sodnem izvršitelju. Sodni izvršitelj mora pritožbo proučiti v petih delovnih dneh. Če sodni izvršitelj v celoti ali delno zavrne pritožbo, se pritožba skupaj s sklepom sodnega izvršitelja pošlje okrožnemu sodišču, na območju pristojnosti katerega ima sodni izvršitelj sedež.

Ukrepe, ki jih sprejme sodišče, lahko razveljavi ali spremeni isto sodišče, v primeru pritožbe pa višje sodišče.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Glej tudi odgovor na vprašanje 3.2.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Če dolžnik sodne odločbe ne upošteva prostovoljno, lahko upnik zahteva njeno izvršitev. To se imenuje izvršba.

Da je sodna odločba izvršljiva, mora biti opremljena s klavzulo o izvršljivosti ter pravilno vročena.

Izvršljivost se zadrži za osem dni od datuma sodbe in/ali z vložitvijo pravnega sredstva, razen če je odločba izvršljiva začasno.

Izvršba se običajno uporablja za izterjavo denarja, lahko pa tudi za izvedbo dejanja.

Če je osebi naloženo plačilo denarnega zneska, se terjatev izvrši zoper dolžnikovo premoženje, kar se imenuje rubež.

Vendar obstajajo še drugi bolj specifični izvršilni ukrepi: rubež pri dolžnikovem dolžniku, rubež nepobranega pridelka, rubež dohodka, rubež nepremičnega premoženja, zaplemba, rubež pri tujem dolžniku, vračilo zaseženega premoženja, rubež plače, rubež plovil za plovbo po celinskih plovnih poteh, rubež zrakoplova in zaseg dokazov (saisie-description) v okviru varstva pravic intelektualne lastnine.

Vrsti rubeža, ki se v Luksemburgu najpogosteje uporabljata, sta rubež pri dolžnikovem dolžniku in rubež za izvršitev sodne odločbe.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodni izvršitelji so edini pooblaščeni za izvršbo sodnih odločb, ki jih je za izvršljive razglasilo luksemburško sodišče na podlagi luksemburškega prava ali sodišče druge države članice Evropske unije na podlagi zakonodaje Evropske unije v civilnih in gospodarskih zadevah, izvršljivih sporazumov na podlagi mediacije v civilnih in gospodarskih zadevah ter drugih izvršljivih aktov ali izvršilnih naslovov.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

• Sodne odločbe in akti, izdani oziroma sprejeti v Velikem vojvodstvu

V Velikem vojvodstvu so izvršljivi brez uradnega zaznamka ali potrdila pareatis, tudi če izvršba poteka zunaj pristojnosti sodišča, ki je sodno odločbo izdalo ali na območju katerega so bili akti sprejeti.

Izročitev akta ali sodne odločbe sodnemu izvršitelju velja kot pooblastitev za vse izvršbe, razen rubeža nepremičnega premoženja in odvzema prostosti, za kar je potrebno posebno pooblastilo.

• Tuje odločbe, za katere se uporablja pogodba ali akt Evropske Unije, ki določa postopek eksekvature

Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, izdane v tuji državi, ki so v njej izvršljive in ki zlasti v skladu z:

• Bruseljsko konvencijo z dne 27. septembra 1968 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, kakor je bila spremenjena s konvencijami o pristopu novih držav članic k tej konvenciji,
• Lugansko konvencijo z dne 16. septembra 1988 o pristojnosti in izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah,
• Konvencijo z dne 29. julija 1971 med Velikim vojvodstvom Luksemburg in Republiko Avstrijo o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter javnih listin v civilnih in gospodarskih zadevah,
• Pogodbo z dne 24. novembra 1961 med Belgijo, Nizozemsko in Luksemburgom o pristojnosti, stečaju in veljavnosti ter izvršljivosti sodnih in arbitražnih odločb ter javnih listin, kolikor velja, ali
• Haaško konvencijo z dne 2. oktobra 1973 o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v zvezi s preživninskimi obveznostmi,

izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določajo členi 680 do 685 novega zakonika o civilnem postopku (Nouveau code de procédure civile).

Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, izdane v državi članici Evropske unije, ki so v njej izvršljive in ki v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.

Z Uredbo (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, tako imenovana „prenovitev uredbe Bruselj I“, je bila Uredba (ES) št. 44/2001 razveljavljena. Vendar se Uredba (ES) št. 44/2001 še naprej uporablja za sodne odločbe, izdane v sodnih postopkih, ki so bili začeti, za javne listine, ki so bile uradno sestavljene ali registrirane, in za sodne poravnave, ki so bile potrjene ali sklenjene pred 10. januarjem 2015, ki spadajo na področje uporabe navedene uredbe.

Sodne odločbe v civilnih zadevah, izdane v državi članici Evropske unije, ki so v njej izvršljive in ki v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 650/2012 z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.

Odločbe, izdane v državi članici, ki je ne zavezuje Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, sklenjen 23. novembra 2007, v smislu oddelka 2 poglavja IV Uredbe (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, ki izpolnjujejo pogoje za priznanje in izvršitev v Luksemburgu, so izvršljive na načine, ki jih določa navedena uredba.

Sodne odločbe v civilnih zadevah, izdane v državi članici EU, ki so izvršljive v tej državi članici in ki v skladu z Uredbo Sveta (EU) 2016/1103 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskih razmerij med zakoncema ter Uredbo Sveta (EU) 2016/1104 z dne 24. junija 2016 o izvajanju okrepljenega sodelovanja na področju pristojnosti, prava, ki se uporablja, ter priznavanja in izvrševanja odločb na področju premoženjskopravnih posledic registriranih partnerskih skupnosti izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, postanejo izvršljive, kot je določeno v navedenih uredbah (EU) 2016/1103 in (EU) 2016/1104.

• Tuje odločbe, za katere se uporablja akt EU, ki določa odpravo eksekvature

Evropski parlament in Svet sta 12. decembra 2012 sprejela Uredbo (EU) št. 1215/2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, tako imenovano prenovitev Uredbe Bruselj I. V skladu s členom 36 navedene uredbe se odločbe, izdane v eni državi članici, v drugih državah članicah priznajo, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek (odprava eksekvature). Navedena uredba se v vseh državah članicah Evropske unije uporablja od 10. januarja 2015 pod pogoji, ki jih določa.

Odločbe, izdane v državi članici, ki jo zavezuje Haaški protokol o pravu, ki se uporablja za preživninske obveznosti, sklenjen 23. novembra 2007, v smislu oddelka 2 poglavja IV Uredbe (ES) št. 4/2009 z dne 18. decembra 2008 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju sodnih odločb ter sodelovanju v preživninskih zadevah, se v Luksemburgu priznajo, ne da bi bil za priznanje potreben kakršen koli poseben postopek in ne da bi bilo mogoče priznanju ugovarjati.

Sodne odločbe v civilnih in gospodarskih zadevah, ki so izdane v državi članici EU in ki v skladu z Uredbo (EU) št. 655/2014 z dne 15. maja 2014 o določitvi postopka za evropski nalog za zamrznitev bančnih računov z namenom olajšanja čezmejne izterjave dolgov v civilnih in gospodarskih zadevah izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, se priznajo in izvršijo, kot je določeno v navedeni uredbi.

Sodne odločbe, izdane v državi članici EU, ki so izvršljive v tej državi članici in ki v skladu z Uredbo (ES) št. 861/2007 o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti in Uredbo (ES) št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog, kakor sta bili spremenjeni, izpolnjujejo pogoje, potrebne za njihovo priznanje in izvršitev v Luksemburgu, se priznajo in izvršijo, kot je določeno v navedenih uredbah.

3.2 Glavni pogoji

Rubež premičnega ali nepremičnega premoženja se lahko izvede samo, če obstaja izvršilni naslov, izdan na podlagi luksemburškega prava, in samo za zapadle in nesporne terjatve; če izterljivi dolg ni denarni znesek, se po rubežu prekinejo vsi nadaljnji postopki, dokler se ne opravi cenitev zarubljenega premoženja.

Sodne odločbe, s katerimi je odrejena prepustitev, izbris hipoteke, plačilo ali drugo dejanje, ki ga mora izvesti tretja oseba ali se izvede za njen račun, so tudi po izteku roka za ugovor ali pritožbo izvršljive po tretjih osebah ali zoper njih samo na podlagi potrdila tožnikovega odvetnika, v katerem je naveden datum vročitve sodne odločbe na naslovu stalnega prebivališča tožene stranke, in na podlagi potrditve sodnega tajnika, da zoper sodno odločbo ni bil vložen ugovor ali pritožba.

Če je iz potrdila razvidno, da ni bilo ugovora ali pritožbe, so upravitelji, skrbniki in vsi drugi dolžni upoštevati sodno odločbo.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

• Zarubljivo premoženje

Zarubi se lahko samo premično ali nepremično premoženje, ki je v lasti dolžnika, ne pa tudi premoženje tretje osebe. Nasprotno pa ni pomembno, pri kom je dolžnikovo premoženje ob rubežu, tako da ga je mogoče zaseči pri tretji osebi.

• Premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti

Člen 728 novega zakonika o civilnem postopku določa, da je poleg stvari, za katere na podlagi posebnih zakonov velja, da jih ni mogoče zarubiti, iz rubeža izvzeto tudi naslednje premoženje:

• predmeti, ki so po luksemburškem pravu nepremični po namenu;
• premično premoženje, na primer postelja, oblačila, omare za oblačila, pralni stroj ter mize in stoli, ki jih družina potrebuje, da lahko skupaj obeduje.

Navedenih predmetov ni mogoče zarubiti ne glede na status upnika, tudi če je to država, izjema so nekatere terjatve, ki so izčrpno naštete v zakonu.

Da upnik ne bi zarubil vseh sredstev, ki jih dolžnik potrebuje za preživetje, je z uredbo Velikega vojvodstva določeno, kolikšen del plač, pokojnin in rent se lahko prenese in zarubi. Rubež zaščitenih rednih prejemkov (plač, rent, pokojnin) je urejen z zakonom. Teh rednih prejemkov ni mogoče zarubiti v celoti, temveč samo do določene meje glede na razrede, določene z uredbo Velikega vojvodstva. Dolžnik tako obdrži minimalni dohodek, potreben za preživetje.

• Omejeni rubež

Z omejenim rubežem so dolžniki zaščiteni pred posledicami popolnega nerazpolaganja s svojim imetjem. Sodniku omogoča, da omeji zneske, ki se zasežejo pri dolžnikovem dolžniku.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Od trenutka, ko se premoženje zarubi, dolžnik izgubi pravico, da ga odsvoji. Vendar zadevni upnik z rubežem ne dobi predkupne pravice. Diskvalifikacija dolžnika pomeni, da zarubljenega premoženja ne more prodati, prenesti ali ga obremeniti s hipoteko. Zarubljeno premoženje se lahko takoj odvzame. Dolžnik je še naprej lastnik do prisilne prodaje, ni pa nujno, da ohrani posest nad zarubljenim premoženjem. Položaj se ne spremeni v praktičnem smislu, ampak v pravnem.

V primeru kršitve te diskvalifikacije ukrepov, ki jih je sprejel dolžnik, ni mogoče uveljavljati zoper zadevnega upnika.

Ta diskvalifikacija je torej zgolj relativna v smislu, da se uporablja samo v korist zadevnega upnika. Drugi upniki se morajo še vedno sprijazniti z nihanjem vrednosti dolžnikovega imetja. Vendar se brez težav pridružijo rubežu, ki je bil že odobren.

Diskvalifikacija je prva faza v postopku prodaje imetja. Nadzor nad premoženjem prevzame sodišče. Rubež za izvršitev sodne odločbe ima torej predvsem preventivno funkcijo.

Kar zadeva rubež pri dolžnikovem dolžniku, je treba pojasniti, da se s to vrsto rubeža odvzame nadzor nad celotno zarubljeno terjatvijo, ne glede na njeno vrednost. Vendar lahko dolžnikov dolžnik deponira ustrezen znesek (omejeni rubež).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Za izvršilne pravne naslove, izdane na podlagi luksemburškega prava, ne veljajo omejitve in ti ne zastarajo.

Odobritve predsednika gospodarskega sodišča za izvedbo preventivnih rubežev postanejo neveljavne, če ukrep zavarovanja ni sprejet v roku, določenem v sklepu.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Zoper sklep predsednika gospodarskega sodišča, s katerim se odobri preventivni rubež, je mogoče vložiti ugovor ali pritožbo.

V zadevah v zvezi z rubežem za izvršitev sodne odločbe lahko dolžnik vloži tožbo za ugotovitev težav z izvršitvijo (action en difficulté d'exécution) ali ugovor zoper prodajo zarubljenih predmetov.

Vključijo se lahko tudi tretje osebe, tako da ugovarjajo prodaji zarubljenih predmetov in zahtevajo, naj se ti predmeti dodelijo njim.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

V skladu s členom 590 novega zakonika o civilnem postopku lahko dolžnik nasprotuje začasni izvršbi, če je bila odrejena v primeru, ki ni določen z zakonom. V ta namen lahko dolžnik pri pritožbenem sodišču predlaga prepoved začasne izvršbe. Ta možnost je predvidena samo v civilnih zadevah, v gospodarskih zadevah pa je izključena s členom 647 trgovinskega zakonika (Code de commerce).

Člen 703(2) novega zakonika o civilnem postopku določa postopek omejenega rubeža. Z omejenim rubežem so dolžniki zaščiteni pred posledicami popolnega nerazpolaganja s svojim imetjem. Sodniku omogoča, da omeji zneske, ki se zasežejo pri dolžnikovem dolžniku.

Da upnik ne bi zarubil vseh sredstev, ki jih dolžnik potrebuje za preživetje, je z uredbo Velikega vojvodstva določeno, kolikšen del plač, pokojnin in rent se lahko prenese in zarubi. Rubež zaščitenih rednih prejemkov (plač, rent, pokojnin) je urejen z zakonom. Teh rednih prejemkov ni mogoče zarubiti v celoti, temveč samo do določene meje glede na razrede, določene z uredbo Velikega vojvodstva. Dolžnik tako obdrži minimalni dohodek, potreben za preživetje.

Sorodne povezave

http://www.legilux.lu

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je civilni nepravdni postopek, s katerim država z uporabo prisilnih ukrepov uveljavlja izpolnitev obveznosti iz sodnih odločb ter notarskih in drugih listin, opredeljenih z zakonom.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršbo odredijo in opravljajo sodišča, notarji ali drugi organi in osebe, zlasti naslednji subjekti:

(a) neodvisni sodni izvršitelj;

(b) sodni izvršitelj pri okrožnem sodišču;

(c) namestnik neodvisnega sodnega izvršitelja;

(d) namestnik sodnega izvršitelja pri okrožnem sodišču;

(e) kandidat za sodnega izvršitelja.

Postopek sodnega izvršitelja je kot civilni nepravdni postopek enak postopku sodišča.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Sklep o izvršbi se lahko izda, če izvršljiva odločba vsebuje obveznost (kazen), je pravnomočna ali je bila razglašena za začasno izvršljivo in se je rok za izvršitev iztekel. Na podlagi poravnave, ki jo je odobrilo sodišče, se lahko sklep o izvršbi izda, tudi če je bila zoper sklep, s katerim je bila odobrena poravnava, vložena pritožba. Ta določba se uporablja tudi za sporazume, ki imajo enak učinek kot sodna poravnava in jih je odobril notar. Sklep o izvršbi se lahko izda tudi na podlagi sodbe, izdane v postopku na podlagi Uredbe (ES) št. 861/2007 Evropskega parlamenta in Sveta o uvedbi evropskega postopka v sporih majhne vrednosti, tudi če je bila zoper sodbo vložena pritožba. Sklep o izvršbi se ne sme izdati na podlagi plačilnega naloga, če je v določbi, s katero je razglašena njegova pravnomočnost, navedeno, da izvršba v zvezi s predmetom zahtevka ni dovoljena.

Posebno pravilo se uporablja za izterjavo preživnine, pri kateri se lahko izvršba dovoli za zneske, s plačilom katerih preživninski zavezanec zamuja več kot šest mesecev, če je po mnenju stranke, ki predlaga izvršbo, preživninski dolg verjetno treba pripisati nepoštenemu ravnanju preživninskega zavezanca ali če je stranka uveljavljanje terjatve opustila iz utemeljenega razloga. Sodišče pri izvrševanju tujih odločb tudi prouči, ali je izvršitev dovoljena s pravom, mednarodno konvencijo, vzajemnostjo ali zakonodajo EU.

3.1 Postopek

Izvršba se lahko odredi s sklepom o izvršbi. V nekaterih primerih to ni formalna odločba (ampak je v obliki potrdila o izvršljivosti ali izvršilne klavzule), v drugih primerih pa je in ima obliko sklepa. Sodišče ali notar izda sklep o izvršbi na zahtevo stranke, ki predlaga izvršbo. Predlog za izvršbo je treba vložiti v potrebnem številu izvodov, pri čemer se uporabi obrazec za sklep o izvršbi. V postopkih za odreditev plačila se lahko predlog vloži tudi elektronsko. Predlog je treba običajno vložiti pri sodišču ali notarju, ki ukrepa na prvi stopnji. V nekaterih primerih pa so z zakonom LIII iz leta 1994 o sodni izvršbi (zakon o sodni izvršbi) določena tudi druga pravila v zvezi s pristojnostjo, npr. izvršbo tujih odločb lahko odredi okrajno sodišče v kraju, kjer ima sedež okrožno sodišče, pristojno glede na dolžnikovo stalno prebivališče ali glavni kraj poslovanja, ali če tega ni, v kraju, kjer je premoženje, ki je predmet izvršbe. V Budimpešti je to osrednje okrajno sodišče v Budimpešti (Budai Központi Kerületi Bíróság).

Predlog za izvršbo mora vključevati informacije o strankah, izvršljivo odločbo, terjatev, ki jo je treba izvršiti, in čim več informacij o dolžnikovem premoženju, ki bi lahko bilo predmet izvršbe.

Sodišče ali notar takoj – najpozneje v 15 dneh po prejemu – prouči predlog, da bi ugotovil, ali je treba zadevo obravnavati, zavrniti brez vsebinske proučitve ali (razen pri strankah s pravnim zastopnikom) vrniti z zahtevo po dopolnitvi manjkajočih informacij. Nato sprejme potrebne ukrepe. Odločitev se sprejme v 15 dneh po prejemu predloga; če se je zahtevala dopolnitev manjkajočih informacij, pa v 15 dneh od predložitve informacij. Če je predlog utemeljen, se izda sklep o izvršbi, če ni, pa se izvršba zavrne.

3.2 Glavni pogoji

Glej točko 2.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

S prisilnimi ukrepi se omejijo dolžnikove finančne in osebnostne pravice. Finančne ukrepe lahko izvedejo sodišča in sodni izvršitelji, ukrepe zoper osebo pa lahko izvede policija na podlagi ukrepa sodišča ali sodnega izvršitelja. Najpomembnejši finančni prisilni ukrepi so:

• rubež plače in drugih prejemkov;
• rubež in prodaja premičnega premoženja;
• rubež sredstev, ki jih upravlja finančna institucija, in blokiranje bančnih računov;
• rubež dolžnikovih terjatev do tretjih oseb;
• rubež in prodaja nepremičnega premoženja;
• naložitev kazni in glob.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko:

• dolžnikova plača, pokojnina ali drugi prejemki (za katere se sicer uporabljajo nekatere izjeme);
• sredstva, ki jih upravlja finančna institucija (z zakonom je za fizične osebe določena oprostitev izvršbe do določenega zneska);
• premično premoženje (vendar ni mogoče zarubiti osnovnih dobrin, ki so po zakonu izvzete iz izvršbe, na primer osnovnih oblačil, pohištva, ki ustreza številu oseb v dolžnikovem gospodinjstvu, zdravil, ki jih dolžnik potrebuje zaradi svoje bolezni, itd.);
• dolžnikove terjatve do tretjih oseb ali dolžnikove delnice v podjetjih;
• nepremično premoženje, ne glede na njegovo vrsto, uporabo, pravice ali bremena in dejstva, vpisana v zemljiško knjigo (vendar so iz izvršbe izvzete nepremičnine, ki jih med likvidacijskim postopkom ni mogoče šteti za del dolžnikovega premoženja).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Z izvršilnimi ukrepi se bistveno omeji pravica dolžnika, da razpolaga s svojim premoženjem.

Kadar je predmet izvršbe premično premoženje ali bančni račun, dolžnik nima več pravice do razpolaganja s premoženjem. Če je zarubljeno premično premoženje, se tudi odvzame iz posesti dolžnika. Če je zarubljeno nepremično premoženje, lahko dolžnik razpolaga z njim in ga proda, vendar ostane obremenjeno s pravico do izvršbe.

Če se dolžnik ali katera koli druga oseba med izvajanjem izvršbe fizično upira izvršilnemu ukrepu, se sodni izvršitelj obrne na policijo, ta pa lahko zoper osebo uporabi prisilne ukrepe in tako ustavi upiranje.

Vsaka oseba, ki dejavno (nasilno) ovira postopek sodnega izvršitelja, lahko za svoja dejanja kazensko odgovarja. Za kaznivo dejanje se štejejo tudi odstranitev zarubljenega predmeta iz izvršbe, odstranitev pečata, nameščenega v postopku izvršbe, ali vlom v zaklenjen prostor, v katerem se hranijo zarubljeni, zaklenjeni ali zaseženi predmeti (kaznivo dejanje odstranitve pečata).

Sodišče dolžniku ali osebi ali organizaciji, ki je dolžna sodelovati v postopku izvršbe, naloži denarno kazen, če ne izpolni obveznosti, ki izhajajo iz izvršbe v skladu z zakonsko opredelitvijo, ali če s svojim ravnanjem ovira izvršilne ukrepe.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Ukrepi ostanejo veljavni, dokler ni izvršba uspešno izvedena oziroma dokler ukrepov ne odpravi sodni izvršitelj ali sodišče ali niso odpravljeni z zakonom. Izvršilni ukrepi se lahko izvedejo do zastaralnega roka, določenega s civilnim pravom (na splošno pet let), ki začne teči od datuma izdaje pravnomočne sodne odločbe. Izvršba se ne sme odrediti na podlagi predloga, vloženega po izteku zastaralnega roka, predhodne izvršbe pa se ne smejo ponovno začeti. Podobno kot v sodnih postopkih, začetih v interesu uveljavljanja terjatve, se zastaralni rok prekine s katerim koli izvršilnim ukrepom, po izvedbi katerega začne zastaralni rok znova teči.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

(a) Umik potrdila o izvršljivosti in črtanje izvršilne klavzule. Če je bila izvršba odrejena z izdajo potrdila o izvršljivosti ali izvršilne klavzule, se lahko to potrdilo umakne ali klavzula kot pravno sredstvo črta, če sklep o izvršbi ne bi smel biti izdan. Umik potrdila o izvršljivosti ali črtanje izvršilne klavzule lahko predlaga dolžnik ali stranka, ki je predlagala izvršbo, lahko pa to po uradni dolžnosti odredi tudi sodišče. Predlog je treba vložiti pri sodišču ali notarju, ki je odredil izvršbo. Rok za vložitev predloga ni določen: predlog se lahko vloži kadar koli. Če je predlogu ugodeno, se izda sklep o umiku potrdila o izvršljivosti ali črtanju izvršilne klavzule, zoper katerega se lahko vloži pritožba.

(b) Pritožba zoper sklep o izvršbi. Pritožbo zoper formalni sklep, s katerim je odobrena izvršba, lahko vloži dolžnik ali stranka, ki je predlagala izvršbo. Pritožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je odredilo izvršbo, nasloviti pa jo je treba na pritožbeno sodišče. Za presojo pritožbe je pristojno pritožbeno sodišče. Če je sklep, ki ga je izdalo sodišče, ki je odredilo izvršbo, utemeljen, ga pritožbeno sodišče potrdi, sicer ga spremeni. Če ugotovi postopkovno nepravilnost, sklep razveljavi, sodišču, ki je odredilo izvršbo, pa odredi, naj sprejme novo odločitev.

(c) Pritožba zoper sklep, s katerim je zavrnjena izdaja sklepa o izvršbi. Stranka, ki je predlagala izvršbo, lahko vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je zavrnjena izdaja sklepa o izvršbi. Pritožbo je treba vložiti pri sodišču ali notarju, ki je odločal o izvršbi, nasloviti pa jo je treba na pritožbeno sodišče. Za presojo pritožbe je pristojno pritožbeno sodišče. Če je sklep, ki ga je izdalo sodišče, ki je odločalo o izvršbi, utemeljen, ga pritožbeno sodišče potrdi, sicer ga spremeni. Če ugotovi postopkovno nepravilnost, sklep razveljavi, sodišču ali notarju, ki je odločal o izvršbi, pa naroči, naj sprejme novo odločitev.

(d) Sodni izvršitelj po odreditvi izvršbe neodvisno izvede prisilne ukrepe za izvršbo; dovoljenje sodišča ni potrebno. Zoper ukrepe sodnega izvršitelja je na voljo posebno pravno sredstvo, znano kot ugovor zoper izvršbo. Ugovor zoper izvršbo lahko vloži dolžnik, stranka, ki je predlagala izvršbo, ali druga zainteresirana stran. Če sodišče ugodi ugovoru, razveljavi nezakonite ukrepe sodnega izvršitelja; če je sodni izvršitelj opustil določeno dejanje, mu odredi, naj ga opravi. V nasprotnem primeru sodišče ugovor zavrne. Ugovor je treba vložiti pri sodnem izvršitelju.

(e) Poleg zgoraj opisanih pravnih sredstev obstaja tudi možnost, da se izvršba ustavi. Sodišče izda sklep o ustavitvi izvršbe na zahtevo stranke, ki je predlagala izvršbo, če ustavitev ne posega v pravice drugih in če z zakonom ni določeno drugače. Izvršba se ustavi tudi, če na primer dolžnik izpolni obveznost. Sodišče sklep o ustavitvi izvršbe izda tudi, če na podlagi javnih dokumentov ugotovi, da je bila izvršljiva odločba razveljavljena s pravnomočno odločbo.

(f) V izvršilnem postopku lahko tudi tretja oseba, ki ima terjatev v zvezi s premoženjem, zarubljenim med izvršbo, na podlagi premoženjskih ali drugih pravic, ki onemogočajo prodajo premoženja v okviru postopka izvršbe, začne postopek za izvršbo terjatve zoper stranko, ki je predlagala izvršbo, da se zagotovi sprostitev premoženja. Če sodišče predlogu ugodi, zadevno premoženje sprosti iz rubeža.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Odlog izvršbe

Sodišče, ki je odredilo izvršbo, lahko izjemoma na zahtevo dolžnika odredi odlog izvršbe, če lahko dolžnik dokaže zakonite okoliščine, ki utemeljujejo odlog, in če dolžniku ni bila predhodno med postopkom izvršbe naložena denarna kazen.

Sodišče lahko pri odločanju o odlogu po potrebi zasliši stranke.

Sodišče kot zakonite okoliščine, ki utemeljujejo odlog, upošteva zlasti naslednje: število oseb, ki jih mora dolžnik vzdrževati, in število oseb, ki jih dolžnik dejansko vzdržuje, dolgotrajno ali hudo bolezen dolžnika ali njegovih vzdrževanih družinskih članov ter naravne nesreče, ki so se zgodile med postopkom izvršbe in so prizadele dolžnika.

Če je predmet izvršbe nepremično premoženje, se lahko odlog na zahtevo dolžnika odredi enkrat in za največ šest mesecev.

Plačilo v obrokih

Potem ko je sodni izvršitelj sprejel ukrepe za določitev lokacije in rubež dolžnikovega premoženja ter je dolžnik že plačal del izvršljive terjatve, lahko sodni izvršitelj na zahtevo dolžnika, ki je fizična oseba, določi pogoje za odplačevanje dolga v obrokih, razen pri davčnih dolgovih in javnih dolgovih, ki se izvršujejo kot davki. Sodni izvršitelj dolžnika brez premoženja, ki je lahko predmet izvršbe, tudi obvesti o možnostih in pogojih za obročno odplačevanje.

Sodni izvršitelj sestavi poročilo o sklenitvi načrta obročnega odplačevanja in njegovi vsebini ter ga predloži strankam. Stranka, ki je predlagala izvršbo, lahko v 15 dneh po prejemu poročila sodnega izvršitelja pisno obvesti, če se ne strinja z vsebino načrta obročnega odplačevanja, navede priporočila za vsebino načrta in znesek obrokov ter zahteva, naj dolžnik zagotovi jamstvo za izpolnitev načrta. Sodni izvršitelj lahko na podlagi izjave stranke, ki je predlagala izvršbo, spremeni pogoje načrta obročnega odplačevanja, kot je navedeno v nadaljevanju:

(a) sodni izvršitelj umakne načrt obročnega odplačevanja, če se stranka, ki je predlagala izvršbo, ne strinja z obroki, določenimi za preživnino, plače ali podobne terjatve, če fizična oseba, ki je predlagala izvršbo, navede, da je zaradi načrta obročnega odplačevanja njeno preživetje ogroženo, ali če zoper poslovno združenje, ki je predlagalo izvršbo, poteka stečajni, likvidacijski ali izvršilni postopek;

(b) v primerih, ki niso zajeti s točko (a), se lahko načrt obročnega odplačevanja uvede za največ eno leto, če so izvršbo predlagale pravne osebe in subjekti brez pravne osebnosti, in največ šest mesecev, če so izvršbo predlagale fizične osebe;

(c) sodni izvršitelj lahko zahteva, naj se poleg načrta obročnega odplačevanja izvajajo delna plačila, sorazmerna z zneskom terjatve, če je to v izjavi zahtevala stranka, ki je predlagala izvršbo.

Sodni izvršitelj dolžniku predloži največ šestmesečni načrt odplačevanja z enakimi mesečnimi obroki, če so bili zoper dolžnikova sredstva pri finančnih institucijah, plače in premično premoženje sprejeti izvršilni ukrepi, vendar celotni dolg še ni bil poplačan ter

(a) predhodno ni bil odobren noben načrt obročnega odplačevanja;

(b) zoper dolžnika poteka izvršba za finančno terjatev, ki ne presega 500 000 HUF, ali izvršba za finančno terjatev, ki ne presega 1 000 000 HUF, vendar je v zemljiško knjigo vpisana tudi zastavna pravica na dolžnikovi stanovanjski nepremičnini kot zavarovanje za drugo terjatev, in

(c) bi bilo treba za poravnavo terjatve dolžnikovo stanovanjsko nepremičnino prodati na dražbi.

Stranki, ki je predlagala izvršbo, ni treba dati soglasja za načrt obročnega odplačevanja, je pa treba tudi njej predložiti poročilo o sklenitvi načrta obročnega odplačevanja.

Zneski, ki se dolžniku odtegnejo z rubežem, morajo biti vključeni v izračun zneska, ki ga je dolžnik poravnal.

Ocena vrednosti stanovanjske nepremičnine in njena prva licitacija se lahko izvedeta samo, če dolžnik ni plačeval obrokov (člena 52/A in 52/B zakona o sodni izvršbi).

Zastaranje pravice do izvršbe

Zastaralni rok za pravico do izvršbe se izteče takrat kot rok izvršljive terjatve. Zastaralni rok v zvezi s pravico do izvršbe se običajno upošteva na zahtevo. Lahko se upošteva po uradni dolžnosti, če je treba po uradni dolžnosti upoštevati tudi zastaralni rok za terjatev, na kateri temelji. Če je treba na podlagi zgoraj navedenega upoštevati zastaralni rok v zvezi s pravico do izvršbe, se v zvezi s predlogom, vloženim po izteku zastaralnega roka, izvršba ne sme odrediti, postopek izvršbe, ki je že bil odrejen, pa se ne sme nadaljevati. Zastaralni rok pravice do izvršbe se prekine s katerim koli izvršilnim ukrepom.

Omejitve

Znesek, ki je podlaga za odtegljaje od plače v okviru postopka izvršbe, je znesek, ki ostane po odštetju davkov (akontacija davka), prispevkov za zdravstveno in pokojninsko zavarovanje, članarin za zasebni pokojninski sklad in drugih prispevkov, kot se zahteva s posebno zakonodajo. Na splošno se lahko odtegne največ 33 % tega zneska, izjemoma pa največ 50 %.

Iz izvršbe je izvzet del mesečne plače, ki ustreza minimalni starostni pokojnini. Vendar pa se to izvzetje ne uporablja za izvršbo za preživnino za otroka in stroške rojstva.

Od plač, ki jih delodajalec izplačuje na podlagi delovnega razmerja, se lahko odtegne največ 33 %.

Odtegljaj se lahko poveča na največ 50 % plače zaposlenega za terjatve v zvezi z naslednjim:

(a) preživnino;

(b) terjatvami za plače zaposlenega zoper dolžnika;

(c) nezakonito prejetimi plačami zaposlenega in socialnovarstvenimi prejemki (člen 65(2) zakona o sodni izvršbi).

Največ 33 % se lahko odtegne od dolžnikovih socialnovarstvenih pokojninskih prejemkov, prejemkov iz naslova predčasne upokojitve, dodatkov za delovno dobo, baletne rente in prehodnega rudarskega nadomestila (skupaj: pokojninski prejemki) (člen 67(1) zakona o sodni izvršbi).

Odtegljaj se lahko poveča na največ 50 % pokojninskih prejemkov za terjatve v zvezi z naslednjim:

(a) preživnino za otroka;

(b) nezakonito prejetimi pokojninskimi prejemki (člen 67(2) zakona o sodni izvršbi).

Največ 33 % se lahko odtegne od prejemkov iskalcev zaposlitve (nadomestila za brezposelnost, nadomestila za brezposelnost pred upokojitvijo, nadomestilo za izpad zaslužka) za terjatve v zvezi z naslednjim:

(a) preživnino;

(b) nezakonito prejetimi nadomestili za brezposelnost;

(c) denarnimi prejemki, izplačanimi v okviru nezakonito prejetih dodatkov za delovno dobo.

Iz rubeža je izvzeto naslednje:

– nacionalni dodatek za pomoč in postrežbo, denarni prejemki za žrtve vojne in dosmrtna renta na podlagi zakona o odškodnini za osebe, ki jim je bilo iz političnih razlogov protipravno odvzeto življenje ali svoboda;

– občinska podpora, izredna občinska podpora, denarni prejemki, izplačani v okviru dodatkov za delovno dobo, starostni dodatki, nadomestila za izpad dohodka za brezposelne ter dodatek za pomoč in postrežbo;

– dajatve za materinstvo;

– invalidske rente in osebne rente za slepe;

– dodatek k plači zaradi zdravstvene okvare, začasni dodatek k plači, dodatek k dohodku, začasni dodatek k dohodku in rudarska renta zaradi zdravstvene okvare;

– preživnina, opredeljena z zakonom, vključno s preživnino za otroka, ki jo določi sodišče, in denarni prejemki za zaščito otrok na podlagi zakona o zaščiti otrok in izvajanju skrbništva;

– nadomestilo za izobraževanje, posebna podpora in družinski dodatek za rejnike, namenjen preživljanju otrok, ki so začasno ali za stalno vključeni v rejniško družino, ali mladih odraslih v oskrbi;

– štipendije, razen štipendij v obliki plač za nadaljnje znanstveno izobraževanje;

– stroški, povrnjeni za napotitev, služenje v tujini in prevoz na delo;

– zneski za kritje določenih izdatkov;

– nadomestila za invalidnost (člen 74 zakona o sodni izvršbi).

V zvezi s sredstvi, ki jih upravlja ponudnik plačilnih storitev in so dolgovana fizični osebi, je lahko predmet izvršbe brez omejitve znesek, ki presega štirikratnik minimalne starostne pokojnine; pri znesku pod to mejo je lahko predmet izvršbe 50 % zneska med minimalno starostno pokojnino in štirikratnikom minimalne starostne pokojnine (člen 79/A(2) zakona o sodni izvršbi).

Premoženje, ki je po zakonu izvzeto iz izvršbe, se ne sme zarubiti, niti če dolžnik soglaša z rubežem.

Iz izvršbe je izvzeto naslednje premično premoženje:

– sredstva, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje svojega poklica, predvsem osnovno orodje, instrumenti, tehnična, vojaška in druga oprema, uniforme, orožje za samoobrambo in prevozna sredstva (razen vozil);

– osnovni pripomočki za redni študij, zlasti učbeniki, šolske potrebščine in glasbila;

– osnovna oblačila: tri vrhnja oblačila, en zimski plašč, ena jakna, trije pari čevljev;

– osnovna posteljnina: en komplet z dvema rjuhama na osebo;

– pohištvo za število oseb v dolžnikovem gospodinjstvu: največ tri mize in tri omare ali podobno pohištvo ter ena postelja ali enakovredno pohištvo in en stol ali drugo enakovredno pohištvo na osebo;

– osnovna oprema za ogrevanje in razsvetljavo;

– osnovna kuhinjska in gospodinjska oprema za dolžnikovo gospodinjstvo ter en hladilnik ali zamrzovalnik in en pralni stroj;

– priznanja (častna odlikovanja, medalje, značke, plakete), podeljena dolžniku, če so potrjena z dokumenti;

– zdravila ter medicinski in tehnični pripomočki, ki jih dolžnik potrebuje zaradi bolezni ali invalidnosti, ter vozilo dolžnika z zmanjšano zmožnostjo gibanja;

– predmeti, ki jih uporabljajo mladoletni otroci v dolžnikovem gospodinjstvu in so namenjeni otrokom;

– hrana za en mesec in gorivo za kurjavo za tri mesece, ki ju potrebujeta dolžnik in dolžnikovo gospodinjstvo;

– stalni posevki, nepobrani pridelki in sadje;

– predmeti, ki jih v likvidacijskem postopku ni mogoče šteti za del dolžnikovega premoženja;

– kulturne dobrine, navedene v potrdilu v skladu z zakonom o posebnem varstvu izposojenih kulturnih dobrin, med trajanjem posebnega varstva (člen 90(1) zakona o sodni izvršbi).

Pri rubežu vozila, ki ga dolžnik, ki je fizična oseba, potrebuje za opravljanje svojega poklica – razen če je vozilo zaseženo –, zadostuje, da se zarubi potrdilo o registraciji in se skupaj s kopijo poročila o rubežu pošlje pristojnemu organu za promet ali, če organa ni mogoče določiti, organu, ki je registriral vozilo. Če vozilo ni zaseženo, ga lahko dolžnik uporablja, dokler ni prodano.

Če je ocenjena vrednost vozila manjša od zneska, določenega v odloku, ki ga je minister za pravosodje izdal v soglasju z ministrom za davčno politiko, je vozilo izvzeto iz izvršbe.

Umik potrdila o izvršljivosti in črtanje izvršilne klavzule

Če je sodišče pri izdaji potrdila o izvršljivosti kršilo pravo, je treba tako potrdilo umakniti.

Če je sodišče kršilo pravo, ko je v sklep o izvršbi dodalo izvršilno klavzulo, je treba klavzulo črtati.

Sodišče umakne potrdilo o izvršljivosti ali črta izvršilno klavzulo, če na zahtevo dolžnika ugotovi, da so izpolnjeni pogoji za:

(a) zavrnitev izvršbe na podlagi člena 21 Uredbe (ES) št. 805/2004;

(b) zavrnitev izvršbe na podlagi člena 22(1) Uredbe (ES) št. 1896/2006 ali člena 22(1) Uredbe (ES) št. 861/2007 ali

(c) zavrnitev izvršbe na podlagi drugega pododstavka člena 21(2) Uredbe Sveta (ES) št. 4/2009 ali člena 46 Uredbe (EU) št. 1215/2012.

Pritožba zoper sklep o izvršbi

Če je sodišče izdalo sklep o izvršbi ali če je v primeru, da se sklep o izvršbi razlikuje od predloga, izdalo sklep v zvezi z navedenim razlikovanjem, lahko stranke vložijo pritožbo zoper sklep. Pritožba zoper sklep ne zadrži izvajanja sklepa o izvršbi. Vendar pa se ne smejo sprejeti ukrepi za prodajo zarubljenega premoženja, znesek, prejet med izvršbo, pa se ne sme izplačati upravičencu, razen če je z zakonom določeno drugače.

Ugovor zoper izvršbo

Stranke ali druge zainteresirane strani lahko vložijo ugovore zoper izvršbo pri sodišču, ki izvaja izvršbo, v zvezi z dejanjem ali opustitvijo dejanja sodnega izvršitelja, ki pomeni bistveno kršitev pravil o izvršilnih postopkih ali pravic ali zakonitih interesov stranke, ki je vložila ugovor zoper izvršbo. Bistvena kršitev pravil o izvršilnih postopkih pomeni kršitev, ki pomembno vpliva na izid izvršilnega postopka (člen 217(1) zakona o sodni izvršbi).

Če izpodbijani ukrep izpolnjuje zakonske zahteve ali ne pomeni bistvene kršitve, ga sodišče potrdi, ugovor pa zavrne. Če izpodbijani ukrep pomeni bistveno kršitev, ga sodišče v celoti ali delno razveljavi ali – če to dovoljuje zakon in če je mogoče dejstva za odločitev utemeljiti – izvršilni ukrep v celoti ali delno spremeni. Če se je ugovor nanašal na opustitev ukrepa, sodišče odredi sodnemu izvršitelju, naj izvede opuščeni ukrep (člen 217/A(5) zakona o sodni izvršbi).

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba pomeni, da se zagotovi učinkovanje sodbe.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

To je odvisno od vloženega predloga. Tako hipoteko vpiše direktor javnega registra po prejetju overjene kopije sodbe in potrdila sodnega tajnika, da zoper sodbo ni bila vložena pritožba in da se je rok za vložitev take pritožbe iztekel ali da pritožba zoper sodbo ni mogoča.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

V skladu s splošnim zakonom, zakonikom o organizaciji in civilnem postopku (poglavje 12 Zakonodaje Malte), so izvršilni naslovi:

• uradno pismo, kadar je dolg nesporen, fiksen in zapadel ter ne vključuje izvedbe dejanja in kadar znesek dolga ne presega 25000 EUR. To je urejeno s členom 166A zakonika o organizaciji in civilnem postopku,
• sodbe in sklepi malteških sodišč,
• pogodbe, ki jih prejme notar na Malti ali kateri koli drug javni uradnik, pooblaščen za tako prejemanje, če se pogodba nanaša na dolg, ki je nesporen, fiksen in zapadel ter ne vključuje izvedbe dejanja,
• potrdila o odmerjenih sodnih taksah in stroških, izdana v korist odvetnika, pravnega zastopnika, notarja, sodnega izvedenca ali drugega razsodnika ali priče, razen če se taka potrdila ne izpodbijajo v skladu z zakonom,
• odločbe arbitrov, registriranih pri malteškem centru za arbitražo,
• menice in zadolžnice,
• sporazumi, sprejeti v postopku mediacije, ki jih kot izvršljive razglasijo stranke v mediaciji,
• odločbe sodišča za zahtevke potrošnikov.

Obstajajo tudi različni drugi izvršilni naslovi, ki izhajajo iz posebnih zakonov, na primer davčnih.

3.1 Postopek

Akti, s katerimi se lahko glede na okoliščine izvršujejo izvršilni naslovi, so:

• nalog za rubež premičnega premoženja,
• nalog za rubež nepremičnega premoženja,
• nalog za rubež delujočega podjetja,
• sodna prodaja premičnega ali nepremičnega premoženja ali pravic, povezanih z nepremičnim premoženjem, na dražbi,
• nalog za rubež pri dolžnikovem dolžniku,
• nalog za prisilno izselitev iz nepremičnine,
• nalog in factum,
• nalog za zaplembo morskih plovil,
• nalog za zaplembo zrakoplovov,
• nalog in procinctu.

Če izvršilni naslov začne veljati v skladu s členom 166A, vložnik predloga za registracijo uradnega pisma, ki velja kot izvršilni naslov, sodnemu tajniku predloži overjeno kopijo uradnega pisma, vključno z dokazilom o vročitvi, in kopijo morebitnega odgovora nanj.

V zvezi z drugimi izvršilnimi naslovi je postopek odvisen od njihove vrste. To je urejeno v členu 252 in naslednjih zakonika o organizaciji in civilnem postopku.

3.2 Glavni pogoji

Pogoji se razlikujejo glede na vrsto izvršilnega naslova. Navedeni so v členu 252 in naslednjih zakonika o organizaciji in civilnem postopku.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je premično premoženje, vključno z:

• delnicami in deleži v trgovinskih družbah,
• dovoljenji, ki jih izda pristojni organ, ustanovljen v skladu s predpisi ministra, pristojnega za pravosodje,
• zavarovalnimi policami,
• kreditnimi vrednostnimi papirji ter pravico intelektualne ali industrijske lastnine.

Iz rubeža pa so izvzeti:

• vsakodnevna oblačila, posteljnina ter pripomočki in pohištvo, ki se štejejo za razumno potrebne za dostojno življenje dolžnika in njegove družine,
• osebni dokumenti in knjige, povezane s poklicem dolžnika, njegove žene ali otrok,
• registri in zapisniki notarjev,
• orodja in pripomočki, ki so potrebni za učenje ali opravljanje znanstvenega ali umetniškega dela dolžnika, njegove žene ali otrok,
• živali in orodja, ki so potrebni za kmetijstvo, in plodovi, ki so odrezani ali še niso pobrani iz zemlje,
• zrakoplovi, namenjeni izključno državni službi, vključno s poštnimi storitvami, vendar ne za komercialne storitve,
• morska plovila, ki so v celoti zakupljena za malteško vlado,
• cerkvena svečana oblačila in plovila, ki se uporabljajo v posvečeni cerkvi ali pripadajo duhovniku, verskemu redu ali njegovemu pripadniku,
• celotno premoženje pripadnika malteške policije ali oboroženih sil, ki spada med orožje, strelivo, opremo, naprave ali oblačila, ki jih ta pripadnik uporablja pri opravljanju svojih dolžnosti.

Nepremično premoženje, delujoča podjetja, ladje, plovila in zrakoplovi se lahko zarubijo.

Nalogi za rubež pri dolžnikovem dolžniku se ne smejo izdati za:

• plače ali plačila (vključno z bonusom, dodatki, plačilom za nadurno delo in drugimi nagradami),
• prejemke, pokojnine, dodatke ali pomoč iz zakona o socialni varnosti ali druga nadomestila katere koli osebe, ki jo je upokojila vlada,
• dobrodelne dotacije ali donacije vlade,
• zapuščino, izrecno namenjeno za preživnino, če dolžnik nima drugih sredstev za preživljanje in sam dolg ni povezan s preživnino,
• dolgovani znesek za preživnino, ki je dodeljena officio judicis ali na podlagi javne listine, če sam dolg ni povezan s preživnino,
• denarna sredstva, ki so bila dolžniku dana na voljo kot posojilo za gradnjo in vzdrževanje hiš, namenjenih za glavno prebivališče dolžnika,
• bančne limite, razen kreditnih kartic, na podlagi katerih delujejo podjetja, ki jih vodi dolžnik,
• bančne garancije in akreditive.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Učinek je, da se izvršilni naslovi izvršijo, na podlagi tega pa ena oseba v skladu z zakonom prevzame premoženje druge osebe.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

To je odvisno od posameznega primera, vendar pa je na splošno mogoče reči, da nalogi za izvršbo ostanejo veljavni, dokler ostane izvršljiv pravni naslov, na podlagi katerega so bili izdani. Naloga za rubež pri dolžnikovem dolžniku ni mogoče podaljšati, velja pa, dokler ga sodišče ne razveljavi s sklepom.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Oseba, zoper katero je izdan nalog za izvršbo, ali katera koli druga zainteresirana oseba lahko pri sodišču, ki je izdalo nalog, vloži predlog, naj se izvršilni akt v celoti ali delno razglasi za ničen. O predlogu se obvesti nasprotna stranka, ta pa v desetih dneh vloži odgovor z vsemi navedbami, ki jih želi navesti. Sodišče o predlogu odloči po zaslišanju strank. Pritožba zoper navedeni sklep se lahko vloži v šestih dneh od datuma, ko je sklep prebran na javni obravnavi.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Sodbe, ki jih izdajo višja sodišča, lahko znova postanejo izvršljive po desetih letih od datuma, ko bi sodba ali sklep lahko bila izvršena. Sodbe nižjih sodišč ali sodišča za spore majhne vrednosti lahko znova postanejo izvršljive po preteku petih let. Izvršilni naslovi na podlagi pogodbe, kadar je dolg nesporen, fiksen in zapadel, ukrepi na podlagi člena 166A poglavja 12 Zakonodaje Malte ter menice in zadolžnice lahko znova postanejo izvršljivi po preteku treh let. Ponovna izvršljivost se doseže z vložitvijo predloga pri pristojnem sodišču. Vložnik tudi pod prisego potrdi vrsto dolga ali terjatve, za katero predlaga izvršbo, in da dolg v celoti ali deloma še ni poravnan. Poleg tega se v teh okoliščinah uporablja 30-letni zastaralni rok, ki pa se lahko prekine z zgoraj navedenim predlogom.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršilno pravo: splošno

Sodni postopek se konča s sodno odločbo, ki jo izda sodišče. V njej se lahko stranki (dolžniku) odredi izpolnitev obveznosti do druge stranke (upnika). Če dolžnik tega ne stori prostovoljno, lahko upnik doseže izpolnitev obveznosti s sprejetjem ukrepov v okviru izvršilnega prava. S tem področjem prava je urejena izvršba (izvršitev) sodne odločbe, v kateri je sodišče odredilo izpolnitev obveznosti. V ta namen so določena zakonska pravila o prisilnih ukrepih in načinu njihovega izvajanja. Sodni izvršitelji (gerechtsdeurwaarders), imenovani tudi samo izvršitelji (deurwaarders), so pooblaščeni za izvrševanje sodnih odločb in jih izvršujejo na zahtevo upnikov, ki želijo dobiti, kar jim pripada.

Za sprejetje prisilnih ukrepov, določenih v skladu z izvršilnim pravom, morata biti izpolnjena dva pogoja: imeti morate izvršilni naslov (executoriale titel), kot je izvršljiva sodna odločba, poleg tega pa je moral biti ta izvršilni naslov predhodno vročen stranki, zoper katero bo sprejet izvršilni ukrep.

Glavne stranke v izvršilnem postopku so predlagatelj izvršbe (stranka, ki zahteva izvršbo, upnik), dolžnik (stranka, zoper katero se sprejema izvršilni ukrep) in izvršitelj (javni uradnik, odgovoren za sprejetje konkretnega izvršilnega ukrepa na zahtevo predlagatelja izvršbe).

Prisilni ukrepi

Glavni prisilni ukrep je izvršba z rubežem (executoriaal beslag). To je podrobno obravnavano v oddelku 2.1.

Drugi prisilni ukrepi so:

1. progresivna denarna kazen (dwangsom);
2. napotitev na prestajanje zaporne kazni zaradi neupoštevanja sodne odredbe (gijzeling).

Progresivna denarna kazen je denarni znesek, določen v sodni odločbi, ki ga mora obsojena stranka plačati, če ne izpolni glavne obveznosti. Ta ukrep se kot sredstvo za izvajanje pritiska uporablja predvsem v postopkih za izdajo začasnih odredb. Progresivna denarna kazen je lahko povezana le z glavno obveznostjo, ki ne vključuje plačila denarnega zneska.

Napotitev na prestajanje zaporne kazni zaradi neupoštevanja sodnega naloga je prisilni ukrep, katerega namen je stranko prisiliti k izpolnitvi določene obveznosti. Sodišča tega ukrepa ne izrekajo pogosto, tudi takrat, kadar ga, pa se redko dejansko izvede. Odredi ga lahko samo sodišče. Sodišče lahko dovoli tako napotitev na prestajanje zaporne kazni za izvršitev sodb in odločb na predlog upnika, če se nanašajo na nalog, ki ne vključuje plačila denarnega zneska. Napotitev na prestajanje zaporne kazni se lahko uporabi tudi na primer pri sodbah, odločbah in verodostojnih listinah, na podlagi katerih se dolguje plačilo preživnine v skladu s knjigo 1 civilnega zakonika (Burgerlijk Wetboek), kot je preživnina za otroka (člen 585 zakonika o civilnem postopku (Wetboek van Burgerlijke Rechtsvordering)).

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Postopek je opisan spodaj.

Izvršilni naslov

Za izvršilne naslove se štejejo sodne odločbe, ki jih izdajo nizozemska sodišča (sodbe, odločbe in sklepi), verodostojne listine (notarske listine) in nekatere druge listine. Druge listine, ki jih zakon določa kot izvršilne naslove, so:

• sklepi o izvršbi, ki jih izda državno tožilstvo (Openbaar Ministerie);
• sklepi o izvršbi, ki jih izdajo davčni organi;
• arbitražne odločbe z dovoljenjem za izvršbo;
• uradni zapisniki o sporazumnih poravnavah.

Sodni uradnik priskrbi tožniku in tožencu, ki sta se udeležila postopka, izvod sodbe. Če gre za pravnomočno sodbo, ki vsebuje sodni nalog, prejme stranka, ki se ji dovoli izvršitev sodbe, izvod v izvršljivi obliki. Strankam se brezplačno izda izvod za sodnega izvršitelja (grosse). To je verodostojen izvod sodbe. Je sodna odločba, ki je izdana v izvršljivi obliki. Izvršilni ukrep je mogoče sprejeti le, če je izdan tak izvod za sodnega izvršitelja. Izvod za sodnega izvršitelja ali prvi overjeni izvod se lahko izda tudi za notarsko listino. Z izročitvijo te listine sodnega izvršitelja pooblaščate za izvedbo izvršilnega ukrepa.

Sodni izvršitelj pred izvršitvijo vroči listino (izvod za sodnega izvršitelja/prvi overjeni izvod) stranki, zoper katero bo ukrep izveden. Namen vročitve je nasprotno stranko seznaniti s sodno odločbo in jo obvestiti, da upnik zahteva njeno upoštevanje.

Informacije o vročanju izvršilnih naslovov iz drugih držav članic EU so na voljo v uredbi EU o vročanju: Uredba Sveta (ES) št. 1348/2000 z dne 29. maja 2000 o vročanju sodnih in zunajsodnih pisanj v civilnih ali gospodarskih zadevah v državah članicah.

Sodni izvršitelji

Vloga pri izvršbi

Sodni izvršitelj ima glavno vlogo pri izvrševanju sodnih odločb in vedno deluje po navodilih predlagatelja izvršbe. Ta navodila prejme z izvodom za sodnega izvršitelja (verodostojen izvod sodne odločbe). Sodni izvršitelj na splošno ne potrebuje posebnega dovoljenja.

Med dejanji, ki jih lahko sodni izvršitelj opravi v okviru izvršbe, so:

1. vročitev izvršilnega naslova stranki, zoper katero se izvaja izvršilni ukrep;
2. zahtevanje izpolnitve obveznosti, npr. zahtevanje, naj se plača denarni znesek;
3. prejem plačila, če dolžnik izpolni plačilno obveznost;
4. zaseg premoženja;
5. po potrebi prošnja za pomoč policije (npr. med zasegom premoženja).

Takse sodnih izvršiteljev

Za uradna dejanja, ki jih opravijo sodni izvršitelji, veljajo fiksne takse, ki se lahko zaračunajo dolžniku. Fiksne takse za upnika niso določene, kar pomeni, da se je treba o njih dogovoriti s sodnim izvršiteljem. Takse, ki jih sodni izvršitelj zaračuna dolžniku, so navedene v uredbi z dne 4. julija 2001 o podrobnih pravilih v zvezi z uradnimi dejanji in taksami sodnih izvršiteljev, ki je poznana tudi kot uredba o taksah sodnih izvršiteljev (Besluit tarieven ambtshandelingen gerechtsdeurwaarders). Več informacij o sodnih taksah za uradna dejanja, veljavnih od leta 2019 (Tarieven ambtshandelingen m.i.v. 2019), je na voljo na spletišču Kraljeve poklicne organizacije sodnih uradnikov (Koninklijke Beroepsorganisatie van Gerechtsdeurwaarders).

3.2 Glavni pogoji

Splošna pogoja, ki morata biti izpolnjena za začetek izvršbe, sta:

• upnik mora imeti izvršilni naslov in
• ta naslov mora biti pred izvršbo vročen stranki, zoper katero se izvaja izvršilni ukrep.

Kot je navedeno zgoraj, je glavni prisilni ukrep, ki se uporablja, izvršba z rubežem.

Nekatere ukrepe je mogoče izvesti tudi pred izdajo izvršilnega naslova. Te ukrepe je mogoče predlagati pred izdajo sodne odločbe, med postopkom ali celo pred njim. To so tako imenovani zaščitni ukrepi (conservatoire maatregelen), ki delujejo kot začasni zaščitni ukrepi. Med zaščitnimi ukrepi so preventivni rubež (conservatoir beslag), zapečatenje (verzegeling) in popis premoženja (boedelbeschrijving). V tem informativnem besedilu je obravnavana izvršba z rubežem.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Cilj in narava izvršilnih ukrepov sta lahko različna. Razlikovati je mogoče med ukrepi, namenjenimi izvedbi plačila denarnega zneska, izročitve premoženja, dejanja ali opustitve. Najpogostejši ukrep je rubež za izterjavo denarja (verhaalsbeslag).

Če dolžnikova obveznost ne vključuje dejanja, je lahko potrebna izvedba „konkretnega dejanja“ (feitelijke handeling, dejanje, ki ima pravno posledico ne glede na to, ali je namerna ali ne) ali pravnega dejanja (rechtshandeling, dejanje z želeno pravno posledico). Če konkretno dejanje ni povezano s posameznikom, lahko upnik zaprosi sodišče za dovoljenje, da ustvari položaj, ki bi nastal ob izpolnitvi obveznosti. Če je dolžnikova obveznost vključevala izpolnitev pravnega dejanja, kot je sprejem ponudbe, se lahko dejanje nadomesti s sodno odločbo. Sodišče lahko dolžniku tudi odredi, naj se vzdrži določenega ravnanja.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršba z rubežem se lahko odredi:

1. za premično premoženje, ki ga ni treba registrirati. Premoženje, ki ga je treba registrirati, vključuje: nepremičnine, ladje in zrakoplove;
2. za prinosniške pravice ali pravice po odredbi do imenskih delnic ali drugih imenskih vrednostnih papirjev;
3. zoper tretjo osebo, ko gre za tako imenovani rubež pri dolžnikovem dolžniku (executoriaal derdenbeslag);
4. za nepremičnine;
5. za ladje;
6. za zrakoplove.

Praviloma lahko predlagatelj izvršbe sam izbere premoženje, ki ga želi zarubiti.

Načeloma se lahko zarubi vse dolžnikovo premoženje. Nekaterega premoženja pa ni mogoče zarubiti, na primer osnovnih življenjskih potrebščin, kot so oblačila, hrana, delovno orodje, strokovna literatura ter predmeti, namenjeni izobraževanju, umetnosti in znanosti. Iz rubeža je izvzet del redne plače, preživnine ali denarnih nadomestil. V teh primerih velja omejitev glede varovanega zaslužka, s katero se zagotovi, da dolžniku ostane dovolj dohodka za osnovne življenjske potrebščine.

Prav tako ni mogoče zarubiti premoženja, namenjenega javnim službam. Predlagatelj izvršbe lahko hkrati zarubi različne vrste premoženja.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Pravne posledice rubeža premičnega premoženja, ki ga ni treba registrirati

Ena od posledic rubeža je, da dolžnik po rubežu s svojimi dejanji ne more škoditi pravicam stranke, ki je predlagala rubež. Če na primer dolžnik proda premoženje, kupec načeloma ne more upniku trditi, da je zdaj on lastnik. Druga posledica je, da je z rubežem zajet tudi ves dohodek iz premoženja.

Pravne posledice rubeža delnic, vrednostnih papirjev in drugega premoženja

V zvezi s tem ni posebnih pravnih posledic. Med trajanjem rubeža glasovalne pravice obdrži oseba, zoper katero je odrejen rubež.

Pravne posledice rubeža dolžnikovega dolžnika

V primeru rubeža dolžnikovega dolžnika upnik (stranka, ki predlaga rubež) zarubi premoženje tretje osebe (tj. stranke, ki ni dolžnik), ker ima ta tretja oseba dolg do dolžnika ali poseduje premoženje, ki pripada dolžniku.

Stranka, ki predlaga rubež, je zaščitena pred pravnimi dejanji nasprotne stranke. Pravnih dejanj, opravljenih po rubežu, ni mogoče uveljavljati zoper stranko, ki je predlagala rubež. Pogosti obliki rubeža dolžnikovega dolžnika sta rubež bančnega računa ter rubež plače ali nadomestil zaposlenega.

Pravne posledice rubeža nepremičnine

Rubež nepremičnine se vpiše v javne registre, ki jih vodi zemljiškoknjižni urad (Kadaster). Ladje in zrakoplovi se po vpisu v registre štejejo za nepremičnine. Rubež začne učinkovati od vpisa v register. Z rubežem so zajeti tudi prihodki od nepremičnin, pridobljeni po rubežu. Stranka, ki predlaga rubež, je zaščitena pred pravnimi dejanji dolžnika po rubežu. Zoper stranko, ki je predlagala rubež, ni mogoče uveljavljati odsvojitve (prodaje) nepremičnine.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Praviloma pooblastilo za izvršitev sodne odločbe zastara 20 let od dneva, ki sledi dnevu izdaje odločbe. Če za izvršitev sodne odločbe veljajo nekatere zahteve, katerih izpolnitev ni odvisna od volje osebe, ki je odločbo pridobila, pooblastilo za izvršitev sodne odločbe zastara 20 let od dneva, ki sledi dnevu izpolnitve zahtev.

Za vse zneske, katerih plačilo se s sodno odločbo zahteva v enem letu ali prej, pa velja petletni zastaralni rok. V primeru obresti, glob, progresivnih denarnih kazni in drugih dodatnih sodnih nalogov zastaranje nastopi najpozneje z zastaranjem pooblastila za izvršitev sodne odločbe v glavni stvari, razen če ni zastaralni rok pretrgan ali podaljšan.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Spori v zvezi z izvršbo

Člen 438 zakonika o civilnem postopku vsebuje splošna pravila za spore v zvezi z izvršbo (executiegeschillen). V takem sporu lahko dolžnik poskuša preprečiti izvršbo. Spor se lahko na primer nanaša na pomen ali obseg izvršilnega naslova, posledice dejstev, ki se pojavijo po sodni odločbi (izvršilnem naslovu), veljavnost rubeža ali vprašanje, kdo je lastnik zarubljenega premoženja. Spor v zvezi z izvršbo se nanaša izključno na vprašanje izvršbe. Vsebina postopka v glavni stvari, v katerem je bila sodna odločba že izdana, se ne presoja znova.

V sporu v zvezi z izvršbo lahko dolžnik na primer trdi, da predlagatelj izvršbe zlorablja svoje pravice ali da rubež ni sorazmeren s sodno odločbo. Dolžnik (stranka, zoper katero se sprejema izvršilni ukrep) na tej stopnji ne more vložiti dodatnih vsebinskih ugovorov zoper sodno odločbo. Za to mora začeti postopek za ugovor (verzet), pritožbo (hoger beroep) ali razveljavitev (cassatie), tj. vložiti mora pravno sredstvo.

Krajevna pristojnost

Krajevna pristojnost se navezuje na lokacijo sodišča, ki odloča o vaši zadevi. Krajevno pristojno je sodišče, ki je pristojno v skladu s splošnimi pravnimi pravili o pristojnosti. To je sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je bil ali bo opravljen rubež, ali sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega je zadevno premoženje, ali sodišče, na območju krajevne pristojnosti katerega bo potekala izvršba. Pristojno nizozemsko sodišče se določi za vse izvršilne ukrepe, ki potekajo na Nizozemskem.

Pristojno sodišče

Določiti je treba, katero sodišče je pristojno za odločanje v vaši zadevi. Okrožno sodišče (rechtbank) je pristojno za vse spore v zvezi z izvršbo, ne glede na to, katero sodišče je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti. Pristojno je tudi, če je odločbo izdalo nizozemsko pritožbeno sodišče (gerechtshof) ali vrhovno sodišče (Hoge Raad der Nederlanden).

Spori v zvezi z izvršbo se običajno obravnavajo v postopkih za izdajo začasnih odredb (kort geding). Sodišče lahko za določeno obdobje ustavi izvršbo ali prekliče rubež.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: .

Izvrševanje sodnih odločb - Avstrija

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Pri izvršbi (ki se ji v Avstriji reče tudi „izvršitev“ ali „prisilna izvršitev“) se s pooblastilom države uveljavijo izvršljive terjatve in zahtevki.

Zakon o izvršbi določa različne vrste izvršbe:

• izvršba za izterjavo denarnih terjatev,
• izvršba za zagotovitev sprejetja ali opustitve ukrepov.

Izvršba za izterjavo denarnih terjatev:

Pri izvršbi za izterjavo denarnih terjatev mora upnik v predlogu za izvršbo izbrati premoženje, ki naj bi se zaseglo (izbira sredstva izvršbe); pri tem lahko med drugim izbira med izvršbo na premičnem premoženju, izvršbo na terjatvah, zlasti izvršbo na plačo, in prisilno prodajo nepremičnine na dražbi.

Izvršba za zagotovitev sprejetja ali opustitve ukrepov:

Pri izvršbi za zagotovitev sprejetja ali opustitve ukrepov mora upnik predlagati sredstvo izvršbe, ki je za izvršbo terjatve predvideno v zakonu o izvršbi.

Pri izvršbi za namene sodne prepovedi se ob odobritvi izvršbe na zahtevo izvršilnega sodišča naloži denarna kazen. V primeru nadaljnje kršitve mora izvršilno sodišče na zahtevo naložiti dodatno denarno kazen ali zaporno kazen v skupnem trajanju do enega leta.

Za uveljavitev ukrepa, ki ga lahko izvede tretja oseba, lahko upnik, ki predlaga izvršbo, na zahtevo sodišča poskrbi, da se ukrep izvede na stroške dolžnika.

Zahtevek za ukrep, ki ga ne more izvesti tretja oseba in katerega izvršitev je hkrati odvisna izključno od volje dolžnika, se uveljavi tako, da se – na zahtevo sodišča – dolžniku, ki mora izvesti ukrep, naloži denarna ali zaporna kazen v skupnem trajanju do šest mesecev.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršbo načeloma odobri ustrezno okrožno sodišče (Bezirksgericht).

Krajevno pristojno sodišče:

Izvršba na premičnine in izvršba na terjatve:

Za izvršbe na terjatve je pristojno sodišče s splošno pristojnostjo glede na kraj (stalnega prebivališča) dolžnika; pri izvršbi na premično premoženje je to odvisno od tega, kje je to premoženje ob začetku izvršbe.

Prisilna prodaja nepremičnin na dražbi:

Za izvršbo na nepremičnino (vpisano v zemljiško knjigo) je pristojno zemljiškoknjižno sodišče (Grundbuchsgericht).

Po odobritvi izvršbe postopek poteka po uradni dolžnosti. Izvršilni postopek vodi bodisi sodnik (prisilna prodaja nepremičnine) bodisi sodni uradnik (izvršba na premičnine ali izvršba na terjatve). Sodni uradnik (Rechtspfleger) je posebej usposobljen član sodnega osebja.

O dokončnih ukrepih odločijo sodni izvršitelji, ki so v Avstriji del sodnega osebja in ne delujejo niti kot samozaposleni posamezniki niti kot predstavniki ali zastopniki upnika, ki predlaga izvršbo. Večinoma delujejo samostojno, dokler ni uspeh ali neuspeh izvršilnega postopka dokončno potrjen.

Upnik je k predložitvi vlog pozvan samo, če sodišče ali sodni izvršitelj brez njih ne more nadaljevati postopka ali če v postopku nastanejo stroški. Vendar lahko upnik dodatne informacije zagotovi že v vlogi: na primer pri izvršbi na plačo se lahko odreče izjavi delodajalca glede obstoja plače in njene višine; pri izvršbi na premičnine se lahko odreče prisilnemu odpiranju stanovanja in stroškom ključavničarja, če dolžnika ni mogoče najti.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršba za izterjavo denarnih terjatev:

Izvršilni postopek je razdeljen na postopek pridobitve dovoljenja in postopek izvršbe.

Za pridobitev dovoljenja za izvršbo mora upnik vložiti vlogo, v kateri izbere želeno sredstvo izvršbe. Če želi upnik izterjati terjatev od podjetnika, običajno izbere izvršbo na premičnine in predložitev seznama premoženja. V tem postopku poskuša sodni izvršitelj izterjati plačilo terjatve, če pa pri tem ni uspešen, zarubi najdene predmete. Če se z njimi terjatev, ki naj bi se izterjala, ne pokrije, od dolžnika zahteva predložitev seznama premoženja, v katerem mora ta navesti vse svoje premoženje.

Če želi upnik izterjati terjatev od potrošnika, običajno izbere izvršbo na premičnine, izvršbo na plačo in predložitev seznama premoženja. Upnik lahko izbere izvršbo na plačo ne glede na to, ali ve, kje je dolžnik zaposlen oziroma od koga prejema plačo. Če tega ne ve, mora poznati dolžnikov datum rojstva; sodišče lahko nato poišče plačilni urad prek glavnega združenja avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja. Prvi korak je rubež in prenos dolžnikove plače. Če je uspešno izveden, se izvršba na premičnine izvede zgolj na zahtevo upnika. V tem postopku poskuša sodni izvršitelj izterjati plačilo terjatve; če pri tem ni uspešen, zarubi najdene predmete. Če se z njimi terjatev, ki naj bi se izterjala, ne pokrije, od dolžnika zahteva predložitev seznama premoženja, v katerem mora ta navesti vse svoje premoženje.

Upnik mora za predlog za izvršbo uporabiti obrazec (E-obrazec 1) ali formatiran predlog. Za vložitev predloga za izvršbo se zastopanje po odvetniku ne zahteva.

3.2 Glavni pogoji

Da lahko upnik, ki predlaga izvršbo, to opravi, mora imeti izvršilni naslov, tj. izvršljivo odločbo. Poleg tega se zahteva izjava o izvršljivosti, ki jo v sodnem postopku izda organ za izvršilne naslove. Upnik mora poznati tudi dolžnikov naslov; če želi predlagati izvršbo na plačo, vendar ne pozna plačilnega urada, zadostuje, če navede dolžnikov datum rojstva.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Dolžnik odgovarja za izpolnitev obveznosti z vsem svojim premoženjem, če to ni izključeno iz rubeža. Vendar je z izvršilnim postopkom zajeto samo premoženje, ki ga upnik želi zaseči in ga zato navede v predlogu za izvršbo. Pri izvršbi na premičnine zadostuje predlog za rubež vseh predmetov v dolžnikovi lasti; pri izvršbi na terjatve mora upnik navesti dolžnikovega dolžnika, medtem ko pri izvršbi na plačo obstaja izjema. Upnik lahko navede, da ne pozna dolžnikovega dolžnika. Sodišče lahko ta podatek pridobi pri glavnem združenju avstrijskih nosilcev socialnega zavarovanja, če upnik navede dolžnikov datum rojstva.

Upnik lahko uporabi tudi naslednje izvršilne predmete: terjatve, ki niso terjatve iz plače, ali delež v dolžnikovi družbi z omejeno odgovornostjo; če ima dolžnik v lasti nepremičnino, pa lahko upnik, ki predlaga izvršbo, zahteva prisilno ustanovitev zastavne pravice, prisilno upravo in prisilno prodajo na dražbi.

Dolžnikovo premoženje, ki je izvzeto iz izvršbe, je navedeno v pododdelku „Omejitve izvršbe“.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Učinki izvršilnih ukrepov so odvisni od sredstva izvršbe:

Izvršba na premičnine:

Sodni izvršitelj na zarubljivih predmetih ustanovi zastavno pravico; navedeni predmeti se dajo na dražbo.

Izvršba na terjatve, zlasti izvršba na plačo:

Na terjatvi se ustanovi zastavna pravica. Dolžniku je prepovedano razpolaganje s terjatvijo, zlasti njena izterjava. Če je terjatev zarubljiva, se prenese na upnika.

Prisilna prodaja nepremičnin na dražbi:

Na nepremičnini se ustanovi zastavna pravica. Od vpisa začetka dražbenega postopka v zemljiško knjigo dolžnikova pravna dejanja v zvezi z nepremičnino in njenimi pritiklinami, ki ne spadajo v okvir rednega upravljanja, zoper upnike in dražitelja ne učinkujejo. Če dolžnik nepremičnino proda, se odobrena dražba nadaljuje zoper kupca nepremičnine.

Predvidene so kazenskopravne posledice, kadar dolžnik prikrije, odsvoji, proda ali poškoduje del svojega premoženja, pod pretvezo ustvari ali prizna neobstoječo obveznost ali kako drugače zmanjša ali navidezno zmanjša svoje premoženje ter posledično ovira ali zmanjša poplačilo upnika z izvršbo ali izvršilnim postopkom v teku. Prav tako se lahko dolžnik kaznuje, če uniči, poškoduje ali izmaliči predmet, ki je bil uradno zasežen ali prilaščen, če povzroči, da ta postane neuporaben, ali v celoti ali deloma zanika povezavo z njim.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršba se mora nadaljevati, dokler ni uspešno dokončana ali ustavljena, na primer ker je dolžnik med izvršilnim postopkom poplačal svoj dolg do upnika. Izjemoma se lahko izvršba ustavi prej, na primer kadar upnik predlaga izvršbo na plačo in dolžnik zamenja službo.

V skladu z zakonom o izvršbi se lahko izvršilni postopek tudi odloži. To je zlasti mogoče, če se vloži tožba zaradi neveljavnosti ali neučinkovitosti izvršilnega naslova, če se zahteva ustavitev izvršbe, če se pri sodišču vloži nasprotna tožba (glej odgovor na vprašanje 4), če se izpodbija sklep sodišča o odobritvi izvršbe, če je vložena pritožba zoper akt o izvršbi ali če je predlagana razveljavitev ali sprememba pravnomočne razglasitve izvršljivosti.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožiti se je mogoče zoper dovoljenje za izvršbo (Exekutionsbewilligung). Pritožbo (Rekurs) je treba nasloviti na pritožbeno sodišče (višje deželno sodišče), vloži pa se pri sodišču prve stopnje (okrožno sodišče). Rok za vložitev pritožbe je 14 dni. Običajno se zahteva zastopanje po odvetniku. Pritožbeni postopek je izključno pisni postopek, v katerem velja prepoved novacije.

Na dejstvo, da je terjatev, ki naj bi se izterjala, dolžnik medtem poplačal, se je mogoče sklicevati z ugovorom ali nasprotno tožbo (s pritožbo zoper dovoljenje za izvršbo pa ne). Tožbo je treba vložiti pri sodišču, ki je odobrilo izvršbo. Skupaj s tožbo se lahko vloži predlog za odlog izvršbe. Če se tožbi pravnomočno ugodi, je treba izvršbo ustaviti po uradni dolžnosti.

Če je bila izvršba odobrena na podlagi poenostavljenega postopka, je ta potekal izključno na podlagi podatkov, ki jih je zagotovil predlagatelj izvršbe. V takem primeru lahko dolžnik z ugovorom dokaže, da ne obstaja izvršilni naslov za izvršbo, vključno s potrditvijo izvršljivosti, ali da izvršilni naslov ne ustreza navedbam iz predloga za izvršbo. Ugovor je treba vložiti pri sodišču, ki je izvršbo odobrilo na prvi stopnji. Ko je ugovor vložen, sodišče prouči, ali je na voljo izvršilni naslov za terjatev, ki naj bi se izterjala. Rok za vložitev ugovorov je 14 dni.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Omejitve izvršbe

Splošno veljavna omejitev je, da izvršbe ni mogoče opraviti v večjem obsegu, kot je potreben za uresničitev terjatve, navedene v dovoljenju za izvršbo.

Zakon določa nekatere omejitve izvršbe v korist določenih oseb ali skupin oseb:

• premoženje podjetja na področju storitev javnega prevoza, ki je pod nadzorom države, je lahko predmet ustreznih izvršilnih ukrepov, ki zmotijo opravljanje storitev javnega prevoza, samo s soglasjem njegovega nadzornega organa;
• preden se opravi izvršba zoper osebo, zaposleno v zvezni vojski ali zvezni policiji, je treba o dovoljenju za izvršbo obvestiti nadrejenega častnika, ki poveljuje zadevni osebi;
• v vojaških zgradbah se lahko izvršba opravi ob predhodnem obvestilu poveljniku zgradbe in posvetovanju z njihovim vojaškim atašejem;
• izvršilni postopek zoper osebe, ki v Avstriji uživajo imuniteto na podlagi mednarodnega prava, ter na predmetih izvršbe in v prostorih teh oseb lahko izvede samo zvezno ministrstvo za pravosodje v dogovoru z zveznim ministrstvom za Evropo, vključevanje in zunanje zadeve;
• izvršba zoper občino ali javno in dobrodelno ustanovo se lahko odobri za izterjavo denarnih terjatev le v zvezi s premoženjem, ki ga je mogoče uporabiti za poplačilo upnika, ne da bi to vplivalo na javne interese, ki naj bi jih ta ustanova varovala. Če se z izvršbo uveljavlja pogodbena zastavna pravica, ta omejitev ne velja.

Poleg tega je zaradi zaščite dolžnika določeno premoženje obvezno izvzeto iz izvršbe, na primer:

Izvršba na premičnine:

• predmeti, ki ustrezajo skromnemu življenjskemu slogu, za osebno ali gospodinjsko uporabo;
• predmeti, ki so potrebni pri usposabljanju za poklic in poklicni praksi, ter šolski učni pripomočki;
• zadostna količina hrane in goriva, da se za štiri tedne pokrijejo potrebe dolžnika in družinskih članov, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu;
• hišne živali;
• družinske slike, pisma in druge listine ter dolžnikov poročni prstan;
• invalidski pripomočki in negovalna oprema za dolžnika ali družinske člane, ki z njim živijo v skupnem gospodinjstvu, ter zdravilne učinkovine in pripomočki, potrebni pri zdravljenju;
• verski predmeti;
• gotovina do zneska, ki je izvzet iz rubeža do naslednjega roka za izplačilo plače po rubežu, če dolžnikovega dohodka po zakonu ni mogoče zarubiti ali ga je mogoče zarubiti le v omejenem obsegu.

Sodni izvršitelj se lahko odreče tudi rubežu predmetov majhne vrednosti, če je očitno, da izkupiček iz nadaljevanja ali opravljene izvršbe ne bo presegel stroškov izvršbe.

Izvršba na denarne terjatve (izvršba na plačo):

• povračilo stroškov, kolikor zajemajo dodatne stroške, nastale pri opravljanju poklicne dejavnosti;
• zakonsko določena pomoč, ki se dodeli za kritje dodatnih stroškov, povezanih z invalidnostjo ali dolgotrajno oskrbo, na primer dodatek za pomoč in postrežbo;
• zakonsko določena pomoč za plačilo najemnine ali kritje drugih stanovanjskih stroškov;
• družinski dodatek;
• nekateri zakonsko določeni prejemki, dodeljeni ob rojstvu otroka, zlasti pavšalni dodatek za nego otroka;
• nekatere vrste pomoči, ki jih dodeli javni zavod za zaposlovanje;
• povračilo stroškov iz obveznega sistema socialnega zavarovanja.

Iz rubeža so izvzeti zlasti:

• prejemki v naravi, zagotovljeni v skladu z zakoni o socialnem zavarovanju;
• terjatev za razdelitev skupnega premoženja zakoncev in skupnih prihrankov, kolikor še ni bila priznana ali sodno uveljavljana s pogodbo ali poravnavo.

Zasluženi dohodek, pokojninski prejemki in zakonsko določena izplačila, namenjena nadomestilu za začasno brezposelnost ali zmanjšanje možnosti pridobivanja zaslužka, se lahko zarubijo v omejenem obsegu. Del, ki ga ni mogoče zarubiti („raven eksistenčnega minimuma“), je odvisen od višine dohodka in števila dolžnikovih preživninskih obveznosti. Zneski, ki jih ni mogoče zarubiti in ki se vsako leto zvišajo, so prikazani v preglednicah na spletišču zveznega ministrstva za pravosodje (http://www.justiz.gv.at/web2013/html/default/2c9484852308c2a60123ec387738064b.de.html). V zakonu se upoštevajo posebne potrebe dolžnika ali njegovih upnikov v posameznih zadevah, tako da se lahko – na zahtevo – v nekaterih okoliščinah prejemki, ki jih ni mogoče zarubiti, zvišajo ali znižajo. V primeru izvršbe na podlagi terjatve za zakonsko določeno preživnino se znesek prejemka, ki ga ni mogoče zarubiti, običajno zniža za 25 %.

Poleg tega zakon o najemnem razmerju (Mietrechtsgesetz – MRG) v primeru izvršilnega naslova za prisilno izselitev iz stanovanja, za katero se uporablja MRG, ščiti dolžnika, tako da je treba prisilno izselitev odložiti, če najemniku posledično grozi brezdomstvo.

Roki za izvršbo

Roki, v katerih je treba vložiti predloge za izvršbo, razen v izjemnih primerih niso določeni (nalog za prisilno izselitev v skladu s členom 575 avstrijskega zakona o civilnem postopku – ZPO). Vendar lahko dolžnik izvršbi nasprotuje z ugovorom o zastaranju, ki je že začelo veljati. Zakonsko določen zastaralni rok za terjatve, za katere obstaja pravnomočen izvršilni naslov („terjatve, priznane z izvršljivo sodno odločbo“, Judikatsschulden), je običajno 30 let od pravnomočnosti izvršilnega naslova. Če izvršilni naslov temelji na pravicah pravnih oseb javnega ali zasebnega prava, je ta zastaralni rok podaljšan na 40 let. Izjema pa obstaja v zvezi s prejemki, ki bodo plačani šele v prihodnosti, če je s splošnimi določbami o zastaranju predpisan krajši zastaralni rok.

Zastaralni rok se pretrga s pravnomočnim dovoljenjem za izvršbo in začne znova teči z zadnjim korakom izvršbe oziroma z zaključitvijo izvršbe.

V nekaterih primerih so določene začasne ovire za vložitev nadaljnjega predloga za izvršbo ali nadaljevanje izvršilnega postopka:

• če se pri izvršbi na premičnine ne najdejo zarubljivi predmeti, je treba ugoditi predlogu drugega upnika za odobritev izvršbe na premičnine ali odobriti novo izvršbo, vendar šele šest mesecev po zadnjem neuspešnem poskusu izvršbe, razen če bo prejšnji poskus izvršbe najverjetneje uspešen;
• upnik, ki predlaga izvršbo, ima pravico prijaviti terjatev za izvršbo na plačo zoper neznanega dolžnikovega dolžnika šele po dovoljenju za izvršbo na premičnine, če je od dovoljenja preteklo eno leto; to obdobje blokiranja ne velja, če upnik, ki predlaga izvršbo, dokaže, da je šele po vložitvi predloga za dovoljenje za izvršbo na premičnine izvedel, da je dolžnik upravičen do zarubljivih terjatev na plači. Dolžnik mora novejši seznam premoženja predložiti samo, če upnik dokaže, da je dolžnik pridobil premoženje, ali če je od predložitve seznama premoženja minilo več kot eno leto.

• Zakon o izvršbi določa tudi roke za zagotovitev hitre izvedbe. Tako mora sodni izvršitelj prvi izvršilni ukrep načrtovati v štirih tednih in upniku o njegovi izvedbi ali ovirah zanj poročati najpozneje v štirih mesecih. Zastavna pravica za prisilno izterjavo, ki je upniku odobrena na podlagi izvršbe na dolžnikove premičnine, ugasne po dveh letih, če se prodajni postopek ni ustrezno nadaljeval.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Izvirna jezikovna različica te strani je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice: .

Izvrševanje sodnih odločb - Poljska

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Pravila o izvrševanju sodnih odločb v civilnih postopkih, vključno z gospodarskimi zadevami, so podrobno določena v poljskem zakoniku o civilnem postopku (Kodeks postępowania cywilnego) z dne 17. novembra 1964 (Uradni list 2021, točka 1805).

Izvršba pomeni, da pristojni nacionalni organi uporabijo zakonsko določene prisilne ukrepe za izterjavo plačil, ki so upnikom dolgovana na podlagi izvršilnega naslova. Izvršilni postopek se začne z vložitvijo predloga za izvršbo.

Podlaga za izvršbo je izvršilni naslov. Praviloma je izvršilni naslov sklep o izvršbi s klavzulo o izvršljivosti (člen 776 zakonika o civilnem postopku). Ta klavzula se ne zahteva za nekatere sodne odločbe, izdane na ravni držav članic, ali sporazume o poravnavi in javne listine iz člena 1153(14) zakonika o civilnem postopku. Če te sodne odločbe, sporazumi o poravnavi in javne listine izpolnjujejo zgoraj navedene pogoje, se štejejo za izvršilni naslov, s katerim se lahko upniki obrnejo neposredno na izvršilni organ.

V izvršilni postopek sta vključeni dve vrsti organov:

• sodni organi – v postopku za vključitev klavzule o izvršljivosti v sklep o izvršbi (predsedujoči sodnik; okrajno sodišče (sąd rejonowy), okrožno sodišče (sąd okręgowy) in pritožbeno sodišče (sąd apelacyjny);
• izvršilni organi – v zadevnem izvršilnem postopku so to okrajna sodišča in sodni izvršitelji (člen 758 zakonika o civilnem postopku).

Stranki v postopku za razglasitev izvršljivosti in v izvršilnem postopku sta dolžnik in upnik.

Poljsko pravo razlikuje med naslednjima vrstama izvršilnega postopka:

izvršba denarnih terjatev, ki izhajajo iz:

• premičnin,
• plačil za delo,
• bančnih računov,
• drugih obveznosti,
• drugih pravic na premoženju,
• nepremičnin,
• morskih plovil;

izvršba nedenarnih terjatev, ki izhajajo iz:

• stečaja,
• prodaje podjetja ali kmetije,
• plačil preživnine. Sodišče v izvršilni naslov po uradni dolžnosti vključi klavzulo o izvršljivosti. V takih zadevah se izvršilni naslov upniku vroči po uradni dolžnosti. V zadevah, v katerih se naloži preživnina, se lahko izvršilni postopek začne po uradni dolžnosti na zahtevo sodišča prve stopnje, ki je obravnavalo zadevo. Ta zahteva se vloži pri pristojnem izvršilnem organu. Sodni izvršitelj po uradni dolžnosti izvede preiskavo za ugotovitev dolžnikovega zaslužka, premoženja in kraja stalnega prebivališča. Če se to izkaže za neučinkovito, policija na zahtevo sodnega izvršitelja sprejme ustrezne ukrepe za ugotovitev dolžnikovega kraja stalnega prebivališča in dela. Preiskavo je treba izvesti v največ šestmesečnih presledkih. Če z njo ni mogoče ugotoviti dolžnikovih dohodkov ali premoženja, sodni izvršitelj pri sodišču prosi, naj dolžniku odredi razkritje njegovega premoženja. Če dolžnik zaostaja s plačili za več kot šest mesecev, se sodni izvršitelj po uradni dolžnosti obrne na nacionalni sodni register (Krajowy rejestr sądowy) s predlogom, naj se dolžnik vključi na seznam plačilno nesposobnih dolžnikov. Neuspešna izvedba izvršilnega ukrepa ni podlaga za ustavitev postopka.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V skladu s členom 758 zakonika o civilnem postopku so za zadeve v zvezi z izvršbo pristojna okrajna sodišča in sodni izvršitelji, ki delujejo v njihovem imenu.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

V skladu s členom 803 zakonika o civilnem postopku je izvršilni naslov podlaga za izvršbo celotne terjatve v zvezi z vsemi vrstami dolžnikovega premoženja, razen če ni določeno drugače. Izvršilni organ ni pristojen za presojo veljavnosti in relevantnosti izvršilnega naslova, za katerega velja ta obveznost.

Praviloma je v izvršilni naslov vključena klavzula o izvršljivosti.

V skladu s členom 777 zakonika o civilnem postopku so izvršilni naslovi:

1. pravnomočna ali neposredno izvršljiva sodna odločba in sporazumi o poravnavi, doseženi na sodišču;
2. pravnomočna ali neposredno izvršljiva odločba sodniškega pomočnika;
3. druge sodne odločbe, sporazumi o poravnavi in pravni instrumenti, ki se izvršijo s sodno izvršbo;
4. notarska listina, v skladu s katero dolžnik prostovoljno upošteva izvršilni ukrep, s katerim se od njega zahteva plačilo zneska ali izročitev predmetov, določenih glede na vrsto, v količini, ki je navedena v listini, ali izročitev predmetov, določenih posamično, če je v listini določen datum, do katerega mora biti ta obveznost izpolnjena, ali opredeljen dogodek, ki se mora zgoditi, da se opravi izvršba;
5. notarska listina, v skladu s katero dolžnik prostovoljno upošteva izvršilni ukrep, s katerim se od njega zahteva plačilo zneska, določenega v listini ali določenega s klavzulo o indeksaciji, kadar sta v listini opredeljena dogodek, ki se mora zgoditi za izpolnitev te obveznosti, in datum, do katerega lahko upnik predlaga, naj se v listino vključi klavzula o izvršljivosti;
6. notarska listina iz odstavkov 4 ali 5, v skladu s katero oseba, ki ni osebni dolžnik in katere premoženje, terjatev ali pravica je zavarovana s hipoteko ali zastavo, prostovoljno upošteva izvršilni ukrep zoper premoženje, ki je pod hipoteko ali zastavljeno, da poplača denarno terjatev zavarovanega upnika.

Dolžnikova izjava o prostovoljni uklonitvi izvršbi se lahko poda tudi v ločeni notarski listini.

Za izvršilni naslov se lahko štejejo samo veljavne sodne odredbe, ki vključujejo klavzulo o izvršljivosti ali so neposredno izvršljive (na podlagi naloga za neposredno izvršljivost, ki se izda po uradni dolžnosti ali na zahtevo ene od strank v postopku). Notarska listina se šteje za enakovredno izvršilnemu naslovu, če izpolnjuje pogoje iz zakonika o civilnem postopku in notarskega pravilnika.

Drugi izvršilni naslovi so med drugim: izvleček iz seznama terjatev v stečajnem postopku; pravno veljavna bančna poravnava; načrt porazdelitve zneskov, pridobljenih z uresničitvijo hipoteke; bančni izvršilni naslov, kot je določen v bančni zakonodaji, vendar šele, ko sodišče vanj vključi klavzulo o izvršljivosti; sodne odločbe tujih sodišč in sporazumi o poravnavi, doseženi na teh sodiščih, potem ko jih za izvršljive razglasi poljsko sodišče. Sodne odločbe, ki so jih sodišča tujih držav izdala v civilnih zadevah in so izvršljive s sodno izvršbo, se štejejo za izvršilne naslove, potem ko jih za izvršljive razglasi poljsko sodišče. Izvršljivost se razglasi, če je zadevna sodna odločba izvršljiva v državi izvora in ni ovir, kot so navedene v členu Člen 1146(1) in (2).

3.1 Postopek

Izvršilni naslov je podlaga za začetek izvršilnega postopka. Sodišče prve stopnje, ki obravnava zadevo, vključi klavzulo o izvršljivosti v izvršilne naslove, ki jih sprejme sodišče (člen 781(1) zakonika o civilnem postopku).

Sodišče prouči predloge za vključitev klavzule o izvršljivosti brez nepotrebnega odlašanja, najpozneje pa v treh dneh po predložitvi pristojnemu organu (člen 781(1) zakonika o civilnem postopku). Klavzula o izvršljivosti se po uradni dolžnosti vključi v naslove, izdane v postopkih, ki so se ali bi se lahko začeli po uradni dolžnosti. Sodišče po uradni dolžnosti vključi klavzulo o izvršljivosti v plačilne naloge, izdane v elektronsko vodenih pisnih postopkih, takoj ko postanejo pravnomočni (člen 782 zakonika o civilnem postopku).

Praviloma se lahko izvršilni ukrep uvede na podlagi predloga. V postopkih, ki se lahko začnejo po uradni dolžnosti, se lahko izvršilni postopek začne po uradni dolžnosti na predlog sodišča prve stopnje, ki obravnava zadevo, vložen pri pristojnem sodišču ali sodnem izvršitelju (člen 796(1) zakonika o civilnem postopku).

Upnik lahko predlog za začetek izvršilnega postopka vloži pri pristojnem okrajnem sodišču ali sodnem izvršitelju, ki spada k navedenemu sodišču. Predlog lahko predložijo tudi drugi pristojni organi (sodišče ali državni tožilec v zadevah v zvezi z izvrševanjem glob, denarnih kazni, sodnih taks in stroškov postopka, ki se plačajo v državno blagajno).

Praviloma se predlogi za začetek izvršilnega postopka vložijo pisno. Priložiti jim je treba izvršilni naslov.

Pravila, s katerimi sta urejeni izterjava in višina taks, so določena v zakonu o sodnih izvršiteljih in izvršbi (Ustawa o komornikach sądowych i egzekucji) z dne 29. avgusta 1997 (Uradni list št. 133, točka 882, kakor je bil spremenjen). V skladu s členom 43 navedenega zakona sodni izvršitelj zaračuna takse za izvršbo sodne odredbe in izvedbo drugih dejanj, določenih v zakonu.

Pobirajo se naslednje takse za izvršbo:

1. Takse za izvršbo odredbe za zavarovanje plačila denarne terjatve ali evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov znašajo 2 % vrednosti terjatve, za katero so predvideni taki ukrepi, vendar ne smejo biti nižje od 3 % povprečne mesečne plače in presegati petkratnika te plače. Takso plača upnik ob vložitvi predloga za izvršbo odredbe za zavarovanje plačila ali evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov. Če je ne plača ob vložitvi predloga, mu sodni izvršitelj naroči, naj odredbo upošteva v sedmih dneh. Dokler takse niso plačane, sodni izvršitelj ne bo izvršil odredbe za zavarovanje plačila ali evropskega naloga za zamrznitev bančnih računov.
2. V zadevah, ki vključujejo izvršbo denarnih terjatev, sodni izvršitelj zaračuna dolžniku sorazmerno takso, ki znaša 15 % izvršene terjatve, vendar najmanj eno desetino in največ tridesetkratnik povprečne mesečne plače. Kadar pa se terjatev izvrši z izvršbo na bančne račune, plačo, socialnovarstvene prejemke ali izplačila na podlagi določb o spodbujanju zaposlovanja in institucijah trga dela, nadomestilo za brezposelnost, spodbudnino, štipendije ali nadomestila za usposabljanje, sodni izvršitelj zaračuna dolžniku sorazmerno takso, ki znaša 8 % vrednosti izvršene terjatve, vendar najmanj eno dvajsetino in največ desetkratnik povprečne mesečne plače.
3. V zadevah, ki vključujejo izvršbo denarnih terjatev zaradi ustavitve izvršilnega postopka na zahtevo upnika in na podlagi člena 824(1)(4) zakonika o civilnem postopku, sodni izvršitelj zaračuna dolžniku sorazmerno takso, ki znaša 5 % vrednosti neporavnane terjatve, vendar najmanj eno desetino povprečne mesečne plače in največ desetkratnik plače. V primeru ustavitve izvršilnega postopka na podlagi zahteve, ki jo upnik vloži, preden je o izvršilnem postopku obveščen dolžnik, pa sodni izvršitelj zaračuna dolžniku sorazmerno takso v višini ene desetine povprečne mesečne plače.
4. Za začetek izvršbe nedenarnih terjatev in odredb za zavarovanje plačila nedenarnih terjatev mora upnik plačati začasno takso, ki znaša 10 % povprečne mesečne plače. Končna taksa znaša 20 % povprečne mesečne plače in se plača v zvezi s: pridobitvijo nepremičnine v last in odstranitvijo premičnega premoženja iz nje; trgovinska in industrijska podjetja morajo plačati takso za vsak prostor, ki sestavlja prostore podjetja; imenovanjem upravitelja nepremičnine ali podjetja in skrbnika za nadzor nad nepremičnino; odstranitvijo blaga ali oseb iz prostorov, pri čemer se plača ločena taksa za vsak prostor; zasegom blaga.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni ukrep se začne na podlagi predloga, ki ga upnik vloži skupaj z izvršilnim naslovom. V predlogu mora biti naveden dolžnik in opredeljen način izvršbe, pri čemer se navedejo zadevne premoženjske pravice. Za izvršbo premoženjskih terjatev je treba navesti tudi zemljiškoknjižni urad. V primeru izvršbe, ki vključuje premično premoženje, ni treba podrobno navesti vsakega kosa premičnega premoženja, saj izvršba velja za vse dolžnikovo premično premoženje.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršilni ukrep se lahko izvede v zvezi s katerimi koli predmeti ali opremo, ki sestavljajo dolžnikovo premoženje, vključno s premičnim premoženjem, nepremičninami, plačilom za delo, bančnimi računi, delom nepremičnin, morskimi plovili ter drugimi dolžnikovimi terjatvami in premoženjskimi pravicami.

S členi 829, 830 in 831 zakonika o civilnem postopku so določene nekatere omejitve glede vrste predmeta ali opreme, v zvezi s katerimi se lahko izvede izvršba. V skladu z navedenimi določbami so izvzeti naslednji predmeti ali oprema: gospodinjski aparati, posteljnina, spodnje perilo in vsakodnevna oblačila, kot so lahko razumno potrebni za izpolnjevanje osnovnih domačih potreb dolžnika in njegovih vzdrževanih družinskih članov, ter oblačila, ki jih dolžnik morda potrebuje za opravljanje javnih ali poklicnih dolžnosti; zaloge hrane in goriva, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani družinski člani potrebujejo za izpolnitev osnovnih potreb za en mesec; orodja in drugi pripomočki, ki jih dolžnik lahko potrebuje za opravljanje plačanega dela, in surovine, kot so lahko potrebne za proizvodni proces za en teden, razen motornih vozil.

Poleg zakonika o civilnem postopku obstajajo tudi drugi nacionalni predpisi, s katerimi so opredeljeni vrste terjatev, ki so izvzete iz izvršilnega ukrepa, in obseg, v katerem se tako izvzetje uporablja (npr. zakonik o delovnih razmerjih (Kodeks pracy) določa, v kakšnem obsegu se lahko izterja plačilo za delo).

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilni naslov je podlaga za izvršbo celotne terjatve v zvezi z vsem dolžnikovim premoženjem, razen če je določeno drugače.

Dolžniki lahko upravljajo svoje premoženje, razen če jim sodišče to pravico odvzame.

Ko se izvršilni postopek zoper premično premoženje začne, sodni izvršitelj zaseže premoženje in sestavi poročilo o zasegu. Zaseg učinkuje tako, da upravljanje zasežene premičnine ne vpliva na nadaljnji potek postopka in da je mogoče izvršilni postopek v zvezi z zaseženo premičnino začeti tudi zoper kupca. Vendar lahko sodni izvršitelj v kateri koli fazi postopka nadzor nad zaseženim premičnim premoženjem iz pomembnih razlogov prenese na drugo osebo, pri čemer upnik ni izključen.

Če je izvršilni ukrep uveden v zvezi z nepremičnino, sodni izvršitelj najprej od dolžnika zahteva, naj plača dolg v dveh tednih, sicer bo sodni izvršitelj opisal in ocenil premoženje. Upravljanje nepremičnine po zasegu ne vpliva na nadaljnji potek postopka. Kupec lahko v postopku sodeluje kot dolžnik.

Kadar se od dolžnika zahteva, naj se vzdrži določenega ravnanja ali naj se ne vmešava v upnikovo ravnanje, in dolžnik te obveznosti ne upošteva, ga sodišče na zahtevo upnika oglobi; če dolžnik take globe ne plača, se kaznuje z zaporno kaznijo.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Zakonik o civilnem postopku ne določa rokov za vložitev predlogov za izvršbo. Vendar po poljskem pravu terjatve, ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo sodišča ali drugega organa, imenovanega za obravnavo takih zadev, ali s sodno odločbo arbitražnega sodišča, ali terjatve, ugotovljene s sporazumom, doseženim na sodišču ali arbitražnem sodišču, ali sporazumom, ki je bil dosežen z mediacijo in ga je sodišče odobrilo, zastarajo po šestih letih, tudi če je zastaralni rok za take terjatve krajši (člen 125(1) civilnega zakonika (Kodeks cywilny)). Če so s tako potrjeno terjatvijo zajete periodične obveznosti, za morebitne prihodnje terjatve v zvezi s takimi periodičnimi obveznostmi velja triletni zastaralni rok.

Predloge za izvršbo prouči pristojni organ, da ugotovi, ali izpolnjujejo formalne zahteve in merila za dopustnost. Če posebne zahteve niso izpolnjene, se lahko predlog zavrne ali izvršilni postopek ustavi.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Stranke v postopku se lahko pritožijo zoper sodno odredbo za vključitev klavzule o izvršljivosti.

V izvršilnem postopku so na voljo naslednja pravna sredstva:

• pritožba zoper ukrep sodnega izvršitelja (na okrajnem sodišču; to velja tudi za opustitve sodnega izvršitelja. Pritožbo lahko vloži stranka v postopku ali oseba, katere pravice so zaradi takega ukrepa ali opustitve sodnega izvršitelja kršene ali ogrožene. Vložiti jo mora najpozneje v enem tednu od dneva, ko je bil uveden ukrep ali ko je stranka ali oseba izvedela za opustitev);
• pritožba zoper sodno odredbo za vključitev klavzule o izvršljivosti (člen 795 zakonika o civilnem postopku – rok za vložitev pritožbe se v primeru upnika izračuna od datuma, ko mu je bil dodeljen izvršilni naslov ali je bila izdana odločba o zavrnitvi izvršbe, v primeru dolžnika pa od datuma, ko mu je bilo vročeno obvestilo o začetku izvršilnega postopka);
• pritožba zoper sodno odredbo o razglasitvi evropskega plačilnega naloga za izvršljivega (člen 795(5) zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo v primeru sočasne upravne in sodne izvršbe;
• pritožba zoper sodno odredbo za prekinitev ali ustavitev postopka (člen 828 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo za omejitev izvršbe (člen 839 zakonika o civilnem postopku);
• sodna odredba o omejitvi izvršbe in pritožba zoper navedeno odredbo (člen 839 zakonika o civilnem postopku);
• tožbe, s katerimi dolžnik izpodbija izvršilne ukrepe (členi 840 do 843 zakonika o civilnem postopku);
• pritožbe zoper sodno odredbo za povračilo skrbnikovih izdatkov (člen 859 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo v zvezi z dejavnostmi opisa in ocenitve med uresničitvijo hipoteke;
• ustna pritožba zoper ukrepe sodnega izvršitelja med potekom dražbe, vložena pri nadzornem organu (člen 986 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo za oddajo naročila (člen 997 zakonika o civilnem postopku);
• navedbe v zvezi z razdelitvenim načrtom za zneske, izterjane z izvršbo (v dveh tednih po obvestilu izvršilnemu organu, ki je pripravil načrt (člen 998 zakonika o civilnem postopku));
• pritožba zoper sodno odredbo o navedbah glede razdelitvenega načrta (člen 1028 zakonika o civilnem postopku);
• pritožba zoper sodno odredbo, s katero se je dolžniku odredila pritožba zoper sodno odredbo v zvezi z izvzetjem iz zasega v izvršilnem postopku, ki vključuje državno blagajno (člen 1061(2) zakonika o civilnem postopku).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

V skladu s členom 829 zakonika o civilnem postopku so izvzeti:

1. gospodinjski predmeti, posteljnina, spodnje perilo in vsakodnevna oblačila, kot so lahko razumno potrebni za izpolnjevanje osnovnih domačih potreb dolžnika in njegovih vzdrževanih družinskih članov, ter oblačila, ki jih dolžnik morda potrebuje za opravljanje javnih ali poklicnih dolžnosti;
2. zaloge hrane in goriva, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani družinski člani potrebujejo za izpolnitev osnovnih potreb za en mesec;
3. ena krava, dve kozi ali tri ovce, ki jih dolžnik in njegovi vzdrževani člani potrebujejo za preživljanje, z zadostno zalogo krme in stelje, da preživijo do naslednje žetve;
4. orodja in drugi pripomočki, ki jih dolžnik morda potrebuje za opravljanje plačanega dela, in surovine, ki so morda potrebne za proizvodni proces za en teden, razen motornih vozil;
5. v primeru dolžnika, ki redno prejema fiksno plačo – znesek plače, ki ustreza delu plače, ki ni predmet izvršbe, za obdobje do naslednjega datuma izplačila, in v primeru dolžnika, ki ne prejema fiksne plače – znesek, ki ustreza sredstvom za preživljanje, ki jih dolžnik in njegovi družinski člani potrebujejo za dva tedna;
6. predmeti ali oprema, potrebni za izobraževalne namene, osebni dokumenti, okraski in predmeti, ki se uporabljajo za verske obrede, ter vsakdanji predmeti, ki jih je mogoče prodati le po ceni, ki je znatno nižja od njihove prvotne vrednosti, vendar imajo za dolžnika veliko uporabno vrednost;
7. sredstva na računu iz člena 36(4a)(25) zakona o tržni ureditvi za mleko in mlečne izdelke z dne 20. aprila 2004 (Ustawa o organizacji rynku mleka i przetworów mlecznych) (Uradni list 2013, točki 50 in 1272);
8. zdravila v smislu zakona o lekarniški dejavnosti z dne 6. septembra 2001 (Prawo farmaceutyczne) (Uradni list 2008, št. 45, točka 271, kakor je bil spremenjen), potrebna za zagotovitev ustreznega delovanja nosilca zdravstvenega varstva v smislu določb o zdravstvenem varstvu za tri mesece, in medicinski pripomočki, potrebni za zagotovitev njegovega delovanja v smislu zakona o medicinskih pripomočkih z dne 20. maja 2010 (Ustawa o wyrobach medycznych) (Uradni list št. 107, točka 679, Uradni list 2011, št. 102, točka 586 in Uradni list 2011 št. 113, točka 657);
9. predmeti ali oprema, potrebni zaradi invalidnosti dolžnika ali enega ali več njegovih družinskih članov.

V skladu s členom 831(1) so izvzeti:

1. plačila in prejemki v naravi, namenjeni kritju izdatkov ali stroškov službenih poti;
2. zneski, ki so iz državne blagajne dodeljeni za posebne namene (zlasti šolnine in sheme podpore), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena za te namene ali na podlagi preživninskih obveznosti;
3. sredstva iz programov, financiranih s sredstvi iz člena 5(1)(2) in (3) zakona o javnih financah z dne 27. avgusta 2009 (Ustawa o finansach publicznych) (Uradni list 2013, točke 885, 938 in 1646), razen če je bila terjatev, ki se izvršuje, ugotovljena za izvajanje projekta, ki so mu bila dodeljena ta sredstva;
4. neodtujljive pravice, razen če je bil njihov prenos omogočen na podlagi sporazuma, in storitve, če so izvršljive ali če je mogoče uveljavljanje te pravice zaupati drugemu subjektu;
5. prejemki iz naslova osebnega zavarovanja in terjatve iz naslova premoženjskega zavarovanja v okviru omejitev, ki jih z uredbo določita minister za finance in minister za pravosodje; to ne velja za izvršilne ukrepe, namenjene poravnavi terjatev, ki izhajajo iz preživninskih obveznosti;
6. socialna pomoč v smislu zakona o socialni pomoči z dne 12. marca 2004 (Ustawa o pomocy społecznej) (Uradni list 2013, točka 182, kakor je bil spremenjen);
7. zneski, ki se dolžniku izplačujejo iz državnega proračuna ali nacionalnega zdravstvenega sklada za zagotovitev prejemkov v okviru zdravstvenega varstva v smislu zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004 (Ustawa o świadczeniach opieki zdrowotnej finansowanych ze środków publicznych) (Uradni list 2008, št. 164, točka 1027, kakor je bil spremenjen) pred prenehanjem takih prejemkov, v znesku, ki ustreza 75 % posameznega izplačila, razen če so to terjatve, ki so jih prijavili dolžnikovi zaposleni ali izvajalci zdravstvenih storitev, kot so določeni v členu 5(41)(a) in (b) zakona o javno financiranem zdravstvenem varstvu z dne 27. avgusta 2004.

V skladu s členom 833(1) zakonika o civilnem postopku je plačilo za delo izvršljivo, kot je določeno v delovnem zakoniku z dne 26. junija 1974 (Uradni list 2020, točka 1320). Te določbe se smiselno uporabljajo za nadomestila za brezposelnost, spodbudnino, štipendije in nadomestila za usposabljanje v skladu z določbami o spodbujanju zaposlovanja in institucijah trga dela.

V skladu s členom 87(1)(1) delovnega zakonika ni mogoče odbiti naslednjih zneskov prejemkov:

1. minimalne plače, določene s posebnimi določbami, ki se izplačuje osebam, zaposlenim za polni delovni čas, po odbitku prispevkov za socialno varnost in davkov, zmanjšane za zneske, izvršljive na podlagi izvršilnih naslovov za poravnavo terjatev, ki niso preživninske obveznosti;
2. 75 % prejemka, opredeljenega v odstavku 1 – po odbitku denarnih predplačil zaposlenemu;
3. 90 % prejemka, opredeljenega v odstavku 1 – po odbitku glob, določenih v členu 108 delovnega zakonika.

Če zaposleni dela s krajšim delovnim časom, se zneski znižajo sorazmerno s številom delovnih ur.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba v civilnih in gospodarskih zadevah vključuje tožbo, ki jo upnik ali stranka, ki predlaga izvršbo, vloži zoper dolžnika ali osebo, zoper katero se predlaga izvršba, in v kateri upnik sodišču predlaga, naj zagotovi izpolnitev obveznosti, ki se mu dolguje.

Izvršba ima lahko tri cilje: plačilo denarnega zneska, izročitev določenega predmeta ali obveznost kaj storiti ali opustiti.

Izvršba lahko poteka v obliki standardnega sodnega postopka (ki je lahko redni, skrajšani ali enkratni) ali posebnega postopka.

Vsi izvršilni postopki za plačilo denarnega zneska potekajo v obliki rednega standardnega sodnega postopka, razen tistih, ki so navedeni v nadaljevanju in potekajo v obliki skrajšanega postopka, ter izvršilnih postopkov v zvezi s preživnino, ki potekajo obliki posebnega postopka.

Skrajšani postopek se v izvršilnem postopku uporablja za plačilo denarnega zneska na podlagi:

• arbitražne ali sodne odločbe v zadevah, v katerih take odločbe ni mogoče izvršiti v sami tožbi;
• zahtevka za izdajo plačilnega naloga, ki mu je priložen sklep o izvršbi;
• zunajsodnega sklepa o izvršbi v zvezi z zapadlo denarno obveznostjo, zavarovano s hipoteko ali zastavno pravico;
• zunajsodnega sklepa o izvršbi v zvezi z zapadlo denarno obveznostjo, katere vrednost ne presega dvakratnika vrednosti, za katero je pristojno prvostopenjsko sodišče.

Tudi v primeru enega od zgoraj navedenih sklepov o izvršbi se v naslednjih zadevah namesto skrajšanega uporabi redni postopek:

• izvršba alternativne obveznosti, odvisne od opcije ali pogoja;
• če je za obveznost, ki je predmet izvršbe, potrebna poravnava na stopnji izvršbe in poravnava ni odvisna od preprostega aritmetičnega izračuna;
• če obstaja izvršilni naslov, ki ni sodna odločba samo zoper enega od zakoncev, in stranka, ki predlaga izvršbo, v predlogu za izvršbo trdi, da je dolg skupni;
• v izvršilnem postopku, uvedenem samo zoper podrednega dolžnika, ki se ni odrekel pravici do ugovora (benefício da excussão prévia).

Izvršilni postopki v zvezi z izročitvijo določenega predmeta in za izvedbo dejanja imajo obliko enkratnega standardnega postopka.

Izvršba za izročitev določenega predmeta se lahko spremeni v izvršbo za plačilo denarnega zneska, če predmeta, ki bi ga morala prejeti stranka, ki predlaga izvršbo, ni mogoče najti. V takem primeru lahko stranka, ki predlaga izvršbo, v istem postopku zahteva plačilo v višini vrednosti predmeta, ki bi moral biti izročen, in izgube zaradi neizročitve.

Izvršba za obveznost nekaj storiti se lahko spremeni v izvršbo za plačilo denarnega zneska, če stranka, ki predlaga izvršbo, zahteva odškodnino za nastalo škodo in plačilo zadevnega zneska.

Izvršba v zvezi s preživnino se opravi po posebnem postopku, pri čemer:

• lahko stranka, ki predlaga izvršbo, zahteva prisoditev dela zneskov, plač ali pokojnin, ki jih prejema oseba, zoper katero se predlaga izvršba, ali dodelitev najemnin, ki pripadajo dolžniku, za plačilo zapadlih obrokov ali obrokov, ki bodo zapadli, pri čemer ta prisoditev ali dodelitev ni odvisna od rubeža;
• če stranka, ki predlaga izvršbo, zahteva prisoditev zgoraj navedenih zneskov, plač ali pokojnin, je subjekt, zadolžen za njihovo izplačilo ali obdelavo ustreznih plačilnih list, obveščen, da mora prisojeni del izplačati neposredno stranki, ki predlaga izvršbo;
• če stranka, ki predlaga izvršbo, zahteva dodelitev najemnin, mora navesti, na katero premoženje se to nanaša, sodni izvršitelj pa to izvede v zvezi s premoženjem, ki po njegovem mnenju zadostuje za poravnavo zapadlih plačil in plačil, ki bodo zapadla. Oseba, zoper katero se predlaga izvršba, se lahko v ta namen pred tem zasliši;
• stranka, zoper katero se predlaga izvršba, po opravljenem rubežu vedno prejme poziv na sodišče, njen ugovor zoper izvršbo ali rubež pa ne zadrži izvršbe.

Izvršilni postopek je določen v členih 550 in 551 (Oblike postopka - izvršilni postopek), členih 703 do 877 (Izvršilni postopek) ter členih 933 do 937 (Posebna izvršitev v zvezi s preživnino) zakonika o civilnem postopku (Código de Processo Civil), ki je na voljo na tej povezavi.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Organi, pristojni za izvršbo, so sodišča in sodni izvršitelji.

Sama izvršba poteka v sodnem izvršilnem postopku, v katerem so pristojni organi sodišča, ki jim pomagajo sodni izvršitelji. Zakon poleg sodnega postopka določa tudi „predizvršilni zunajsodni postopek“ (procedimento extrajudicial pré-executivo), ki ni obvezen in ga lahko upnik uporabi, če so izpolnjene nekatere zahteve. Organi, pristojni za predizvršilni zunajsodni postopek, so sodni izvršitelji.

Sodni izvršilni postopek

Izvršba se začne s predložitvijo predloga za izvršbo pri sodišču. Vzorec in pogoji za predložitev predloga za izvršbo so določeni v ministrskem izvedbenem odloku (Portaria), tj. ministrskem izvedbenem odloku št. 282/2013 z dne 29. avgusta 2013, ki ureja različne vidike izvršilnih ukrepov v civilnih zadevah (kakor je bil spremenjen na dan revizije tega informativnega lista z odlokom št. 239/2020 z dne 12. oktobra 2020), ki je na voljo na tej povezavi.

Obrazci, ki jih mora stranka, ki predlaga izvršbo, uporabiti za izvršbo, pri kateri se ne zahteva pravno zastopanje po odvetniku, odvetniškem pripravniku ali pravnem zastopniku, so na voljo na portalu CITIUS

• Predlog za izvršbo
• Predlog za izvršitev sodne odločbe

Sodnega izvršitelja mora imenovati stranka, ki predlaga izvršbo. Če ta tega ne stori, sodnega izvršitelja samodejno in naključno imenuje sodni uradnik. V izjemnih primerih, ki jih določa zakon, lahko dolžnosti sodnega izvršitelja opravi sodni uradnik.

Na splošno je porazdelitev pristojnosti med sodiščem in sodnim izvršiteljem taka:

• sodni izvršitelj je pristojen za izvedbo vseh formalnosti glede izvršbe, ki niso dodeljene uradniku ali za katere ni pristojno sodišče, kar vključuje zlasti sodne pozive, obvestila, objave, poizvedbe v podatkovnih zbirkah, rubeže in zapisnike o rubežih, poravnave in plačila;
• tudi če se v zadevi ne izda sodna odločba, mora sodni izvršitelj zagotoviti, da se opravijo dejanja, ki izhajajo iz zadeve in zahtevajo njegovo posredovanje;
• poleg pristojnosti, izrecno dodeljenih z zakonom, mora sodni uradnik poskrbeti za nemoten potek upravnih zadev in vodenje postopka ter uveljavitev sodnih odredb, tako v zvezi s predhodno fazo kot tudi ugotovitvenimi postopki, medtem ko je za postopek v zvezi s sodnimi pozivi pristojen sodni izvršitelj;
• sodni uradnik je pristojen tudi za sistematično obveščanje sodnega izvršitelja o tekočih ugotovitvenih postopkih ali korakih in posameznem opravljenem dejanju, ki lahko vpliva na postopke.

Natančneje:

sodnik je pristojen za:

• izdajo predhodne odredbe, če je potrebno;
• odločitev o ugovoru zoper izvršbo in rubež ter preverjanje in razvrstitev terjatev v treh mesecih od datuma vložitve ugovora ali terjatve;
• odločitev, zoper katero ni pritožbe, o izpodbijanju ukrepov in sklepov sodnega izvršitelja;
• odločanje o drugih vprašanjih, na katera opozorijo sodni izvršitelj, stranke ali tretje osebe intervenientke.

Sodni izvršitelj je pristojen za:

• sprejetje potrebnih ukrepov, da se preveri zakonitost izvršilnega naslova, ter preverjanje računalniške evidence izvršb in spletnih podatkovnih zbirk, ki jih je mogoče preveriti neposredno, da se ugotovi premoženje, ki ga je mogoče zarubiti;
• vročanje sodnega poziva osebi, zoper katero se predlaga izvršba, tudi v zadevah, v katerih je zadevna oseba pozvana, naj navede premoženje za rubež, če ni bilo ugotovljeno premoženje, ki ga je mogoče zarubiti;
• vodenje rubeža in sodnih pozivov po opravljenem rubežu;
• vodenje prodaje, poravnave in plačila.

Za izvršilne postopke, uvedene na Portugalskem, je stvarna pristojnost sodišč naslednja:

(členi 111 do 131 zakona št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013, ki je na voljo na tej povezavi)

• Izvršilni oddelki osrednjega okrožnega sodišča (Instância Central do Tribunal de Comarca) so pristojni za civilne izvršilne postopke, razen: pristojnosti, dodeljenih sodišču za intelektualno lastnino, sodišču za zadeve s področja konkurence, urejanja in nadzora, pomorskemu sodišču, oddelkom za družinske zadeve in mladoletnike, oddelkom za delovnopravne zadeve, gospodarskim oddelkom, ter izvršbe sodnih odločb, ki jih je izdal kazenski oddelek in jih v skladu s kazenskim postopkom ni mogoče zahtevati pri civilnem oddelku.
• Če ni izvršilnega ali drugega sodišča ali specializiranega sodišča, ki bi bilo pristojno, so pristojna sodišča s splošno pristojnostjo (ali, če obstaja, zadevno civilno sodišče) lokalnega okrožnega sodišča (Instância Local do Tribunal de Comarca).

Krajevna pristojnost portugalskih sodišč za uvedbo izvršilnega postopka je naslednja (členi 85 do 90 zakonika o civilnem postopku, ki je na voljo na tej povezavi):

• Praviloma je za izvršbo pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče, razen če ni drugače navedeno v posebni pravni določbi ali pravilih, navedenih v nadaljevanju.
• Upnik lahko izbere sodišče v kraju, kjer bi morala biti obveznost izpolnjena, če je dolžnik pravna oseba ali če je stalno prebivališče upnika na metropolitanskem območju Lizbone ali Porta in ima dolžnik stalno prebivališče na istem metropolitanskem območju.
• Če se izvršba nanaša na izročitev določenega predmeta ali izterjavo dolga s stvarnim jamstvom, je pristojno sodišče v kraju, kjer je predmet, ali v kraju, kjer je obremenjeno premoženje.
• Če je treba izvršbo zahtevati na območju, kjer ima stalno prebivališče dolžnik, ki ne prebiva na Portugalskem, vendar ima tam premoženje, je pristojno sodišče, na območju katerega je premoženje.
• Sodišče, na območju katerega je premoženje, je pristojno tudi, kadar je treba izvršbo zahtevati pri portugalskem sodišču, ker se nanaša na veljavnost ustanovitve/prenehanja družb/drugih pravnih oseb s sedežem na Portugalskem ali veljavnost odločitev njihovih organov, pri čemer ne gre za nobenega od primerov, ki so določeni v zgoraj ali spodaj navedenih pravilih, ki se uporabljajo za izvršbo.
• V zadevah, ki vključujejo več izvršb, za obravnavo katerih so pristojna različna sodišča, je pristojno sodišče, na območju katerega ima stalno prebivališče dolžnik.
• Za izvršbo odločbe, ki jo izda portugalsko sodišče, se predlog za izvršbo vloži v okviru postopka, v katerem je bila odločba izdana, izvršba pa se vpiše v isti spis. Če je zoper odločbo pozneje vložena pritožba, se kopija spisa prenese. Če je za izvršbo pristojen specializirani oddelek, mu je treba čim prej poslati kopijo sodne odločbe, zahtevek, ki je podlaga za izvršbo, in spremne dokumente.
• Če so odločbo izdali arbitri v arbitraži, ki je potekala na Portugalskem, je za izvršbo pristojno okrožno sodišče v kraju, kjer je potekala arbitraža.
• Če je bila zadeva predložena pritožbenemu sodišču ali vrhovnemu sodišču, je pristojno sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče.
• Za izvršilni postopek v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestilom zaradi zlorabe pravdnih postopkov je pristojno sodišče, ki je odločalo v postopku, na podlagi katerega je bil priglašen zadevni račun ali poravnava. Izvršbe v zvezi s stroški, denarnimi kaznimi ali nadomestilom se združijo z ustrezno zadevo.
• Če je plačilo stroškov, denarnih kazni ali nadomestila naložilo pritožbeno sodišče ali vrhovno sodišče, se izvršba opravi pri prvostopenjskem sodišču, pristojnem na območju, kjer se je zadeva obravnavala.
• Za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe, vključno z evropskim nalogom za izvršbo, je pristojno sodišče, na območju katerega ima toženec stalno prebivališče.

Predizvršilni zunajsodni postopek

Kot alternativo sodnemu postopku lahko upniki uporabijo predhodni upravni postopek, imenovan PEPEX (procedimento extrajudicial pré-executivo (predizvršilni zunajsodni postopek)).

Organi, pristojni za izvedbo ukrepov v okviru tega postopka, so sodni izvršitelji.

Postopek PEPEX se lahko uporabi v primerih: nacionalnih sodnih odločb o izvršbi; drugih nacionalnih sklepov o izvršbi; tujih sodnih odločb, razglašenih za izvršljive; sodnih odločb, katerih izvršljivost izhaja iz zakonodaje, pogodb ali konvencij EU, ki so za Portugalsko zavezujoče; evropskih nalogov za izvršbo. V vseh teh primerih morata biti izpolnjeni obe naslednji zahtevi:

• upnik mora imeti izvršljivo odredbo, ki izpolnjuje zahteve za uporabo skrajšanega standardnega izvršilnega postopka za plačilo denarnega zneska, ter

• tožnik in toženec morata ne glede na svoje državljanstvo ali stalno prebivališče imeti davčno identifikacijsko številko na Portugalskem.

Sodni izvršitelji na podlagi davčne številke toženca poiščejo premoženje in dohodek, kar lahko storijo samo v portugalskih podatkovnih zbirkah (ne smejo preverjati podatkovnih zbirk drugih držav članic). Portugalska zakonodaja tujim pravnim in fizičnim osebam omogoča, da zaprosijo za davčno številko, tudi če na Portugalskem ne opravljajo nobene dejavnosti ali tam nimajo stalnega prebivališča.

PEPEX je brezpapirni, elektronski postopek, ki je hiter in cenejši od sodnega postopka. Začetni zahtevek vloži neposredno upnik prek naslednje informacijske platforme, ki je dostopna na spletnem naslovu:

Dostop do portala davčnega in carinskega organa se pridobi na podlagi poverilnic za dostop ali prek digitalnega potrdila „državljanske izkaznice“ (cartão de cidadão).

Kadar upnik imenuje pooblaščenega zastopnika, imajo odvetniki (Advogados) in pravni zastopniki (Solicitadores) dostop do platforme na podlagi digitalnega potrdila, ki ga v ta namen izdajo njihovi strokovni organi.

Ko je zahtevek vložen, se postopek samodejno dodeli sodnemu izvršitelju, upniki pa hitro (praviloma v petih dneh po vložitvi zahtevka) dobijo informacije o dejanski možnosti za izterjavo denarja, ki se jim dolguje, ali potrditev, da ga ni mogoče izterjati za davčne namene, ne da bi bil potreben sodni postopek.

Glavni namen tega postopka je dobiti prostovoljno plačilo. Ukrepi rubeža/zasega v postopku PEPEX niso mogoči. Da se to omogoči, je treba postopek PEPEX spremeniti v izvršilni postopek.

Med postopkom PEPEX lahko naslovnik zahtevka prostovoljno plača ali se o plačilu dogovori z vložnikom.

Kadar se vložnik zahtevka odloči za vročitev obvestila drugi stranki, ga osebno vroči sodni izvršitelj.

Naslovniki zahtevka, ki jim je veljavno vročeno obvestilo o postopku in ne ukrepajo, se vpišejo na javni seznam dolžnikov, tako da se lahko za pravne in davčne namene izda zgoraj navedeno potrdilo o neizterljivosti. Ko je nato terjatev v celoti poplačana, se dolžnikovo ime odstrani s seznama in obvesti se davčni organ.

V postopku PEPEX lahko stranke zahtevajo posredovanje sodnika: vložnik lahko postopek PEPEX spremeni v izvršilni postopek, če ni bilo doseženo prostovoljno plačilo; naslovnik zahtevka lahko to stori z vložitvijo ugovora zoper postopek PEPEX.

Kar zadeva stroške, je postopek PEPEX cenejši od sodnega postopka. Ne glede na višino terjatve lahko upniki za samo 51,00 EUR, ki se mu prišteje še DDV, izvedo, ali je njena izterjava mogoča. Če se doseže plačilo, so stroški lahko višji od 51,00 EUR, odvisno od zadeve.

Opozoriti je treba še, da če se postopek PEPEX spremeni v izvršilni postopek, so upniki oproščeni plačila začetne sodne takse.

Postopek PEPEX je določen z zakonom št. 32/2014 z dne 30. maja 2014, ki je na voljo na tej povezavi, in urejen z odredbo št. 233/2014 z dne 14. novembra 2014, ki je na voljo na tej povezavi odredba o uporabi postopka PEPEX.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Celotni izvršilni postopek temelji na sklepu, s katerim so določeni namen in meje izvršilnega ukrepa. Za sklepe o izvršbi se šteje, da vključujejo zamudne obresti po zakonski obrestni meri v zvezi z obveznostjo, ki jo vključujejo.

Sodne odločbe so izvršljive in sklepi o izvršbi se lahko izdajo v naslednjih okoliščinah:

(a) Sodne odločbe zoper toženca:

• sodna odločba se šteje za izvršljivo odredbo šele, ko postane pravnomočna, razen če pritožba, vložena zoper njo, nima odložilnega učinka;
• z vidika izvršljivosti so odredbe in kakršne koli druge odločbe ali akti sodnega organa, s katerimi se zahteva skladnost z obveznostjo, enakovredni sodnim odločbam. Odločbe arbitražnega sodišča (Tribunal Arbitral) so izvršljive pod enakimi pogoji kot sodne odločbe rednih sodišč;
• brez poseganja v določbe pogodb, konvencij, predpisov EU in posebnih zakonov so lahko sodne odločbe, ki jih izdajo sodišča ali arbitri v tuji državi, podlaga za izvršbo šele, ko jih preskusi in potrdi pristojno portugalsko sodišče;
• odredb, izdanih v tujih državah, ni treba preskusiti, da bi bile izvršljive.

(b) Listine, ki jih sestavi ali overi notar ali drugi subjekti ali strokovnjaki, ki so za to pristojni, in v zvezi s katerimi je potrebna določitev ali priznanje obveznosti:

• listine, ki jih sestavi ali overi notar ali drugi subjekti ali strokovnjaki, ki so za to pristojni, in v katerih so dogovorjena prihodnja plačila ali v katerih so določene prihodnje obveznosti, se lahko uporabijo kot podlaga za izvršbo, če je z listino, sestavljeno v skladu z določbami v takih listinah, ali če takih določb ni, z listino, ki je sama po sebi izvršljiva, dokazano, da je bilo plačilo izvedeno za sklenitev posla ali da je bila obveznost vzpostavljena na podlagi dogovora med strankami;
• kakršna koli listina, podpisana v imenu nekoga drugega, je izvršljiva le, če je podpis overil notar ali drugi subjekti ali strokovnjaki, ki so za to pristojni.

(c) Dolžniški instrumenti, čeprav zgolj ročno napisani, če so v takem primeru dejstva, ki vključujejo razmerje, na katerem temeljijo, navedena v sami listini ali predlogu za izvršbo:

• dolžniški instrumenti vključujejo čeke, menice in zadolžnice.

(d) Listine, ki so izvršljive na podlagi posebne določbe:

• na primer, vloge za odredbo, ki jim je bil priložen sklep o izvršbi, in zapisniki sestankov skupnosti lastnikov stanovanj.

3.2 Glavni pogoji

V zvezi s terjatvijo

Da se terjatev izvrši, mora biti gotova, zapadla in v določenem znesku. Če to ne izhaja iz izvršilnega instrumenta, se izvršba začne z ukrepi za zagotovitev, da je obveznost gotova, zapadla in v določenem znesku.

V zvezi z upnikom

Izvršbo terjatve mora predlagati oseba, ki je v izvršilnem instrumentu imenovana kot upnik. Če je instrument prinosniški vrednostni papir, izvršbo predlaga prinositelj instrumenta.

V primeru nasledstva pravice ali obveznosti je treba izvršbo izvesti med nasledniki oseb, ki so v instrumentu navedene kot upnik ali dolžnik obveznosti, ki jo je treba izvršiti. Stranka, ki predlaga izvršbo, mora v samem predlogu za izvršbo navesti dejstva, ki dokazujejo dedovanje.

V zvezi z dolžnikom

Izvršbo je treba predlagati zoper osebo, ki je v instrumentu navedena kot dolžnik.

Premoženje osebe, zoper katero se predlaga izvršba, se zarubi, čeprav je iz kakršnega koli razloga v posesti tretje osebe, vendar brez poseganja v pravice, ki jih lahko taka tretja oseba uveljavlja zoper stranko, ki predlaga izvršbo.

Izvršbo dolga s stvarnim jamstvom s premoženjem tretje osebe je treba predlagati neposredno zoper to tretjo osebo, če želi stranka, ki predlaga izvršbo, uveljavljati jamstvo, ne glede na dejstvo, da je mogoča tudi takojšnja tožba dolžnika.

Kadar se izvršilni postopek uvede le zoper tretjo osebo in je znano, da premoženje, obremenjeno s stvarnim jamstvom, ne zadostuje, lahko stranka, ki predlaga izvršbo, v istem postopku zahteva nadaljevanje izvršilnega postopka zoper dolžnika, zoper katerega bo vložena tožba za poplačilo terjatve v celoti. Če obremenjeno premoženje pripada dolžniku, vendar je v posesti tretje osebe, je mogoče zoper tretjo osebo in dolžnika vložiti skupno tožbo.

V izvršilnem postopku zoper podrednega dolžnika se njegovo premoženje ne sme zarubiti, dokler ni bilo zarubljeno celotno premoženje glavnega dolžnika, če se podredni dolžnik utemeljeno sklicuje na pravico do ugovora v roku za ugovor zoper izvršbo.

Če se skupno premoženje poročenega para zarubi v izvršilnem postopku, uvedenem zoper samo enega od zakoncev, ker se šteje, da stranka, zoper katero se predlaga izvršba, nima zadostnega premoženja, je zakonec stranke, zoper katero se predlaga izvršba, pozvan, naj zahteva razdelitev premoženja ali priloži potrdilo, ki dokazuje, da je bila že vložena tožba, v kateri je bila že predlagana razdelitev, saj se izvršilni postopek v nasprotnem primeru nadaljuje zoper skupno premoženje.

Če se izvršilni postopek uvede zoper enega od zakoncev, lahko stranka, ki predlaga izvršbo, obrazloženo zatrjuje, da je dolg, evidentiran v instrumentu, ki ni sodna odločba, skupen. V takih primerih je zakonec stranke, zoper katero se predlaga izvršba, pozvan, naj izjavi, ali na podlagi predložene obrazložitve soglaša, da je dolg skupen, saj se sicer v primeru molka zakonca dolg šteje za skupen, kar pa ne posega v morebiten ugovor, ki ga lahko vloži.

Če se izvršilni postopek uvede zoper enega ali več skupnih lastnikov samostojne posesti ali skupne posesti, premoženja, ki sestavlja samostojno posest ali njen del ali točno določen del skupne posesti, ni mogoče zarubiti.

Če se izvršilni postopek uvede zoper dediče, se lahko zarubi samo premoženje, ki so ga prejeli od zapustnika. Če je v rubež zajeto drugo premoženje, lahko stranka, zoper katero se rubež predlaga, od sodnega izvršitelja zahteva sprostitev tega premoženja, pri čemer navede, katero premoženje iz zapuščine ima v posesti. Zahtevi se ugodi, če stranka, ki predlaga izvršbo, po zaslišanju temu ne nasprotuje. Če stranka, ki predlaga izvršbo, nasprotuje sprostitvi premoženja, lahko stranka, zoper katero se predlaga izvršba, doseže njegovo sprostitev samo, če je bila dediščina sprejeta brezpogojno (brez uvedbe popisa zapuščine) ter če pred sodiščem zatrjuje in dokaže:

(a) da zarubljeno premoženje ni bilo del zapuščine;

(b) da iz zapuščine ni prejela drugega premoženja razen navedenega oziroma, če ga je prejela, da se je drugo premoženje v celoti uporabilo za poravnavo obveznosti iz zapuščine.

Pravne določbe, na katerih temelji ta shema, so navedene v odgovoru na prvo vprašanje.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Glavni izvršilni ukrepi so:

• rubež;
• prodaja;
• plačilo;
• izročitev predmeta;
• izvedba dejanja s strani druge osebe na stroške stranke, zoper katero se predlaga izvršba.

Pred temi glavnimi izvršilnimi ukrepi ali po njih se lahko izvedejo še drugi pomembni ukrepi, ki so nujni za njihovo uveljavitev (npr. odločitev za izpolnitev, če je obveznost alternativna; dokazilo o izpolnjevanju pogoja ali izvedbi storitve, od katere je odvisna obveznost, ki jo je treba izvršiti; prenehanje obveznosti, ki je predmet izvršbe, če ni izvedljiva; ocena stroškov nadomestne izvedbe s strani tretje osebe; predhodne poizvedbe, da se odkrije in identificira premoženje, ki ga je mogoče zarubiti; vpis rubeža; vzpostavitev depozitarja za zarubljeno premoženje; objava prodaje zarubljenega premoženja; obvestitev urada za vpis o prodaji).

Izbira izvršilnih ukrepov je odvisna od namena izvršbe, ki je lahko: plačilo denarnega zneska, izročitev določenega predmeta ali izvedba dejanja.

V izvršilnem postopku za plačilo denarnega zneska so izvršilni ukrepi, ki najbolj ustrezajo namenu izvršilnega postopka, rubež, prodaja in plačilo.

V izvršilnem postopku za izročitev določenega predmeta je izvršilni ukrep, ki najbolj ustreza namenu izvršilnega postopka, izročitev navedenega predmeta po sodnem izvršitelju. Kadar predmeta, ki bi ga morala prejeti stranka, ki predlaga izvršbo, ni mogoče najti, lahko tožbo spremeni v izvršilni postopek za plačilo denarnega zneska, ki se plača v višini vrednosti predmeta in odškodnine zaradi neizročitve.

V izvršilnem postopku za obveznost nekaj storiti lahko obstajata dva alternativna ustrezna izvršilna ukrepa: bodisi izvedba s strani druge osebe na stroške stranke, zoper katero se predlaga izvršba, če je dejanje nadomestljivo, in plačilo odškodnine za zamudo bodisi plačilo odškodnine za nastalo škodo, če dejanje ni nadomestljivo, h kateri se lahko prišteje denarna kazen. Če stranka, ki predlaga izvršbo, zahteva odškodnino za nastalo škodo, se tožba spremeni v izvršilni postopek za plačilo denarnega zneska.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je lahko vse dolžnikovo premoženje, ki ga je mogoče zarubiti.

Izvršba lahko zajema premoženje tretje osebe, če je povezano s kreditnim poroštvom ali če je predmet dejanja, ki škoduje upniku in ga je upnik uspešno izpodbijal.

Zarubijo se lahko samo predmeti in pravice, ki jim je mogoče določiti denarno vrednost. Premoženja, ki ni del zakonite trgovine, ni mogoče zarubiti.

Ob upoštevanju zgoraj navedenih pravil se lahko zarubi naslednje premoženje:

• nepremično premoženje;
• premično premoženje;
• dobroimetje;
• vrednostni papirji;
• pravice;
• prihodnje pravice;
• bančne vloge;
• nadomestila ali plače;
• nedeljivo premoženje;
• deleži v družbah;
• poslovni prostori.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Učinki rubeža:

• razen v primerih, ki jih izrecno določa zakon, stranka, ki predlaga izvršbo, z rubežem pridobi pravico do prednostnega poplačila pred katerim koli drugim upnikom brez predhodnega stvarnega jamstva;
• če je bilo premoženje stranke, zoper katero se predlaga izvršba, že zaseženo, je prednost rubeža povezana z datumom, na katerega je bilo zaseženo;
• brez poseganja v pravila o vpisu se zoper izvršbo ni mogoče sklicevati na kakršna koli dejanja odsvojitve, obremenitve ali najema zarubljenega premoženja;
• kadar se zaseže morebitna terjatev dolžnika, se zoper izvršbo prav tako ni mogoče sklicevati na prenehanje terjatve iz razloga, ki je odvisen od volje stranke, zoper katero se predlaga izvršba, ali njenega dolžnika, do katere je prišlo po zasegu;
• zoper stranko, ki predlaga izvršbo, se ni mogoče sklicevati na celotno poplačilo ali dodelitev izposojnin in najemnin, ki še niso zapadle, pred zasegom, če te izposojnine in najemnine zadevajo obdobja, ki se na datum zasega še niso iztekla;
• če se zarubljeni predmet izgubi, razlasti ali se mu zniža vrednost in gre v katerem koli primeru za vprašanje odškodnine tretji osebi, oseba, ki predlaga izvršbo, pri zadevnih terjatvah ali denarnih zneskih, plačanih kot odškodnina, ohrani pravico, ki jo je imela na predmetu.

Učinki prodaje:

• s prisilno prodajo se pravice stranke, zoper katero se predlaga izvršba, na prodanem predmetu prenesejo na kupca;
• premoženje se prenese brez kakršnih koli zastavnih pravic, s katerimi je obremenjeno, in brez kakršnih koli drugih stvarnih pravic, ki niso bile vpisane pred morebitnim zasegom, zaplembo ali poroštvom, razen tistih, ki so bile ustanovljene na zgodnejši datum in imajo učinke v zvezi s tretjimi osebami ne glede na vpis;
• zgoraj navedene pravice tretjih oseb, ki se iztečejo, se prenesejo v izkupiček od prodaje zadevnega premoženja.

Učinki plačila:

• s plačilom se izvršba konča;
• plačilo se lahko izvede z denarnim plačilom, dodelitvijo premoženja upniku, prenosom dohodka ali plačila v obrokih na podlagi sporazuma med stranko, ki predlaga izvršbo, in tretjo osebo, zoper katero se predlaga izvršba.

Učinki izročitve predmeta:

• če stranka, zoper katero se predlaga izvršba, predmeta ne izroči prostovoljno, se določbe o rubežu kot alternativa smiselno uporabijo za izvedbo izročitve, pri čemer se opravijo poizvedbe in drugi potrebni ukrepi;
• izročitev lahko vključuje premoženje, ki je v lasti države, drugih javnih pravnih oseb, koncesionarjev javnih del ali storitev ali dobrodelnih organizacij;
• v primeru premičnin, ki jih je treba določiti s štetjem, tehtanjem ali merjenjem, sodni izvršitelj poskrbi, da se nujni postopki izvedejo v njegovi navzočnosti, in dolgovano količino izroči stranki, ki predlaga izvršbo;
• v primeru nepremičnin sodni izvršitelj podeli lastništvo stranki, ki predlaga izvršbo, tako da ji izroči dokumente in ključe, če obstajajo, ter obvesti stranko, zoper katero se predlaga izvršba, najemnike in morebitne imetnike, s čimer se zagotovi, da spoštujejo in priznavajo pravice stranke, ki predlaga izvršbo;
• če je predmet v skupni lasti z drugimi zainteresiranimi strankami, se stranki, ki predlaga izvršbo, podeli lastništvo nad njenim deležem;
• če je premoženje glavno prebivališče stranke, zoper katero se predlaga izvršba, in bi njena preselitev povzročila resne težave, sodni izvršitelj o tem vnaprej obvesti občinski svet in pristojne socialnovarstvene organe;
• če je premoženje glavno prebivališče stranke, zoper katero se predlaga izvršba, in ga ima ta v najemu, sodni izvršitelj izročitev odloži, če je iz zdravniškega potrdila, v katerem je navedeno obdobje, za katero je treba odložiti izvršbo, razvidno, da ukrep zaradi akutne bolezni ogroža življenje osebe, ki tam prebiva.

Učinki izvedbe dejanja:

• če se stranka, ki predlaga izvršbo, odloči za izvedbo dejanja po drugi osebi, zahteva določitev izvedenca, da oceni stroške take izvedbe;
• ko je ocena zaključena, se premoženje, potrebno za plačilo določenega zneska, zarubi, pri čemer se upoštevajo še drugi pogoji izvršilnega postopka za plačilo denarnega zneska;
• če se dolžniku prepove izvedba nekega dejanja, nato pa to dejanje izvede, ima upnik pravico zahtevati porušenje morebitnih dokončanih del na stroške osebe, ki teh del ne bi smela izvesti;
• ta pravica preneha in izplača se lahko samo odškodnina pod splošnimi pogoji, če je škoda, ki je dolžniku nastala zaradi rušenja, bistveno večja od škode, ki je nastala upniku.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Prodaja, plačilo, izročitev predmeta in izvedba dejanja so izvršilni ukrepi, ki po izvedbi nimajo obdobja veljavnosti. Enako velja za rubež, čeprav v zvezi z rubežem premoženja, ki ga je treba vpisati v register, velja naslednja posebnost.

Kar zadeva rubež nepremičnin, ki jih je treba vpisati v register, je vpis rubeža v register obvezen, za kar mora poskrbeti sodni izvršitelj. V nekaterih primerih, ki so izrecno določeni z zakonom, mora biti vpis rubeža v register začasen. V takem primeru se začasni vpis v register izteče, če se ne spremeni v trajni vpis ali podaljša v upoštevnem roku. Zato mora sodni izvršitelj v primeru rubeža premoženja, ki ga je treba vpisati v register in katerega vpis je začasen, zagotoviti, da se začasni vpis v register spremeni v trajni vpis, če to medtem postane mogoče, ali da se podaljša za potrebno obdobje.

Nazadnje se lahko uvedeni izvršilni postopek konča tudi v fazi skrbnega pregleda, da se odkrije dolžnikovo premoženje, ne da bi bilo doseženo plačilo, če se izkaže, da je skrbni pregled neproduktiven ob izteku rokov, določenih v zakonu o civilnem postopku, odvisno od zadev in vrste postopka, ki se uporabi.

Pravne določbe, na katerih temelji ta shema, so navedene v odgovoru na prvo vprašanje.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

V širšem smislu izraz „pritožba“ (recurso) zajema ugovor zoper izvršbo, ugovor zoper rubež in pritožbo v strogem pomenu besede.

Ugovor zoper izvršbo

Oseba, zoper katero se predlaga izvršba, lahko izvršbo izpodbija tako, da v 20 dneh od datuma sodnega poziva vloži ugovore zoper izvršbo.

Brez poseganja v določbe mednarodnega prava in prava EU, ki so za Portugalsko zavezujoče in imajo prednost, so razlogi za ugovarjanje izvršbi na podlagi nacionalne zakonodaje različni, in sicer so odvisni od tega, ali izvršba temelji na sodni odločbi (bolj omejena), arbitražni odločbi (nekoliko širša) ali drugem izvršilnem instrumentu (še širša).

Če izvršba temelji na sodni odločbi, lahko ugovori temeljijo samo na naslednjih razlogih:

• izvršilnega instrumenta ni ali ni izvršljiv;
• spis ali overjena kopija sta ponarejena ali netočna, kar vpliva na pogoje izvršbe;
• neobstoj postopkovne zahteve, od katere je odvisna zakonitost izvršilnega postopka, brez poseganja v njeno izpolnitev;
• če se toženec ne udeleži ugotovitvenega postopka, kadar se izkaže, da je tako iz razlogov iz člena 696(e) civilnega zakonika (sodni poziv ni bil vročen ali je ničen, toženec ni bil seznanjen s sodnim pozivom iz razlogov, ki mu jih ni mogoče pripisati, neugovarjanje zaradi višje sile);
• negotovost, neizvršljivost ali neizvedljivost obveznosti, ki je predmet izvršbe, ki niso bile obravnavane v začetni fazi izvršilnega postopka;
• o zadevi je bilo razsojeno, preden je bila sodna odločba izvršena;
• kakršen koli dejavnik, zaradi katerega obveznost preneha ali se spremeni, če se pojavi po koncu razprave v ugotovitvenem postopku in je mogoče predložiti listinske dokaze; zastaranje pravice ali obveznosti se lahko dokaže na kakršen koli način;
• nasprotni zahtevek zoper osebo, ki predlaga izvršbo, da bi se dosegel pobot terjatev;
• kadar gre za sodno odločbo o odobritvi priznanja ali poravnave, katera koli podlaga za ničnost ali izpodbojnost teh dejanj.

Če izvršba temelji na arbitražni odločbi, je poleg zgoraj navedenih razlogov za ugovor zoper izvršbo mogoče uveljavljati tudi razloge, na katerih lahko temelji sodna razveljavitev iste odločbe, brez poseganja v določbe zakona o prostovoljni arbitraži (Lei da Arbitragem Voluntária).

Če izvršba ne temelji na sodni odločbi ali na predlogu za odredbo, ki mu je priložen sklep o izvršbi, je mogoče poleg že navedenih razlogov za ugovor zoper izvršbo, ki temelji na sodni odločbi, uveljavljati katere koli druge razloge, na katerih lahko temelji obramba v ugotovitvenem postopku.

Ugovor zoper rubež

Stranka, zoper katero se predlaga izvršba, njen zakonec in tretje osebe lahko ugovarjajo rubežu nekaterega premoženja v naslednjih primerih.

Če se zarubi premoženje stranke, zoper katero se predlaga izvršba, lahko ta stranka ugovarja rubežu na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov:

• nedopustnost rubeža dejansko zarubljenega premoženja ali obsega, v katerem je rubež potekal;
• takojšnji rubež premoženja, s katerim se samo podredno poplača dolg, ki je predmet izvršbe;
• rubež premoženja, na katero ukrep ne bi smel vplivati, ker se z njim pod pogoji materialnega prava ne poplača dolg, ki je predmet izvršbe.

Če se z rubežem ali katero koli sodno odrejeno zaplembo ali izročitvijo premoženja krši lastninska pravica ali katera koli druga pravica, ki ni združljiva z izvajanjem ali obsegom ukrepa in je dodeljena nekomu, ki ni stranka v zadevi, lahko oškodovanec to uveljavlja z vložitvijo tožbe tretje osebe za vračilo zaseženega premoženja.

Zakonec, ki ima status tretje osebe, lahko brez dovoljenja drugega zakonca brani svoje pravice v zvezi s svojim premoženjem ali skupnim premoženjem, na katero je neupravičeno vplival rubež.

Pravne določbe, na katerih temelji ta shema, so navedene v odgovoru na prvo vprašanje.

Pravna sredstva

Postopke z rednim pravnim sredstvom je mogoče začeti pri pritožbenem sodišču (de apelação) (vloženi zoper sodne odločbe, ki jih je izdalo prvostopenjsko sodišče) ali zaradi pravnih vprašanj (de revista) (vloženi pri vrhovnem sodišču). Redna pravna sredstva zoper sodne odločbe, izdane v izvršilnem postopku, so urejena z določbami, ki se uporabljajo za ugotovitveni postopek.

Praviloma je redno pravno sredstvo dopustno samo, če vrednost spornega predmeta presega znesek, za katerega je pristojno sodišče, zoper sodno odločbo katerega je bila vložena pritožba, izpodbijane sodne odločbe pa so za pritožnika neugodne v znesku, ki prav tako presega polovico zneska, za katerega je to sodišče pristojno. Na Portugalskem znesek, za katerega je pristojno pritožbeno sodišče, znaša 30 000,00 EUR, znesek, za katerega je pristojno prvostopenjsko sodišče, pa 5 000,00 EUR.

Izvršilni postopek omogoča nekatere začasne odredbe, ki se lahko izdajo ali ne, odvisno od zadeve – npr. izpodbijanje izvršbe s tožbami za vračilo zaseženega premoženja, ki jih vloži stranka, zoper katero se predlaga izvršba, ugovor zoper rubež, ki ga vloži stranka, zoper katero se predlaga izvršba, ali tretja oseba, preskus in razvrstitev terjatev v primeru upnikov s stvarnim jamstvom na zarubljenem premoženju, ki zahtevajo poplačilo svojih terjatev iz izkupička od zarubljenega premoženja. Pod zgoraj navedenimi pogoji se je mogoče pritožiti tudi zoper odločitve o teh začasnih odredbah.

Natančneje, v izvršilnem postopku se je mogoče pritožiti zoper:

• odločitev o izločitvi sodnika;
• odločitev o izključni pristojnosti sodišča;
• odločitev o ustavitvi postopka;
• sklep o sprejetju ali zavrnitvi ugovora (articulado) ali dokaza;
• odločitev o naložitvi denarne kazni ali druge procesne sankcije;
• odločitev o preklicu kakršnega koli vpisa v register;
• odločitev, sprejeto po pravnomočni sodni odločbi;
• odločitve, ki bi jih bilo povsem nesmiselno izpodbijati s pritožbo zoper pravnomočno sodno odločbo;
• odločitve o odložitvi, prenehanju ali razveljavitvi izvršbe;
• odločitve o razveljavitvi prodaje;
• odločitve o uresničevanju prednostne ali odkupne pravice;
• zavrnitev, tudi delno, preskusa predloga za izvršbo;
• sklep o zavrnitvi predloga za izvršbo.

Pritožbo zaradi pravnih vprašanj je mogoče vložiti zoper:

• odločbe pritožbenih sodišč, izdane na podlagi pritožbe v postopkih poravnave, ki niso odvisni od preprostega aritmetičnega izračuna, preskusa in razvrstitve terjatev ali ugovorov zoper izvršbo;
• to ne vpliva na zadeve, v katerih je pritožba pri vrhovnem sodišču vedno dopustna.

Pravila, ki urejajo pravna sredstva v izvršilnih zadevah, so določena v členih 852 do 854 zakonika o civilnem postopku, ki je na voljo na tej povezavi:zakonik o civilnem postopku.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Da, omejitve v zvezi z zaščito dolžnika obstajajo. To so lahko omejitve v zvezi z rubežem ali omejitve v zvezi z izvršbo zaradi rokov.

Omejitve v zvezi z rubežem, povezane z zaščito dolžnika, vključujejo brezpogojno ali popolno imuniteto pred rubežem, relativno imuniteto pred rubežem in delno imuniteto pred rubežem določenega premoženja dolžnika. Obstajata še dve drugi omejitvi: ena je povezana z zaščito skupnega premoženja para, če se izvršilni postopek uvede samo zoper enega od zakoncev, druga pa izhaja iz načela sorazmernosti, v skladu s katerim je treba zarubiti samo premoženje, potrebno za poplačilo dolga in stroškov izvršbe.

Pretečeni čas lahko pomeni omejitev v zvezi z izvršbo v primeru prekluzije ali zastaranja. Ko se zadevni roki iztečejo, preneha pravica, katere izvršitev se predlaga.

Kako te omejitve, povezane z zaščito dolžnika in roki, delujejo, je pojasnjeno v nadaljevanju.

Premoženje z brezpogojno in popolno imuniteto pred rubežem

Poleg blaga, ki je iz rubeža izvzeto s posebno določbo, imajo brezpogojno imuniteto pred rubežem tudi:

• neodtujljivi predmeti ali pravice;
• premoženje v javni lasti države in drugih javnih pravnih oseb;
• predmeti, katerih rubež bi bil nemoralen ali finančno neupravičen, ker je njihova tržna vrednost neznatna;
• predmeti, ki so posebej namenjeni za verske obrede;
• pokopališča;
• pripomočki in predmeti, ki so nujni za invalide in namenjeni negovanju bolnikov.

Premoženje, ki je razmeroma zaščiteno pred rubežem

• Iz rubeža je izvzeto premoženje države in drugih javnih pravnih oseb, imetnikov koncesij za javne gradnje ali storitve in premoženje dobrodelnih organizacij, ki je posebej dodeljeno za javne namene, razen če je izvršba povezana s plačilom dolga s stvarnim jamstvom.
• Iz rubeža so izvzeti tudi delovno orodje stranke, zoper katero se predlaga izvršba, in predmeti, nujni za opravljanje njene poklicne dejavnosti ali poklicnega usposabljanja, razen če zadevna stranka navede, da se lahko zarubijo, če je izvršba povezana s plačilom nakupne cene ali stroškov popravila teh predmetov ali če se zarubijo kot opredmetena sredstva poslovnih prostorov.
• Iz rubeža je izvzeto tudi premoženje, ki je nepogrešljivo za domače gospodinjstvo stranke, zoper katero se predlaga izvršba, razen če je izvršba povezana s plačilom tega premoženja ali plačilom stroškov za njegovo popravilo.

Premoženje, ki ga je mogoče deloma zarubiti

• Zarubiti ni mogoče dveh tretjin neto plač, periodičnih zneskov, ki se prejemajo kot pokojnina, ali katerih koli drugih socialnih prejemkov, zavarovalnine, odškodnine za nesrečo ali rente ali katerega koli drugega plačila, ki preživninskemu zavezancu zagotavlja preživetje.
• Za izračun neto dela zgoraj navedenih plačil se upoštevajo le prispevki, ki se zakonsko zahtevajo.
• Za to imuniteto pred rubežem veljata zgornja meja, ki ustreza trem nacionalnim minimalnim plačam v času posameznega rubeža, in spodnja meja, ki ustreza eni nacionalni minimalni plači, če dolžnik nima drugega dohodka.
• Zgoraj navedeni meji se ne uporabljata, če je terjatev, ki je predmet izvršbe, preživnina, saj je v tem primeru iz rubeža izvzet znesek, ki ustreza polni pokojnini, ki ne temelji na plačevanju prispevkov.
• Pri rubežu gotovine ali dobroimetja na banki ni mogoče zarubiti zneska, ki je enak eni nacionalni minimalni plači, ali v primeru preživninskih obveznosti zneska, ki je enak polni pokojnini, za katero se ne plačujejo prispevki. (Ta imuniteta pred rubežem in zgoraj navedena delna imuniteta pred rubežem nista kumulativni.)
• Sodišče lahko po preučitvi zneska in narave terjatve, ki je predmet izvršbe, ter potreb stranke, zoper katero se predlaga izvršba, in njene družine izjemoma in na zahtevo stranke, zoper katero se predlaga izvršba, za obdobje, ki se mu zdi primerno, zmanjša del njenega dohodka, ki ga je mogoče zarubiti, ali ta dohodek celo v celoti izvzame za obdobje, ki ni daljše od enega leta.

Imuniteta pred rubežem denarnih zneskov ali bančnih vlog

Denarnih zneskov ali bančnih vlog, ki izhajajo iz poplačila nezarubljive terjatve, ni mogoče zarubiti, tako kot ni bilo mogoče zarubiti prvotne terjatve.

Omejitve glede rubeža skupnega premoženja v izvršilnem postopku, uvedenem zoper enega od zakoncev

• Če se skupno premoženje poročenega para zarubi v izvršilnem postopku, uvedenem zoper samo enega zakonca, ker se šteje, da stranka, zoper katero se predlaga izvršba, nima zadostnega premoženja, je zakonec dolžnika pozvan, naj v 20 dneh zahteva razdelitev premoženja ali priloži potrdilo o tem, da je bila vložena tožba, v kateri je bila že predlagana razdelitev, saj se v nasprotnem primeru izvršilni postopek nadaljuje zoper skupno premoženje.
• Ko se pridruži tožba za razdelitev ali priloži potrdilo, se izvršba odloži, dokler ni opravljena delitev. Če zarubljeno premoženje ob delitvi ne pripade stranki, zoper katero se predlaga izvršba, se lahko zarubi drugo premoženje, ki ji je pripadlo, in prejšnji rubež se ustavi, dokler se ne opravi nov rubež.

Splošna pravila o premoženju, ki se lahko zarubi, in omejitvah glede rubeža so določena v členih 735 do 747 zakonika o civilnem postopku.

Omejitve glede rubeža zaradi sorazmernosti

Rubež je omejen na premoženje, ki je potrebno za plačilo dolga, ki je predmet izvršbe, in predvidenih stroškov izvršbe, za katere se predpostavlja, da v primeru izvedbe rubeža in brez vpliva na poznejšo poravnavo znašajo 20 %, 10 % in 5 % vrednosti izvršbe, odvisno od tega, ali navedena vrednost spada v okvir vrednosti, za katero je pristojno okrožno sodišče, ali to vrednost presega, vendar ne presega štirikratnika vrednosti, za katero je pristojno pritožbeno sodišče, ali pa je višja od zadnjenavedene vrednosti. Vrednost, za katero je pristojno okrožno sodišče, znaša 5 000,00 EUR, vrednost, za katero je pristojno pritožbeno sodišče, pa 30 000,00 EUR (leta 2021, ko je bil ta informativni list pregledan). Ta zneska sta določena v členu 44 zakona št. 62/2013 z dne 26. avgusta 2013, ki je na voljo na tej povezavi.

Omejitve glede izvršbe zaradi zastaralnih rokov

Praviloma sodno varstvo (katerega obstoj ali vzpostavitev je odvisna od volje strank) zastara, če se ne uveljavlja v obdobju, določenem z zakonom.

Sodišče zastaranja ne more ugotoviti na lastno pobudo. Da je zastaranje učinkovito, se mora nanj na sodišču ali zunajsodno sklicevati oseba, ki ji to koristi, njen zastopnik ali, če oseba ni poslovno sposobna, državni tožilec.

Ko se zastaralni rok izteče, lahko upravičenec (dolžnik) zavrne izvedbo plačila ali kakor koli izpodbija uresničevanje pravice, ki je zastarala. Če je bil zoper zadevno osebo uveden izvršilni postopek, lahko dolžnik, zoper katerega se predlaga izvršba, izvršbi ugovarja s tožbo za vračilo zaseženega premoženja, v kateri se sklicuje na zastaranje. Rok za ugovore zoper izvršbo je 20 dni od sodnega poziva.

Vendar dolžnik ne more predlagati izterjave (vračila) obročnega plačila, ki ga je prostovoljno izvedel za izpolnitev obveznosti, ki je zastarala, čeprav je to storil, ne da bi vedel za zastaranje. To pravilo velja za vse izpolnitve pravice, ki je zastarala, pa tudi za njeno priznanje ali zagotovitev poroštev.

Na zastaranje se lahko zoper stranko, ki predlaga izvršbo, sklicujejo dolžnikovi upniki in tretje osebe, ki imajo legitimni interes za njegovo razglasitev, tudi če se mu je dolžnik odrekel. Vendar če se dolžnik odreče zastaranju, se lahko upniki na zastaranje sklicujejo samo, če so izpolnjeni pogoji, ki so v civilnem pravu določeni za izpodbojno tožbo (impugnação pauliana).

Če se dolžnik v primeru vložitve obtožbe ne sklicuje na zastaralne roke in je obsojen, pravnomočna odločba ne vpliva na priznano pravico njegovih upnikov.

Običajni zastaralni rok je 20 let, vendar obstajajo tudi kratkoročna zastaranja.

Petletni zastaralni rok velja za:

• doživljenjske rente in zakupnine;
• izposojnine in najemnine, ki jih plačuje najemnik, tudi če se plačajo samo enkrat;
• najemnine za dolgoročni zakup;
• pogodbene ali zakonske obresti, vključno z bruto obrestmi, in dividende družb;
• stopnje odplačila glavnice, ki se plačujejo z obrestmi;
• zapadla plačila preživnine;
• katera koli druga plačila, ki se redno podaljšujejo.

Zakon določa domnevane zastaralne roke (na podlagi domneve skladnosti) v naslednjih primerih:

• terjatve ustanov, ki zagotavljajo nastanitev, hrano ali pijačo, za nastanitev, hrano ali pijačo, ki jih dobavljajo, zastarajo po šestih mesecih, brez poseganja v dveletni zastaralni rok, naveden v nadaljevanju;
• terjatve ustanov, ki zagotavljajo nastanitev ali nastanitev in hrano ali pijačo študentom, zastarajo po dveh letih, tako kot terjatve ustanov, ki zagotavljajo usposabljanje, izobraževanje, pomoč in zdravljenje, v povezavi s storitvami, ki jih zagotavljajo;
• terjatve trgovcev za predmete, prodane osebi, ki ni trgovec, ali predmete, ki niso namenjeni za njeno poslovno dejavnost, zastarajo po dveh letih, tako kot terjatve tistih, ki se poklicno ukvarjajo z določeno dejavnostjo, za dobavo blaga ali proizvodov, izvedbo del ali upravljanje zadev druge stranke, vključno z nastalimi izdatki, razen če je zadevna storitev namenjena industrijski dejavnosti dolžnika;
• terjatve za storitve, opravljene v okviru izvajanja svobodnih poklicev, in za povračilo s tem povezanih izdatkov zastarajo po dveh letih.

V primeru zastaralnega roka, ki je v civilnem pravu opisan kot domnevani zastaralni rok, veljajo naslednja pravila:

• domnevo skladnosti je mogoče z iztekom roka ovreči samo s priznanjem prvotnega dolžnika ali osebe, na katero je bila terjatev prenesena z dedovanjem;
• zunajsodno priznanje je veljavno samo, če je v pisni obliki;
• terjatev se šteje za priznano, če dolžnik zavrne pričanje ali prisego pred sodiščem ali če izvede pravna dejanja, ki niso združljiva z domnevo skladnosti.

Zastaranje pravic, priznanih v sodni odločbi ali sklepu o izvršbi, deluje tako:

• če zakon v zvezi z neko pravico določa zastaralni rok, tudi če se ta samo domneva, ki je krajši od rednega, za to pravico velja redni zastaralni rok, če vzdrži sodno odločbo o priznanju pravice, ki je postala pravnomočna, ali drug izvršilni instrument;
• če pa se sodna odločba ali drug instrument nanaša na obroke, ki še niso zapadli, v zvezi s takimi obroki še naprej velja krajši zastaralni rok.

Civilni zakonik določa pravila o začetku teka zastaralnega roka, njegovem zadržanju in prekinitvi. Če obstajajo razlogi za zadržanje (npr. mladoletne osebe, služenje vojaškega roka, višja sila, krivda dolžnika), zastaralni rok ne začne teči oziroma ne teče. Če je zastaralni rok prekinjen, se pretečeni čas v celoti prekliče in začne teči nov zastaralni rok.

Upnik, ki ima interes za prekinitev zastaralnega roka, lahko to stori na podlagi enega od naslednjih aktov ali s sklicevanjem nanj:

• sodni poziv ali sodno obvestilo o katerem koli dejanju, s katerim se neposredno ali posredno izrazi namera za uveljavljanje pravice, ne glede na to, na katero vrsto postopka ali tožbe se nanaša, in tudi če sodišče ni pristojno.

Če se sodni poziv ali obvestilo ne izda v petih dneh po vložitvi zahteve zanj iz razloga, ki ga ni mogoče pripisati vložniku, se zastaralni rok prekine po poteku petih dni.

Razveljavitev sodnega poziva ali obvestila ne preprečuje prekinitve, določene v prejšnjih odstavkih.

Za namene tega člena se za enakovredno sodnemu pozivu ali obvestilu šteje katero koli drugo pravno sredstvo, s katerim se oseba, zoper katero bi se lahko uveljavljala pravica, seznani z aktom:

• arbitražni sporazum, s katerim se prekine zastaralni rok v zvezi z zatrjevano pravico;
• priznanje pravice zadevnemu imetniku s strani osebe, zoper katero se lahko uveljavlja pravica;
• tiho priznanje je upoštevno le, če temelji na dejanjih, ki nedvoumno izražajo tako priznanje.

Prekinitev zastaralnega roka ima naslednje učinke (razen če zakon izrecno ne določa drugače):

• ves predhodno pretečeni čas se ne upošteva;
• nov zastaralni rok začne teči od dejanja, ki povzroči prekinitev;
• za novo zastaranje velja prvotni zastaralni rok.

Omejitve glede izvršbe zaradi prekluzivnega roka

Če je treba na podlagi zakona ali volje strank pravico uveljavljati v določenem roku, se uporabljajo pravila o prekluziji, razen če ni v zakonu izrecno naveden zastaralni rok.

Prekluzijo je mogoče preprečiti le tako, da se v zakonskem ali pogodbenem roku izvede dejanje, ki mu zakon ali pogodba zagotavlja učinek preprečevanja. Prekluzijo prepreči že sama vložitev tožbe za ugotovitev ali izvršbo, ne da bi bilo treba dolžniku vročiti sodni poziv. Kadar zaradi pogodbene ali zakonske določbe v zvezi s sodnim varstvom velja določen rok, prekluzijo prepreči tudi priznanje takšnega varstva s strani osebe, zoper katero ga je treba uveljavljati.

Prekluzivni rok se lahko zadrži ali pretrga le v primerih, določenih z zakonom, in če zakon ne določa nobenega drugega posebnega datuma, začne prekluzivni rok teči od trenutka, ko se lahko pravice zakonito uveljavljajo.

Sodišče o prekluziji presodi po uradni dolžnosti, nanjo pa se je mogoče sklicevati v kateri koli fazi postopka, če se nanaša na neodtujljive pravice. Če se nanaša na sodno varstvo, na podlagi katerega je uveden izvršilni postopek, se mora na prekluzijo sklicevati oseba, ki ima od tega korist (načeloma dolžnik/stranka, zoper katero se predlaga izvršba).

Opredelitev in učinki zastaralnega roka in prekluzivnega roka so določeni v členih 309 do 340 civilnega zakonika, ki je na voljo na tej povezavi.

Opozorilo:

Informacije, ki jih vsebuje ta informativni list, za kontaktno točko Evropske pravosodne mreže, sodišča ter druga telesa in organe niso zavezujoče. Preveriti je treba tudi veljavna pravna besedila. Ta se redno posodabljajo, njihova razlaga pa se razvija s sodno prakso.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Določbe o izvršbi vsebujejo členi 622 do 914 zakonika o civilnem postopku. Izvršilni postopek je druga stopnja civilnega postopka, njegov glavni cilj pa je zagotoviti dejansko uveljavitev pravice, priznane s sodno odločbo ali drugim izvršilnim naslovom. Upnik, ki je imetnik pravice, priznane s sodno odločbo/izvršilnim naslovom, z izvršilnim postopkom od dolžnika zahteva izpolnitev tistih obveznosti, ki jih dolžnik ni hotel izpolniti prostovoljno.

Romunski zakonik o civilnem postopku določa seznam neposrednih in posrednih izvršilnih ukrepov.

Neposredna izvršba se nanaša na predmet obveznosti, ugotovljene v izvršilnem nalogu, tj. zaseg premičnega premoženja (členi 893 do 895 zakonika o civilnem postopku), zaseg nepremičnega premoženja (členi 896 do 902 zakonika o civilnem postopku), in izvršitev obveznosti, da se neko dejanje opravi ali opusti (členi 903 do 914 zakonika o civilnem postopku, vključno s posebnimi določbami o izvrševanju sodnih odločb v zvezi z mladoletnimi osebami (členi 910 do 914)) ter člen 1527 in naslednji civilnega zakonika. V primeru izvršbe obveznosti, da se opravi neko dejanje, pravo razlikuje med obveznostjo, ki jo lahko izpolni tudi oseba/subjekt, ki ni dolžnik, in obveznostjo intuitu personae.

Posredna izvršba se nanaša na načine pridobitve denarnega zneska, ki je predmet izvršilnega naloga, na podlagi prisilne prodaje premoženja dolžnika. Primera posredne izvršbe sta rubež denarja ali zaseg premoženja (ki mu sledi prodaja). Še en ukrep je zaseg splošnih prihodkov iz nepremičnega premoženja.

Obveznosti, ki lahko postanejo predmet izvršbe, vključujejo denarne obveznosti, predajo premoženja ali njegove uporabe, rušenje stavbe oziroma opustitev plantaže oziroma ustavitev del, ali obveznosti v zvezi z opredelitvijo varstva in vzgoje ter prebivališča mladoletnika in stikov z njim.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

V primeru zasega nepremičnega premoženja/nepobranega pridelka in v primeru neposredne izvršbe na nepremično premoženje sodne odločbe in druge izvršilne naloge izvršuje sodni izvršitelj (executor judecătoresc), ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer je nepremičnina. Zaseg premičnega premoženja in neposredno izvršbo na premičnem premoženju opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, kjer je prebivališče/sedež dolžnika ali kjer je zadevno premoženje. Če je dolžnikovo prebivališče/sedež v tujini, je pristojen kateri koli sodni izvršitelj.

Na podlagi vloge upnika rubež opravi sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča/sedeža dolžnika ali tretje osebe, pri kateri se opravi rubež. V primeru rubeža sredstev na bančnem računu fizične ali pravne osebe je pristojen sodni izvršitelj, ki ima urad na območju pristojnosti pritožbenega sodišča, ki je pristojno za kraj stalnega prebivališča/sedeža dolžnika ali za kraj glavne pisarne/podružnice kreditne institucije, pri kateri je dolžnik odprl posamezni račun. Če ima dolžnik odprtih več računov, je za rubež sredstev na vseh računih pristojen sodni izvršitelj, ki je pristojen za kateri koli kraj, kjer so bili računi odprti. Izvršilno sodišče je okrožno sodišče (judecătorie), na območju pristojnosti katerega ima dolžnik stalno prebivališče/sedež na datum predložitve zadeve izvršilnemu sodišču. Če dolžnik nima stalnega prebivališča/sedeža v Romuniji, je pristojno okrožno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima stalno prebivališče/sedež upnik, če pa tega ni v Romuniji, je pristojno okrožno sodišče, na območju pristojnosti katerega ima sedež sodni izvršitelj, ki ga je pooblastil upnik.

Izvršilno sodišče obravnava predloge za razglasitev izvršljivosti, ugovore zoper izvršbo in vsa druga vprašanja, ki se pojavijo med izvršbo, razen tistih, za katera so po zakonu pristojna druga sodišča ali organi.

Kolkovina za predloge za razglasitev izvršljivosti znaša 20 RON za vsak izvršilni naslov (izredna uredba vlade št. 80/2013 o sodnih kolkovinah, kakor je bila pozneje spremenjena in dopolnjena).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršba se lahko opravi samo na podlagi sodne odločbe (pravnomočne sodbe, začasne izvršljive odločbe) ali drugega pisnega akta, ki se po zakonu šteje za izvršilni naslov (notarske javne listine, dolžniški vrednostni papirji, arbitražne odločbe itd.).

Ko sodni izvršitelj od upnika prejme predlog za izvršbo, poskrbi za njen vpis v register. Sodni izvršitelj izda odločbo glede razglasitve izvršljivosti, brez vabljenja strank. Razglasitev izvršljivosti upniku omogoča od pristojnega sodnega izvršitelja zahtevati, naj uporabi (hkrati ali zaporedoma) vsa razpoložljiva izvršilna sredstva za uveljavitev njegovih pravic, vključno s povračilom stroškov izvršbe. Razglasitev izvršljivosti učinkuje v vsej državi in vključuje tudi izvršilne naslove, ki jih sodni izvršitelj izda v okviru odobrenega izvršilnega postopka.

Procesne akte lahko sodni izvršitelj vroči osebno ali prek svojega sodnega uradnika, če to ni mogoče, pa v skladu z zakonskimi določbami o vabljenju in vročanju procesnih aktov.

Takoj ko sodni izvršitelj prejme predlog za izvršbo, s sklepom odredi evidentiranje predloga in odprtje izvršilnega spisa, če je ustrezno pa zavrne uvedbo izvršilnega postopka in navede razloge za to. Upnik je takoj obveščen o tej odločitvi. Če sodni izvršitelj zavrne uvedbo izvršilnega postopka, lahko upnik v 15 dneh od datuma obvestila vloži pritožbo pri izvršilnem sodišču.

Najpozneje v treh dneh po evidentiranju predloga sodni izvršitelj pri izvršilnem sodišču predlaga razglasitev izvršljivosti in mu v obliki overjenih kopij predloži upnikov predlog, izvršilni naslov, odločbo in dokazilo o plačilu kolkovine.

Sodišče z odločbo, izdano za zaprtimi vrati, ne da bi bile stranke pozvane na obravnavo, o predlogu za razglasitev izvršljivosti odloči najpozneje v sedmih dneh po njegovem evidentiranju pri sodišču. Izdaja odločbe se lahko odloži za največ 48 ur, utemeljitev odločbe pa je treba podati najpozneje sedem dni po njeni izdaji.

Razglasitev izvršljivosti upniku omogoča, da pri sodnem izvršitelju, ki jo je predlagal, zaprosi, naj sočasno ali zaporedoma uporabi vsa razpoložljiva izvršilna sredstva, določena z zakonom, s katerimi lahko uveljavlja svoje pravice, vključno s pravico do povračila stroškov izvršbe. Razglasitev izvršljivosti učinkuje po vsej državi. Vključuje tudi izvršilne naslove, ki jih sodni izvršitelj izda v okviru odobrenega izvršilnega postopka.

Sodišče lahko predlog za razglasitev izvršljivosti zavrne samo, če: je za predlog pristojen drug izvršilni organ, odločba ali, če je ustrezno, dokument ni izvršilni naslov;, dokument, razen sodnih odločb, ne izpolnjuje vseh formalnih zahtev, zahtevek ni očiten, ni določen v fiksnem znesku in ni zapadel, dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo, listina vsebuje določbe, ki jih ni mogoče izvršiti, ali če so druge ovire.

Zoper sodno odločbo, s katero sodišče ugodi predlogu za razglasitev izvršljivosti, se ni mogoče pritožiti, lahko pa se preizkusi, če se izpodbija tudi izvršba. Samo upnik se lahko pritoži zoper odločbo o zavrnitvi predloga za razglasitev izvršljivosti, in sicer v 15 dneh po njeni vročitvi.

Nacionalna zveza sodnih izvršiteljev (Uniunea Națională a Executorilor Judecătorești) s soglasjem ministra za pravosodje določi in posodablja najnižje takse za storitve sodnih izvršiteljev. Z odredbo št. 2550/2006 z dne 14. novembra 2006, ki jo je izdal minister za pravosodje in kakor je bila spremenjena, so bile določene naslednje najnižje in najvišje takse za opravljena dejanja:

Obveščanje in vročanje procesnih pisanj: 20–400 RON.

Neposredna izvršba

• Deložacije: 150–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba;
• izvršitev pravice do varstva in vzgoje mladoletnikov ali določitve njihovega stalnega prebivališča: 50–1 000 RON;
• izvršitev pravice do stikov z mladoletniki: 50–500 RON;
• ponovna vzpostavitev posesti, opredelitev mej zemljišča, opredelitev služnosti, predaja premoženja itd.: 60–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, in 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba;
• uveljavitev ustavitve del oziroma rušenje stavbe: 150–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, in 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Posredna izvršba

Rubež

Nadaljnji ukrepi pri neplačilu menic, zadolžnic ali čekov: 150–400 RON.

Ugotavljanje dejstev in popis premoženja: 100–2 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 5 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Prodaja premoženja, ki je predmet sodne razdelitve, na javni dražbi: 150–2 200 RON.

Preventivni zaseg: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Sodni zaseg: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Preventivni rubež: 100–1 200 RON za dolžnika, ki je fizična oseba, 2 200 RON za dolžnika, ki je pravna oseba.

Evidentiranje ponudbe: 50–350 RON.

Zaplemba: od 10 % izkupička (najmanj) do 10 % izkupička (največ).

Svetovanje glede priprave izvršilnih naslovov: 20–200 RON.

3.2 Glavni pogoji

Glej odgovor na vprašanje 2.1.

Upnik in dolžnik se lahko dogovorita, da se izvršilni ukrep v celoti/deloma izvede izključno zoper dolžnikove denarne prihodke, da se zaseženo premoženje proda sporazumno ali da se dolg poplača na druge zakonsko dopustne načine.

Pri sodnih odločbah, ki jih izda tuje sodišče, je potreben dodaten postopek, kot je ustrezno, in sicer sklep o razglasitvi izvršljivosti (exequatur).

Dolžnikovi prihodki in premoženje so lahko predmet izvršbe, če jih je mogoče zaseči in le, kolikor je to potrebno za uveljavitev upnikovih pravic. Premoženje, za katero velja posebna ureditev glede razpolaganja, se lahko zaseže le v skladu z zakonsko določenimi pogoji.

V zvezi z dolžnikom velja poseben pogoj, da izvršilnega postopka ni mogoče začeti, če dolžnik ni bil ustrezno pozvan za vsako obliko izvršbe. V zvezi z dolžnikom veljajo tudi druge specifične določbe, na primer v zvezi z mladoletnimi dolžniki ali polnoletnimi dolžniki, ki nimajo poslovne sposobnosti: zoper njih se lahko izvršilni ukrepi izvedejo le, če imajo varuha ali skrbnika.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe so lahko dolžnikovi prihodki, vključno s splošnimi dohodki od nepremičnin, zneski na bančnih računih, premično in nepremično premoženje itd. Glej odgovor na vprašanje 1.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Po opredelitvi premičnega premoženja, ki je v lasti dolžnika ali v posesti tretjih oseb, se to premoženje zaseže. Na zahtevo sodnega izvršitelja se lahko zaseg vpiše v poslovni register (registrul comerțului), elektronski arhiv pravic iz zavarovanja na premičninah (Arhiva Electronică de Garanții Reale Mobiliare), zapuščinski register (registrul succesoral), ki ga vodi notarska zbornica (camera notarilor publici), ali v druge javne evidence. Od trenutka zasega premoženja to dolžniku ni več na voljo celotno izvršilno obdobje. Neupoštevanje se kaznuje s sodno globo, razen če je opredeljeno kot kaznivo dejanje. Če dolgovani znesek ni plačan, sodni izvršitelj zaseženo premoženje proda na javni dražbi, z neposredno prodajo ali na druge zakonsko dopustne načine (člen 731 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

Zarubijo se lahko denarni zneski, vrednostni papirji ali drugo neopredmeteno premično premoženje, ki ga je mogoče zaseči in ki se dolguje dolžniku ali ki ga ima v dolžnikovem imenu tretja oseba ali ga o tretja oseba v prihodnje dolgovala dolžniku na podlagi obstoječih pravnih razmerij. Vsi zarubljeni denarni zneski in premoženje se zamrznejo od datuma, ko je sodni nalog za rubež poslan tretji osebi, pri kateri se opravi rubež. Od zamrznitve do popolnega poplačila obveznosti, navedenih v izvršilnem nalogu, tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne izvede nobenega plačila ali dejanja, zaradi katerega bi se lahko zamrznjeno premoženje zmanjšalo. Če tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, ne izpolni zadevnih obveznosti, lahko upnik, ki zahteva plačilo, dolžnik ali sodni izvršitelj zadevo predloži izvršilnemu sodišču, ki naj potrdi rubež. Pravnomočna odločba o potrditvi ima učinek prenosa terjatve in pomeni izvršilni nalog zoper tretjo osebo, pri kateri se opravi rubež. Po potrditvi rubeža mora tretja oseba, pri kateri se opravi rubež, izvesti polog ali plačilo v mejah zneska, ki je izrecno naveden v potrditveni odločbi. Če tretja oseba, pri kateri se opravlja rubež, tega ne izpolni, se zoper njo opravi izvršba na podlagi potrditvene odločbe (člen 781 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

Kar zadeva izvršbo na nepremičnini velja, da če dolžnik ne poravna dolga, sodni izvršitelj začne postopek prodaje po vročitvi odločbe o razglasitvi izvršljivosti in njenem vpisu v zemljiško knjigo (člen 813 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Rok, ki se uporablja, je šest mesecev (člen 697 in naslednji zakonika o civilnem postopku) po roku za izpolnitev kakršnega koli izvršilnega ukrepa, če je upnik dovolil, da se ta rok izteče, ne da bi sprejel kakršen koli drug ukrep izterjave.

Zastaralni rok je tri leta (člen 706 in naslednji zakonika o civilnem postopku).

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožiti se je mogoče zoper konkretne izvršilne ukrepe; zoper izvršilni nalog je mogoče vložiti pritožbo za razjasnitev pomena, obsega ali uporabe naloga. Če se izvršba opravi v skladu s sodno odločbo, je dolžnik ne more izpodbijati s sklicevanjem na dejanske/pravne razloge, ki bi jih lahko navedel v postopku pred sodiščem prve stopnje ali pritožbenim sodiščem.

Če se izvršba opravi na podlagi izvršilnega naslova, ki ni sodna odločba, se je mogoče na dejanske ali pravne razloge, ki se nanašajo na vsebino pravice iz izvršilnega naslova, sklicevati v pritožbo zoper izvršbo, razen če zakon določa pravno sredstvo za razveljavitev takega izvršilnega naslova, vključno s tožbo na podlagi splošnega prava.

Ista stranka ne more vložiti nove pritožbe na podlagi razlogov, ki so veljali na datum vložitve prve pritožbe.

Pristojno sodišče je izvršilno sodišče, za razjasnitev pomena, obsega/uporabe izvršilnega naloga pa sodišče, ki je izdalo sodno odločbo, ki jo je treba izvršiti.

Pritožbo je mogoče vložiti v 15 dneh od datuma, ko:

• je bil pritožnik seznanjen z izvršilnim naslovom;
• je bila zadevna zainteresirana stran obveščena o izvedbi rubeža;
• je bil dolžniku vročen sodni poziv, ali datuma, ko je bil seznanjen s prvim izvršilnim ukrepom.

Pritožbo za razjasnitev pomena, obsega ali uporabe izvršilnega naloga je mogoče vložiti kadar koli pred iztekom zastaralnega roka pravice do vložitve predloga za izvršbo. Pritožbo, v kateri tretja oseba trdi, da ima lastninsko/stvarno pravico na zaseženem premoženju, je mogoče vložiti v 15 dneh od prodaje/datuma prisilne predaje premoženja. Če tretja oseba pritožbe ne vloži v zgoraj navedenem roku, lahko svojo pravico še vedno uveljavlja z ločeno vlogo.

Če sodišče ugodi pritožbi zoper izvršbo, po potrebi razveljavi izvršilni nalog, zoper katerega je vložena pritožba, ali izda odločbo o popravku, razveljavitvi ali prenehanju izvršilnega ukrepa, razveljavitvi ali razjasnitvi izvršilnega naslova ali izvršitvi dejanja izvršbe, ki ni bilo izpolnjeno. Če je pritožba zavrnjena, se lahko pritožniku na predlog naloži plačilo odškodnine za škodo, ki nastane zaradi zamude pri izvršbi, če pa je bila pritožba vložena v slabi veri, se naloži tudi plačilo globe.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nekateri predmeti in premoženje so izvzeti. Izvzeti so naslednji predmeti: predmeti za osebno uporabo ali gospodinjski predmeti, ki jih dolžnik in njegova družina nujno potrebuje za vsakdanje življenje; verski predmeti; predmeti, ki jih nujno potrebujejo invalidne osebe, in predmeti, namenjeni negi bolnikov; hrana, ki jo dolžnik in njegova družina potrebujejo za tri mesece, in, če dolžnik živi izključno od kmetovanja, hrana, ki jo potrebuje do naslednje žetve; živali, ki so vir preživljanja, in krma za take živali do naslednje žetve; gorivo, ki ga dolžnik in njegova družina potrebujejo za tri zimske mesece; osebna ali družinska pisma, fotografije in slike itd.

Poleg tega se lahko dolžnikova plača/pokojnina zaseže le do ene polovice takega neto mesečnega prihodka v primeru preživninske obveznosti in do ene tretjine za druge vrste obveznosti.

Če dohodek od dela ali denarni zneski, ki se dolžniku redno izplačujejo in zagotavljajo njegovo preživetje, ne dosegajo nacionalne neto minimalne plače, se lahko pri zasegu upošteva samo znesek, ki presega polovico minimalne plače.

Kategorije dohodkov, izvzete iz izvršbe, so: državna nadomestila in otroški dodatki, izplačila za nego bolnega otroka, nadomestilo za čas porodniškega dopusta, nadomestilo v primeru smrti, državne štipendije, dnevnice itd.

Glej tudi odgovor na vprašanje 4.3.

Pomembni povezavi

https://www.executori.ro https://www.just.ro

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

V Republiki Sloveniji je izvršba enotno urejena v Zakonu o izvršbi in zavarovanju  (ZIZ). Izvršba pomeni prisilno, sodno izvršitev izvršilnih naslovov, ki glasijo na izpolnitev terjatve (tj. dajatve, storitve, opustitve ali dopustitve). Izvršba za izterjavo denarne terjatve se dovoli tudi na podlagi verodostojne listine. Izjemoma, v družinskih zadevah, lahko izvršba obsega tudi izvršitev oblikovalnih zahtevkov.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za dovolitev in opravo izvršbe so pristojna sodišča in sicer gre za okrajna sodišča.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

Sodišče dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

Izvršilni naslovi so:

• izvršljiva sodna odločba (sodba ali arbitražna odločba, sklep ter plačilni oziroma drug nalog sodišča ali arbitraže) in sodna poravnava (sklenjena pred sodiščem),
• izvršljiv notarski zapis
• druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji neposredno uporablja, določa, da je izvršilni naslov.

Izvršilni naslov je primeren za izvršbo, če so v njem navedeni upnik in dolžnik ter predmet, vrsta, obseg in čas izpolnitve obveznosti (prvi odstavek 21. člena ZIZ). Če je izvršilni naslov odločba, v kateri ni določen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti, ga določi sodišče v sklepu o izvršbi.

3.1 Postopek

Postopek izvršbe in postopek zavarovanja se uvede na predlog upnika. Predlog lahko vloži upnik neposredno, saj zastopanje po odvetniku ni obvezno. Ponavadi se vlagajo predlogi za izvršbo preko odvetnika, ki ima potrebno pravno znanje. Za izvršbo je pristojno okrajno sodišče. Ne glede na določbe o krajevni pristojnosti, se pri izvršbi na podlagi verodostojne listine predlogi za izvršbo vložijo pri Okrajnemu sodišču v Ljubljani. O predlogih odloči to sodišče. Kar zadeva možnost oziroma obveznost vložitve vlog v izvršilnem postopku po elektronski poti, prosimo poglejte temo "Avtomatizirana obdelava".

Ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora in pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Sodna taksa mora biti plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse.

Če v tem roku sodna taksa ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena.

Ko prejme sodišče predlog za izvršbo, preveri, ali vsebuje vse potrebne sestavine, in izda sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, ali pa predlog za izvršbo zavrne (kot neutemeljen iz vsebinskih razlogov) ali pa ga zavrže (iz procesnih razlogov). Sklep o izvršbi, s katerim dovoli izvršbo, vroči sodišče upniku in dolžniku, sklep o izvršbi, s katerim zavrne predlog za izvršbo, pa samo upniku. Sklep o izvršbi, s katerim je določen izvršitelj, oziroma sklep o določitvi izvršitelja vroči sodišče izvršitelju, skupaj s priloženim prepisom vseh listin, ki so potrebne za opravo izvršbe.

Sodišče dovoli izvršbo za poplačilo denarne terjatve s tistim sredstvom in na tistih predmetih, ki so navedeni v predlogu za izvršbo. Sodišče lahko do konca izvršilnega postopka na predlog upnika dovoli poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti.

Sodišče lahko določi na predlog dolžnika za izvršbo drugo sredstvo namesto tistega, ki ga je predlagal upnik, če zadošča za poplačilo terjatve. Zoper sklep o zavrnitvi predloga ni pritožbe.

Izvršba se začne opravljati pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, če zakon za posamezna izvršilna dejanja ne določa drugače.  Upnik ne more biti poplačan pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen v primeru izvršbe na podlagi izvršilnega naslova, in sicer ko se vodi izvršba na sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet (izvršba na podlagi izvršilnega naslova), pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov.

V sklepu, s katerim dovoli izvršbo, pri kateri je potrebno opraviti neposredna dejanja izvršbe, sodišče določi tudi izvršitelja.

Izvršitelji

Izvršitelji so osebe, ki opravljajo neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja (izvršbo torej fizično opravljajo - opravljajo rubež, določajo varščino, itd.). Izvršitelje imenuje minister, pristojen za pravosodje. Število in sedeže izvršiteljev določi minister, pristojen za pravosodje, tako da pride vsaj en izvršitelj na območje okrožnega sodišča, preostalo število izvršiteljev na območju okrožnega sodišča pa določi glede na število izvršilnih zadev na okrajnih sodiščih na območju posameznega okrožnega sodišča. V posamezni izvršilni zadevi pa so izvršitelji postavljeni s sklepom sodišča, pri čemer si lahko upnik določenega izvršitelja tudi sam izbere. Izvršitelj sme v posamezni izvršilni zadevi opravljati dejanja na celotnem območju Republike Slovenije. Služba izvršitelja je javna služba, ki jo izvršitelji opravljajo kot samostojno dejavnost.

Izvršitelj odgovarja za škodo, ki nastane pri opravljanju dejanj izvršbe in zavarovanja zaradi njegovega ravnanja ali opustitve dolžnosti, ki jih ima po zakonu, podzakonskih aktih in odredbah sodišča.

V primeru hujših kršitev svojih dolžnosti pa je izvršitelj lahko s strani ministra, pristojnega za pravosodje tudi razrešen.

Izvršilni stroški

Izvršilne stroške plača najprej upnik. Upnik mora plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj na način, v višini in v roku, ki ga določi sodišče. Če upnik v določenem roku ne plača predujma, sodišče ustavi izvršbo. Dolžnik mora upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju, oziroma povrniti stroške postopka po uradni dolžnosti.  Sodišče mora o stroških odločiti v osmih dneh od prejema zahteve

Za zavarovanje plačila za delo in za povračilo stroškov lahko izvršitelj od upnika zahteva plačilo varščine v roku in v višini, določeni v tarifi  Izvršitelj mora poziv na plačilo varščine upniku vročiti osebno in z opozorilom na posledice, če varščina ne bo pravočasno plačana, in če ne bo izvršitelju predloženo dokazilo o plačilu ter z obvestilom o pravici zahtevati, da o varščini odloči sodišče.

Če upnik ne soglaša z načinom plačila, rokom ali višino varščine, lahko v osmih dneh od prejema poziva izvršitelja vloži pri izvršitelju zahtevo, da o tem odloči sodišče. Izvršitelj zahtevo takoj posreduje sodišču, ki mora o njej odločiti v osmih dneh od prejema.

Če upnik ne plača varščine na način in v roku, ki ga določi izvršitelj oziroma sodišče ali ne predloži dokazila o plačilu, izvršitelj o tem obvesti sodišče, ki ustavi izvršbo.

3.2 Glavni pogoji

Prvi pogoj za dovolitev izvršbe je obstoj podlage za izvršbo - to je lahko izvršljiv izvršilni naslov ali verodostojna listina v skladu s predpisi.

Izvršljivost sodne odločbe:

Sodna odločba je izvršljiva, če je postala pravnomočna in če je pretekel rok za prostovoljno izpolnitev dolžnikove obveznosti. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti začne teči naslednji dan od dneva, ko je bila dolžniku odločba vročena. Na podlagi odločbe, ki je v nekem delu postala izvršljiva, je mogoče dovoliti izvršbo samo glede tega dela.
Izvršbo dovoli sodišče tudi na podlagi sodne odločbe, ki še ni postala pravnomočna, če zakon določa, da pritožba ne zadrži njene izvršitve.

Izvršljivost sodne poravnave:

Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z zapisnikom o poravnavi, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlosti na tak način, ni mogoče dokazati, se dokazuje s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku, s katero se ugotavlja, da je terjatev zapadla.

Izvršljivost notarskega zapisa:

Notarski zapis je izvršljiv, če je dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla. Zapadlost terjatve se dokazuje z notarskim zapisom, javno listino ali po zakonu overjeno listino. Če zapadlost terjatve ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, notar stranke opozori, da za dokaz zapadlosti terjatve zadostuje upnikova pisna izjava dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. Notar stranke opozori, da lahko, namesto dokazila o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku, upnik pooblasti notarja, da zapadlost sporoči dolžniku. Pisna izjava upnika oziroma sporočilo notarja se vroča priporočeno po pošti.

Drugi pogoj je vložitev predloga za izvršbo, v katerem morajo biti navedeni: upnik in dolžnik z identifikacijskimi podatki, izvršilni naslov ali verodostojna listina, dolžnikova obveznost, sredstvo in predmet izvršbe ter drugi podatki, ki so potrebni, da se izvršba lahko opravi (predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine mora vsebovati tudi zahtevo, naj sodišče naloži dolžniku, da v osmih dneh, v meničnih in čekovnih sporih pa v treh dneh po vročitvi sklepa, plača terjatev skupaj z odmerjenimi stroški). Izvršilni naslov, na podlagi katerega zahteva izvršbo, mora upnik v predlogu za izvršbo določno označiti in navesti, da je bilo izdano potrdilo o izvršljivosti.

Terjatev mora biti zapadla in poteči je moral že rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti (t.i. paricijski rok).

Dolžnik mora biti jasno naveden in mora izhajati že iz izvršilnega naslova oziroma verodostojne listine. Prav tako mora biti dolžnik poimensko in skupaj z naslovom (oz. sedežem ) jasno naveden v predlogu za izvršbo. V predlogu za izvršbo morajo biti navedeni identifikacijski podatki dolžnika (pa tudi upnika), ki se razlikujejo glede na to, ali je dolžnik (oziroma upnik) fizična oseba, pravna oseba, ali pa podjetnik ali zasebnik.

Dolžnik mora biti obstoječ subjekt (ne sme biti umrl ali izbrisan iz sodnega registra). Če je predlog za izvršbo vložen zoper neobstoječ subjekt, ga je potrebno zavreči, če pa subjekt preneha obstajati med izvršilnim postopkom samim, je to razlog za prekinitev postopka po samem zakonu (in za to ni potrebno izdajati nobenega posebnega akta).

Prav tako tudi v izvršbi tako za dolžnika kot tudi za upnika veljajo predpostavke (pravna sposobnost, poslovna sposobnost), ki morajo biti izpolnjene tudi za pravdni postopek v skladu z določbami Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Cilj izvršilnih ukrepov je poplačilo upnikove terjatve.

Sredstva izvršbe za poplačilo denarne terjatve so: prodaja dolžnikovih premičnin, prodaja nepremičnin, prenos dolžnikove denarne terjatve, unovčenje drugih premoženjskih oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev dolžnika, prodaja deleža družbenika in prenos dobroimetja pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (tj. bankah).

Sredstva izvršbe za izpolnitev nedenarne terjatve so: izročitev in dobava premičnin, izpraznitev in izročitev nepremičnine, nadomestna storitev na dolžnikove stroške, prisiljevanje dolžnika z denarno kaznijo, vrnitev delavca na delo, razdelitev stvari, izjava volje in odvzem otroka.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Z zgoraj navedenimi izvršilnimi sredstvi se lahko poseže na vse predmete izvršbe (na vsako dolžnikovo stvar ali premoženjsko oziroma materialno pravico), kolikor ni z zakonom izvzeta iz izvršbe oziroma če ni izvršba na njej z zakonom omejena - 32. člen ZIZ.

Predmet izvršbe ne morejo biti:

• stvari, ki niso v pravnem prometu,
• rudno bogastvo in druga naravna bogastva,
• objekti, naprave in druga stvari, ki so državi ali samoupravni lokalni skupnosti nujno potrebne za opravljanje njenih nalog ter premične in nepremične stvari, namenjene za obrambo države,
• objekti, naprave in druge stvari, ki so dolžniku nujno potrebni za opravljanje javne službe;
• druge stvari in pravice, za katere tako določa zakon (npr. sredstva, namenjena preživljanju otrok, strogo osebne stvari, prejemki iz naslova socialne pomoči, starševskega dodatka, otroškega dodatka, nadomestilo za invalidnost, hrana, kurjava, delovna in plemenska živina, redi, medalje, pripomočki invalida, kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje, itd.)

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Glavni učinek in namen vseh izvršilnih ukrepov je poplačilo upnikove terjatve. Učinki so odvisni od vrste izvršilnega sredstva

IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV DENARNE TERJATVE

• izvršba na premičnine se opravi z rubežem in prodajo premičnin. Upnik pridobi zastavno pravico na zarubljenih stvareh;
• Izvršba na denarno terjatev dolžnika se opravi z rubežem in prenosom denarne terjatve. S sklepom, s katerim dovoli rubež denarne terjatve (sklep o rubežu), prepove sodišče dolžnikovemu dolžniku poravnati terjatev dolžniku, dolžniku pa prepove terjatev izterjati, in sicer tudi iz zastave, ki je bila dana v njeno zavarovanje, ali kako drugače z njo razpolagati. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o rubežu vročen dolžnikovemu dolžniku. Z rubežem dolžnikove terjatve, ki ga je sodišče opravilo na upnikov predlog, pridobi upnik na njej zastavno pravico;
• Izvršba na dolžnikova denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet: S sklepom o izvršbi na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizaciji za plačilni promet, naloži sodišče organizaciji za plačilni promet naj blokira dolžnikova sredstva na vseh računih v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi in po pravnomočnosti sklepa ta znesek izplača upniku. Sklep ima učinek rubeža in prenosa v izterjavo. Ko postane sklep o izvršbi pravnomočen, sodišče o tem obvesti organizacijo za plačilni promet. O opravljenem poplačilu upnika organizacija za plačilni promet takoj obvesti sodišče;
• Izvršba na terjatev, da se izročijo ali dobavijo premičnine ali da se izroči nepremičnina se opravi z rubežem te terjatve, z njenim prenosom na upnika in s prodajo stvari..Prenos zarubljene dolžnikove terjatve ima učinek prenosa dolžnikove denarne terjatve v izterjavo;
• Izvršba na druge premoženjske oziroma materialne pravice se opravi z rubežem te pravice in z unovčenjem premičnin. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o izvršbi vročen dolžniku. S sklepom o izvršbi, s katerim dovoli rubež, sodišče prepove dolžniku razpolagati s to pravico. Z rubežem pravice pridobi upnik na njej zastavno pravico;
• Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje: Izvršba na nematerializirane vrednostne papirje, ki kotirajo na borzi, za izterjavo denarne terjatve se opravi z rubežem in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev ter s poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. Rubež je opravljen z dnem, ko je sklep o izvršbi vpisan v centralni register nematerializiranih vrednostnih papirjev.
• Izvršba na delež družbenika se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi, prodajo deleža in poplačilom upnika iz zneska, dobljenega s prodajo. S sklepom o izvršbi sodišče prepove družbeniku razpolagati z njegovim deležem. Sodišče vroči sklep o izvršbi družbi in ga zaznamuje v sodnem registru. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na deležu družbenika z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi ta delež;
• Izvršba na nepremičnine se opravi z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi, z ugotovitvijo vrednosti nepremičnine, s prodajo nepremičnine in s poplačilom upnikov iz zneska, dobljenega s prodajo. Sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na nepremičnino v zemljiški knjigi. S to zaznambo pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini. Upnik, ki je predlagal izvršbo, pa ni že prej pridobil zastavne pravice oziroma zemljiškega dolga, pridobi z zaznambo sklepa o izvršbi pravico dobiti poplačilo iz nepremičnine pred nekom, ki pridobi pozneje na njej zastavno pravico oziroma zemljiški dolg.

IZVRŠBA ZA UVELJAVITEV NEDENARNE TERJATVE

• Izročitev in dobava premičnin se opravi tako, da izvršitelj te stvari vzame dolžniku in jih proti potrdilu izroči upniku;
• Izpraznitev in izročitev nepremičnin se opravi tako da izvršitelj izroči nepremičnino v posest upniku, potem ko iz nje odstrani osebe in stvari. Izpraznitev in izročitev nepremičnine je dopustna po preteku osmih dni od dneva, ko je bil dolžniku vročen sklep o izvršbi;
• Obveznost kaj storiti, dopustiti ali opustiti se lahko opravi s sodelovanjem izvršitelja na način, ki ga določi sodišče. Na podlagi izvršilnega naslova, po katerem mora dolžnik storiti nekaj, kar lahko stori tudi nekdo drug, se izvršba opravi tako, da sodišče pooblasti upnika, da na dolžnikove stroške zaupa to nekomu drugemu, ali da to stori sam (nadomestna storitev na dolžnikove stroške) Če mora dolžnik po izvršilnem naslovu nekaj storiti, kar ne more namesto njega storiti nihče drug, mu določi sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti (prisiljevanje dolžnika z denarno kaznijo);
• Vrnitev delavca na delo,  se opravi tako, da sodišče s sklepom o izvršbi primeren rok za izpolnitev obveznosti. S sklepom o izvršbi izreče sodišče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v določenem roku ne bo izpolnil obveznosti;
• Razdelitev stvari se lahko opravi s fizično razdelitvijo, če je taka razdelitev določena v izvršilnem naslovu ali s prodajo stvari;
• Izjava volje: Dolžnost podati zemljiškoknjižno ali kakšno drugo izjavo volje, navedeno v odločbi, ki je izvršilni naslov, velja za izpolnjeno s pravnomočnostjo te odločbe;
• Izvršba v zadevah glede varstva in vzgoje otrok ter glede osebnih stikov z otroki se opravi tako, da sodišče v sklepu o izvršbi izreče, da je oseba, pri kateri je otrok, dolžna izročiti otroka. Sodišče ob tem določi rok, v katerem je otroka treba izročiti, ali pa, da je treba otroka izročiti takoj.  S sklepom o izvršbi se obveznost izročitve otroka naloži osebi, na katero se nanaša izvršilni naslov, osebi, od katere volje je odvisna izročitev otroka, ter osebi, pri kateri je otrok v času izdaje tega sklepa. V sklepu o izvršbi sodišče izreče, da dolžnost izročitve otroka učinkuje tudi proti vsaki drugi osebi, pri kateri je otrok v času oprave izvršbe.

Izvršilno sodišče lahko zoper dolžnika, ki ravna v nasprotju z njegovimi odločitvami, tako da npr. skriva, poškoduje ali uničuje svoje premoženje, opravlja dejanja, ki lahko upniku povzročijo nenadomestljivo ali težko nadomestljivo škodo, ovira izvršitelja pri opravljanju posameznih dejanj izvršbe ali zavarovanja, ravna v nasprotju s sklepi o zavarovanju, če ovira izvedenca pri njegovem delu ali organizacijo za plačilni promet, delodajalca oziroma drugega izvrševalca sklepa o izvršbi pri opravi izvršbe, ali ki ovira oziroma ne dovoli ogleda in cenitve nepremičnine, izreče denarno kazen.

Če dolžnik v nasprotju z odločitvijo izvršilnega sodišča razpolaga s svojim premoženjem, bo to razpolaganje veljavno samo pod pogojem, da je bilo odplačno in je bila nasprotna stranka v trenutku prenosa oziroma obremenitve premoženja v dobri veri (ne ve in ne more vedeti, da dolžnik s premoženjem nima pravice razpolagati).

Dolžnik, ki z namenom, da bi preprečil plačilo upnika, med prisilno izvršbo uniči, poškoduje, odtuji ali skrije dele svojega premoženja in s tem upnika oškoduje, je tudi kazensko odgovoren in se mu za to lahko izreče denarna kazen ali zapor do enega leta.

Banka je na zahtevo sodišča dolžna posredovati vsa pojasnila in listine, iz katerih je razvidno, ali in kako je izvršila sklep sodišča o izvršbi in kako je upoštevala z zakonom določen vrstni red poplačila terjatev. Upnikom in sodišču je dolžna posredovati tudi podatke o bančnih računih dolžnika. Banka je na podlagi sklepa o izvršbi dolžna blokirati dolžnikova denarna sredstva pri njej v višini obveznosti iz sklepa o izvršbi, blokirani znesek pa izplačati upniku.

Sodišče lahko na predlog upnika banki, ki v nasprotju z njegovim sklepom ne opravi rubeža, prenosa ali izplačila zapadlih zneskov, odredi, da te zneske namesto dolžnika sama iz svojega premoženja izplača upniku. V tem primeru je banka upniku odgovorna tudi za škodo, ker ni ravnala po sklepu o izvršbi oziroma ker je kršila določbe zakona o dolžnosti posredovanja podatkov, vrstnem redu, obsegu in načinu poplačila obveznosti iz sklepa o izvršbi.

Delodajalec je dolžan na podlagi sklepa o izvršbi plačati oziroma plačevati upniku denarni znesek oziroma denarne zneske, ki bi sicer pripadali dolžniku iz naslova plače. Pri tem pa mora dolžniku ostati najmanj znesek v višini najmanj 76% minimalne plače za tekoči mesec. Sodišče lahko na predlog upnika delodajalcu, ki v nasprotju z njegovim sklepom ni odtegnil in izplačal zapadlih zneskov upniku, odredi, da te zneske namesto dolžnika sam poravna iz svojega premoženja. V tem primeru je delodajalec upniku odgovoren tudi za škodo, ker ni ravnal po sklepu o izvršbi.

Dolžnikov dolžnik se je dolžan izjaviti, ali pripoznava zarubljeno terjatev, in sicer kolikšen znesek, ter ali je njegova obveznost, da poravna terjatev, pogojena z izpolnitvijo kakšne druge obveznosti. Če se o tem ne izjavi ali se ne izjavi po resnici, odgovarja upniku za škodo.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Časovna veljavnost posameznega ukrepa izvršilnega sodišča je odvisna od vrste ukrepa. Izvršilni postopek (in s tem učinki sklepa o dovolitvi izvršbe) se praviloma konča z izpolnitvijo upnikove terjatve. Če pa je izvršba zaradi pravnih in dejanskih zadržkov neizvedljiva, jo je potrebno končati z ustavitvijo izvršbe, ki ima za posledico razveljavitev vseh izvršilnih dejanj, razen če bi se s tem poseglo v pridobljene pravice tretjih oseb (npr. kupcev zarubljenih premičnin). Upnik lahko predlaga, da se postopek izvršbe odloži za največ eno leto ter na ta način ohrani v veljavnosti sklep o dovolitvi izvršbe tudi v primerih, ko dolžnik v času izdaje tega sklepa nima nobenega premoženja (in so torej podane dejanske ovire, ki preprečujejo izpolnitev upnikove terjatve).

V primeru, ko pri izvršbi na dolžnikove terjatve do banke na dolžnikovih računih ni sredstev ali dolžnik z njimi zaradi vezave ne more razpolagati, je dolžna banka sklep o izvršbi še eno leto hraniti v evidenci in opraviti poplačilo upnika, ko prispejo sredstva na dolžnikov račun oziroma ko dobi dolžnik pravico z njimi razpolagati. Vse do takrat se izvršba ne sme ustaviti.

V primeru, ko izvršitelj pri rubežu premičnin ne najde stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, ali če izvršitelj rubeža ne more opraviti, ker dolžnik ni navzoč, ali prostora noče odpreti, lahko v roku treh mesecev od dneva rubeža upnik neomejeno krat predlaga izvršitelju, da opravi ponoven rubež. Do takrat se izvršba ne sme ustaviti.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pravico vlagati redna pravna sredstva zoper odločitve izvršilnega sodišča imajo dolžnik, upnik, tretja oseba, ki ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo in kupec v postopku prodaje stvari.

Redno pravno sredstvo zoper sklep, izdan na prvi stopnji, je pritožba. Izjema je sklep o dovolitvi izvršbe, zoper katerega lahko dolžnik in tretja oseba, ki ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, vložita ugovor. Ugovor mora biti obrazložen. V ugovoru mora dolžnik navesti dejstva, s katerim ga utemeljuje in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen (ugovor dolžnika). Upnik ima pravico do odgovora na ugovor v roku 8 dni. Zoper sklep, izdan o ugovoru, je dovoljena pritožba.

Kdor verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo, lahko vloži ugovor zoper sklep o izvršbi in v njem zahteva, naj sodišče izvršbo na ta predmet izreče za nedopustno (ugovor tretjega). Ugovor se lahko vloži do konca izvršilnega postopka.  Če upnik v roku ne odgovori na ugovor, ali če izjavi, da ugovoru ne nasprotuje, sodišče v celoti ali delno ustavi izvršbo. Če upnik v danem roku izjavi, da ugovoru nasprotuje, sodišče ugovor zavrne. Vložnik ugovora lahko v 30 dneh od pravnomočnosti sklepa o zavrnitvi ugovora, ki ga sodišče izda zaradi nasprotovanja upnika, ali zaradi neobrazloženosti ugovora, začne pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

Pritožba in ugovor se vložita pri sodišču, ki je izdalo sklep, zoper katerega je vloženo pravno sredstvo. O ugovoru praviloma odloča isto sodišče, kot je izdalo sklep o izvršbi, o pritožbi pa odloča sodišče druge stopnje. Odločba o pritožbi je pravnomočna.

Ugovor in pritožba se lahko vložita v roku osmih dni od vročitve sklepa sodišča prve stopnje. Izjemoma je mogoče vložiti ugovor tudi po izteku tega roka, vse do konca izvršilnega postopka, če temelji na dejstvu, ki se nanaša na samo terjatev in je nastopilo po izvršljivosti odločbe ter ga ni bilo mogoče uveljavljati v roku.

Pritožba in ugovor ne zadržita opravljanja izvršilnih dejanj v postopku izvršbe, razen poplačilne faze. Upnik se praviloma pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi ne sme poplačati. Upnik se lahko poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi edino pri izvršbi na podlagi izvršilnega naslova na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik pri organizacijah za plačilni promet, pod pogojem, da predlogu za izvršbo priloži izvršilni naslov, razen v gospodarskih zadevah, kjer izvršilnega naslova ni treba prilagati.

V postopku izvršbe so izredna pravna sredstva omejena. Zoper sklep, izdan na drugi stopnji, s katerim je pravnomočno odločeno, da se predlog za izvršbo zavrže ali zavrne, je dovoljena revizija pod pogoji, ki jih določa zakon, ki ureja pravdni postopek. Obnova postopka ni dovoljena, razen če zakon določa drugače.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Izvršba za uveljavitev denarnih terjatev in zavarovanje teh terjatev ni dovoljena na stvareh in pravicah, ki so nujne za zadovoljitev osnovnih življenjskih potreb dolžnika in oseb, ki jih je ta po zakonu dolžan preživljati, ali so dolžniku nujne za opravljanje njegove poklicne dejavnosti, na nekaterih stvareh in pravicah pa je možna izvršba samo v omejenem obsegu.

Sorodne povezave

http://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/preciscenaBesedilaZakonov

http://www.mp.gov.si/si/obrazci_evidence_mnenja_storitve/uporabni_seznami_imeniki_in_evidence/

http://www.sodisce.si/

https://www.uradni-list.si/glasilo-uradni-list-rs

http://pisrs.si/

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

V skladu s členom 232(1) zakona št. 160/2015, zakonik o civilnem pravdnem postopku (Civilný sporový poriadok), je izvršljivost lastnost sodne odločbe, s katero nastane obveznost upoštevanja te odločbe; vključuje možnost neposredne in takojšnje izvršljivosti odločbe s pravnimi sredstvi. Razen v zadevah, ki vključujejo mladoletnike, je izvrševanje odločb v civilnih in gospodarskih zadevah urejeno z zakonom št. 233/1995 o izvršiteljih in izvršilnih postopkih, s katerim se spreminjajo nekateri zakoni in kakor je bil spremenjen (zakonik o izvršbi) (Exekučný poriadok). V skladu s tem zakonom se za izvršilni naslov šteje samo odločba, ki je izvršljiva. V zakoniku o izvršbi je izvršljiva sodna odločba opredeljena kot izvršilni naslov, če podeljuje pravico, določa obveznost ali odvzema premoženje. V členu 45 zakonika o izvršbi so opredeljeni tudi drugi izvršilni naslovi, na podlagi katerih se lahko opravi izvršba, vključno z izvršilnimi naslovi iz drugih držav in notarskimi listinami.

Izvrševanje odločb v zadevah, ki vključujejo mladoletnike, je urejeno z drugimi pravnimi predpisi in ne spada na področje uporabe zakonika o izvršbi. Zajeto je s členom 370 in naslednjimi zakona št. 161/2015, zakonik o civilnem nepravdnem postopku (Civilný mimosporový poriadok). Ta zakonodaja se uporablja za izvrševanje odločb:

– o varstvu in vzgoji mladoletnika, pravicah do stikov ali obveznostih v zvezi z mladoletnikom, ki niso finančne obveznosti;

– o vrnitvi mladoletnika v tujino v primeru neupravičene premestitve ali zadržanja;

– če se s posebno zakonodajo ali mednarodno pogodbo, ki je za Slovaško zavezujoča, zahteva izvršljivost sporazuma ali javne listine, s katero so urejeni varstvo in vzgoja mladoletnika, pravice do stikov ali obveznosti v zvezi z mladoletnikom, ki niso finančne obveznosti.

V nadaljevanju se bo zato razlikovalo med izvršbo na podlagi zakonika o izvršbi in izvršbo na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršba na podlagi zakonika o izvršbi

Izvršbo vodi izvršitelj, tj. oseba, ki jo je država imenovala in pooblastila za izvedbo izvršilnega postopka; v takem postopku se izvajajo javna pooblastila. Izvršbo vodi izvršitelj, ki ga je pooblastilo sodišče: sodišče dodeljuje zadeve z izdajanjem dovoljenj za izvršbo posameznim izvršiteljem, naključno izbranim s tehnologijo in programsko opremo, ki ju je odobrilo ministrstvo, da se izključi možnost vplivanja na dodeljevanje zadev. Seznam izvršiteljev je na voljo na spletišču http://www.ske.sk/. Za izvršilne postopke je pristojno okrožno sodišče v Banski Bistrici (Okresný súd Banská Bystrica), kar pomeni, da je treba predloge za izvršbo vložiti izključno pri tem sodišču ne glede na kraj prebivanja/stalnega prebivališča obligacijskega upravičenca ali obligacijskega zavezanca (tj. upnika ali dolžnika). V bistvu pa sodišče dodeli zadevo izvršitelju, imenovanemu za območno sodišče, na območju pristojnosti katerega je dolžnikov naslov.

Izvršba na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Odločbo v zadevi, ki vključuje mladoletnika, lahko izvrši samo sodišče; krajevno pristojno sodišče je v bistvu sodišče, na območju pristojnosti katerega ima mladoletnik kraj prebivanja, kot sta ga sporazumno določila starša ali je bil določen na drug zakonit način. Če krajevno pristojno sodišče ni znano ali ne more pravočasno posredovati, izvršbo odredi in izvede sodišče, na območju pristojnosti katerega mladoletnik trenutno prebiva. Sodišče, ki je krajevno pristojno za izvršitev nujnega ukrepa, je sodišče, ki je odredilo ukrep; če nujni ukrep odredi pritožbeno sodišče, je krajevno pristojno sodišče prve stopnje. Sodišče, ki je krajevno pristojno za izvršitev odločbe o vrnitvi mladoletnika v tujino v primeru neupravičene premestitve ali zadržanja, je sodišče prve stopnje.

Odločbo torej izvrši sam sodnik, lahko pa sodnega uradnika pooblasti, da poskrbi za premestitev mladoletnika. Pri izvrševanju odločbe ima pooblaščeni sodni uradnik po zakonu enake pristojnosti kot sodnik.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Postopek na podlagi zakonika o izvršbi

V skladu s členom 48 zakonika o izvršbi upnik (tj. upnik iz izvršilnega naslova; subjekt, ki mu je z izvršljivo odločbo priznana terjatev za plačilo) vloži predlog za izvršbo, če dolžnik izvršljive odločbe ne upošteva prostovoljno. Izvršilni postopek se torej začne na predlog stranke, ki ima pravico zahtevati plačilo terjatve iz izvršilnega naslova.

Kot je navedeno zgoraj, se predlog za izvršbo elektronsko vloži pri okrožnem sodišču v Banski Bistrici, tako da se v elektronski nabiralnik sodišča pošlje na posebnem elektronskem obrazcu, ki je na voljo na spletišču ministrstva. Predlog mora biti potrjen, sicer se ne upošteva. Če upnik ali njegov zastopnik nima delujočega elektronskega nabiralnika, se lahko predlog za izvršbo vloži prek katerega koli izvršitelja. V tem primeru je izvršitelj pooblaščeni zastopnik upnika za vročanje do odobritve izvršbe, v zameno za to pa je izvršitelj upravičen do nagrade in povračila stroškov; znesek teh stroškov in način njihovega izračuna določi ministrstvo v splošnem aktu. V predlogu za izvršbo je treba navesti naslednje podrobnosti:

(a) sodišče, na katero je naslovljen;

(b) upnika in dolžnika, če je dolžnik stranka v postopku;

(c) upnikovega zastopnika, in če predlog vlaga več upnikov, njihovega skupnega zastopnika (to se nanaša na obveznost imenovanja skupnega zastopnika);

(d) izvršitelja, če se predlog za izvršbo vlaga prek njega;

(e) izvršilni naslov, na podlagi katerega se lahko opravi izvršba in ki določa pravico do vložitve predloga za izvršbo zoper dolžnika; če to zadeva pravno nasledstvo, morajo biti opisana dejstva, ki dokazujejo pravno nasledstvo;

(f) opis ključnih dejstev in navedbo dokazil o razmerju z dolžnikom, če je treba izvršbo opraviti na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je priznana terjatev iz menice ali zadolžnice, zoper dolžnika, ki je fizična oseba; to velja tudi, če pravica do vložitve predloga za izvršbo izhaja iz neprekinjenega niza indosamentov;

(g) terjatev; če gre za terjatev za plačilo, jo je treba razdeliti na glavnico, periodične dodatne stroške, dodatne stroške, ki se pripišejo glavnici, pogodbeno kazen in upnikove stroške izvršbe;

(h) upnikov bančni račun, na katerega je treba nakazati izterjano plačilo;

(i) upnikov elektronski naslov za elektronsko komuniciranje z izvršiteljem, če upnik nima delujočega elektronskega nabiralnika;

(j) izjavo upnika o izpolnjevanju pogoja ali medsebojne obveznosti, če je to, kar se od dolžnika zahteva z izvršilnim naslovom, povezano z izpolnjevanjem pogoja ali medsebojne obveznosti, in dokazilo;

(k) izjavo upnika, da obveznost na podlagi izvršilnega naslova ni bila prostovoljno izpolnjena; če ni bil izpolnjen del obveznosti, mora biti ta del naveden v izjavi, podani na dan vložitve predloga za izvršbo;

(l) datum vložitve predloga.

Predlogu za izvršbo je treba priložiti:

(a) dvojnik izvršilnega naslova in po potrebi potrditev njegove izvršljivosti; morebitnega plačilnega naloga, izdanega v postopku v zvezi s terjatvijo, ni treba priložiti;

(b) dokument, ki določa pravno nasledstvo; če je pravno nasledstvo določeno z zakonom ali poslovnim registrom (Obchodný register), zadostuje sklic nanju;

(c) dokument, iz katerega je razvidno, da sta bila pogoj ali medsebojna obveznost izpolnjena, če se to zahteva z izvršilnim naslovom;

(d) potrošniško pogodbo in vse druge z njo povezane pogodbene dokumente, vključno z dokumenti, na katere se potrošniška pogodba nanaša, če to zadeva izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, s katerim je priznana terjatev iz potrošniške pogodbe; to ne velja, če je izvršilni naslov plačilni nalog, izdan v postopku v zvezi s terjatvijo.

Če se izvršba predlaga na podlagi izvršilnega naslova iz druge države, mora upnik priložiti tudi dokumente, ki se zahtevajo glede na vrsto izvršilnega naslova (člen 48(5) zakonika o izvršbi).

Ko sodišče prejme predlog za izvršbo, ga prouči. Če izpolnjuje zakonske zahteve, izda dovoljenje in ga vroči izvršitelju, ta pa poskrbi za izvršbo.

Postopek na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Stranke v postopku za izvršitev odločbe so mladoletnik ter upnik in dolžnik na podlagi izvršilnega naslova. Če dolžnik izvršilnega naslova ne upošteva prostovoljno, lahko upnik vloži predlog za izvršitev odločbe; na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku pa lahko sodišče začne postopek po uradni dolžnosti. Odločba se lahko izvrši, ko je izdan sklep o izvršbi, pri čemer se lahko izvršba opravi brez vročitve sklepa strankam. Sodišče pri izvrševanju odločbe odvzame mladoletnika osebi, pri kateri mladoletnik v skladu z odločbo ne bi smel biti, in poskrbi, da se preda osebi, ki ji je z odločbo dodeljen, osebi, ki ji je z odločbo za določen čas dodeljena pravica do stikov z mladoletnikom, ali osebi, ki ji je dovoljeno sprejeti neupravičeno premeščenega ali zadržanega mladoletnika.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni postopek na podlagi zakonika o izvršbi

Pogoji za izvršilni postopek na podlagi zakonika o izvršbi so obstoj izvršilnega naslova, vložitev predloga za izvršbo in plačilo sodne takse (16,50 EUR). Sodna taksa se zaračuna ob vložitvi predloga, plačati pa jo je mogoče samo s poštnim ali bančnim nakazilom. Podatki o zaračunavanju storitev za plačilo te takse se pošljejo samodejno. Sodišče ne pozove k plačilu takse; če ni plačana v 15 dneh od vložitve predloga, se predlog ne upošteva; to ne velja, če je upnik oproščen plačila sodnih taks, o čemer ga obvesti sodišče.

Ko se začne izvrševati pravica do izpolnitve obveznosti, ki ni plačilo denarnega zneska, lahko upnikov izvršitelj zahteva plačilo predujma za stroške postopka; to ne velja, če je upnik oproščen plačila sodnih taks. Če upnik tega predujma na zahtevo izvršitelja ne plača v roku, ki ga določi izvršitelj in ki mora biti najmanj čez 15 dni, izvršitelj izda obvestilo o prekinitvi izvršbe.

V skladu z zakonikom o izvršbi je izvršilni naslov izvršljiva sodna odločba, če podeljuje pravico, določa obveznost ali odvzema premoženje. Izvršilni naslov je lahko tudi:

(a) odločba institucije, organa, urada ali agencije Evropske unije;

(b) izvršilni naslov iz druge države, ki je izvršljiv na Slovaškem;

(c) notarska listina, ki vsebuje pravno obveznost ter določa upnika in dolžnika, pravno podlago, predmet in rok za izpolnitev, če dolžnik v notarski listini soglaša z izvršljivostjo;

(d) izvršljiva odločba, izdana v arbitražnem postopku, vključno z v njem odobreno poravnavo;

(e) odločba o dedovanju;

(f) izvršljiva odločba javnega organa ali organa regionalne samouprave, vključno z obvestilom o kazni, ki ni bila plačana na kraju samem;

(g) davčna odmera, izpisek zaostalih plačil davkov in dajatev ter poravnava, ki jo je odobril ustrezni organ;

(h) izvršljiva odločba in izpisek zaostalih plačil za socialno varnost, socialno zavarovanje, pokojninsko shemo in zdravstveno zavarovanje;

(i) druga izvršljiva odločba, izpisek zaostalih plačil ali odobrena poravnava, ki je izvršljiva po zakonu;

(j) dokument, izdan v skladu z zakonodajo, veljavno v drugi državi članici EU, če se nanaša na izterjavo terjatve, kot je določena v zadevni zakonodaji;

(k) obvestilo o prekinitvi izvršbe in poziv k plačilu stroškov izvršbe;

(l) izvršilni naslov, podrobno določen v zadevni zakonodaji.

Izvršilni postopek na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Edini pogoj za izvršitev odločbe je sam izvršilni naslov, saj lahko sodišče začne postopek po uradni dolžnosti; sodišče lahko odredi izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, postopek za izvršitev nujnega ukrepa pa se vedno odredi po uradni dolžnosti. Upnik ne plača sodne takse za vložitev predloga, saj je ta postopek oproščen plačila sodnih taks.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Premoženje, ki je predmet izvršbe na podlagi zakonika o izvršbi

Če je podlaga za izvršbo izvršilni naslov, ki določa obveznost plačila denarnega zneska, se lahko izvršba opravi z:

(a) rubežem dohodkov;

(b) odreditvijo plačila;

(c) prodajo premičnega premoženja;

(d) prodajo vrednostnih papirjev;

(e) prodajo nepremičnin;

(f) prodajo podjetja;

(g) odredbo za začasni odvzem vozniškega dovoljenja.

Če se to nanaša na izvršbo za izterjavo terjatve – brez stroškov –, ki na dan vročitve predloga za izvršbo ne presega 2 000 EUR („izvršba majhne vrednosti“), izvršbe ni mogoče opraviti s prodajo nepremičnine, v kateri ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče; to ne vpliva na pravico do ustanovitve zastavne pravice na nepremičnini. Izvršba za izterjavo terjatve za preživnino se ne šteje za izvršbo majhne vrednosti.

Izvršba s prodajo nepremičnine, v kateri ima dolžnik stalno ali začasno prebivališče, se lahko opravi samo z odobritvijo sodišča, če zoper dolžnika poteka več izvršilnih postopkov za izterjavo terjatev, ki skupaj presegajo 2 000 EUR, in če lahko izvršitelj dokaže, da terjatve ni mogoče izterjati kako drugače. Predlog za odobritev prodaje nepremičnine iz prejšnjega stavka lahko vloži izvršitelj, ki je prvi ustanovil zastavno pravico na nepremičnini, s pisnim soglasjem tega izvršitelja pa tudi izvršitelj, katerega zastavna pravica je bila ustanovljena pozneje.

Če je podlaga za izvršbo izvršilni naslov, s katerim je naložena obveznost, ki ni plačilo denarnega zneska, je način izvršbe odvisen od vrste obveznosti. Opravi se lahko z:

(a) izpraznitvijo;

(b) zaplembo ali uničenjem predmetov na dolžnikove stroške;

(c) razdelitvijo skupnega predmeta;

(d) izvedbo del in storitev.

Z izvršilnim postopkom se ne smejo odvzeti premoženje ali pravice, ki v skladu z zakonikom o izvršbi ali posebno zakonodajo niso predmet izvršbe, so izvzeti iz izvršbe ali niso dopustni za izvršbo. Izvršba na zastavni pravici se torej lahko opravi samo, če je obligacijski upravičenec zastavni upnik ali če zastavni upnik soglaša z izvršbo. Izvršba se lahko opravi samo v okviru terjatve, navedene v dovoljenju za izvršbo, in stroškov izvršbe; to ne velja, če se izvršba opravi s prodajo premičnega premoženja, ki ga ni mogoče razdeliti, ali prodajo nepremičnine, kadar dolžnik nima dovolj drugega premoženja, iz katerega bi se lahko terjatev poplačala.

Predmet izvršbe ne morejo biti:

(a) nepremičnina, ki je v lasti države in pod upravo upravitelja v skladu s posebno zakonodajo, razen nepremičnine pod začasno upravo v skladu s posebno zakonodajo;

(b) prihodki v državni proračun, denar na tekočem računu organizacije, ki jo financira država, in terjatve iz pravnih razmerij, ki določajo take prihodke;

(c) vrednostni papirji v lasti države in lastniški delež države v pravnih osebah;

(d) denar, namenjen kritju primanjkljaja v državnem proračunu in nacionalnega dolga;

(e) drugo premoženje države, kot je določeno s posebno zakonodajo.

Drugo državno premoženje in premoženje izvozno-uvozne banke Slovaške republike (Exportno‑importná banka Slovenskej republiky) nista predmet izvršbe, če sta bili izključeni iz izvršbe, ker sta nujni za delovanje države ali javno korist ali ker je premoženje izvozno-uvozne banke nujno za njeno delovanje. V takih primerih se lahko predlog za izvzetje predmeta iz izvršbe vloži v 60 dneh po vročitvi obvestila o začetku izvršbe. Izvršilni postopek v zvezi s takim državnim premoženjem se lahko izvede samo v zvezi z državnim premoženjem pod upravo upravitelja državnega premoženja, v okviru dejavnosti katerega je bila ugotovljena upnikova terjatev.

Izvršitev odločbe na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Sodišče odvzame mladoletnika osebi, pri kateri mladoletnik v skladu z odločbo ne bi smel biti, in poskrbi, da se preda osebi, ki ji je z odločbo dodeljen, osebi, ki ji je z odločbo za določen čas dodeljena pravica do stikov z mladoletnikom, ali osebi, ki ji je dovoljeno sprejeti neupravičeno premeščenega ali zadržanega mladoletnika. Sodnik lahko sodnega uradnika pooblasti, da poskrbi za premestitev mladoletnika. Pri izvrševanju odločbe ima pooblaščeni sodni uradnik po zakonu enake pristojnosti kot sodnik.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Ko se začne izvršba, izvršitelj obvesti upnika in dolžnika o uvedbi in poteku postopka, če ga je mogoče določiti (pred izdajo sklepa o izvršbi), ter dolžnika pozove k poravnavi terjatve. Obvestilo o začetku izvršbe vključuje stroške v primeru izpolnitve obveznosti v 15 dneh po vročitvi tega obvestila in stroške po preteku 15 dni od vročitve tega obvestila, če dolžnik obveznosti v tem roku ne izpolni.

Učinki obvestila o začetku izvršbe

Rutinska pravna dejanja

Po vročitvi obvestila o začetku izvršbe se mora dolžnik omejiti na rutinska pravna dejanja v obsegu, v katerem jih je od njega mogoče razumno zahtevati glede na znesek in pomembnost terjatve. Za pravno osebo ali samostojnega podjetnika so rutinska pravna dejanja tista pravna dejanja, ki so bistvena za opravljanje dejavnosti v okviru njegovega dela ali podjetja. Za fizično osebo so rutinska pravna dejanja tista pravna dejanja, ki so bistvena za zagotovitev izpolnitve njenih običajnih potreb, pa tudi potreb oseb, ki jim mora fizična oseba plačevati preživnino.

Za rutinska pravna dejanja se zlasti ne štejejo:

(a) ustanovitev podjetja, zadruge ali drugega pravnega subjekta;

(b) pridobitev ali prenos lastniškega deleža v podjetju, zadrugi ali drugem pravnem subjektu;

(c) prenos ali oddaja v najem nepremičnine ali njena obremenitev s pravico tretje osebe;

(d) izvedba pravnega dejanja brez ustreznega plačila.

Odsvojitev premoženja, ki je predmet izvršbe

Po vročitvi obvestila o začetku izvršbe premoženja, ki je predmet izvršbe, ni mogoče odsvojiti brez predhodnega pisnega soglasja izvršitelja, to pa ni potrebno edino za rutinska pravna dejanja. Odsvojitev premoženja kljub tej prepovedi ne vpliva na veljavnost pravnega dejanja, vendar tako dejanje nima učinka za upnika, njegova terjatev pa se lahko med izvršbo poplača iz tega, kar je bilo izgubljeno, in ne da bi bilo treba pravno dejanje prerekati, če zadeva odsvojitev premoženja v korist oseb, navedenih v členu 42a(3) in (4) civilnega zakonika (Občiansky zákonník), ki so vedele za izvršilni postopek ali bi zanj ob vsej potrebni skrbnosti morale vedeti.

Pobot terjatev

Po začetku izvršbe se enostranski pobot dolžnikove terjatve do upnika ne upošteva, razen če je dovoljen z izvršilnim naslovom, na podlagi katerega bi lahko dolžnik opravil izvršbo.

Učinki poravnave terjatve

Po vročitvi obvestila o začetku izvršilnega postopka lahko poravnava terjatve učinkuje samo, če izvršitelj prejme plačilo v dolgovanem znesku. Če se terjatev poplača pred vročitvijo obvestila o začetku izvršilnega postopka, mora upnik izvršitelja brez nepotrebnega odlašanja obvestiti o takem plačilu.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Veljavnost takih ukrepov ni časovno omejena.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Prekinitev izvršbe in prenehanje izvršbe na podlagi zakonika o izvršbi

Dolžnik lahko prekine izvršbo, tako da od izvršitelja zahteva ustavitev izvršbe (izvršitelj nato izda obvestilo o ustavitvi izvršbe), zlasti iz naslednjih razlogov na strani dolžnika:

(a) vložena je bila posebna tožba (vylučovacia žaloba) ali pa poteka postopek za ugotovitev lastništva, če se nanaša na premoženje, ki je predmet izvršbe;

(b) dolžnik, ki je fizična oseba, je vložil predlog za odobritev obročnega plačila, ta predlog pa se obravnava;

(c) dolžnik, ki je fizična oseba, je vložil predlog za ustavitev izvršbe in izjavil, da se je – ne po svoji krivdi – začasno znašel v položaju, ko bi lahko imela takojšnja izvršba posebno hude posledice zanj ali člane njegove družine;

(d) v izvršbi za izterjavo preživnine je dolžnik plačal dolgovano preživnino, vključno s stroški upnika in izvršitelja, ter vložil predlog za ustavitev izvršbe in izjavil, da bo prostovoljno nadaljeval redno plačevanje preživnine prek izvršitelja;

(e) dolžnik, ki je vložil predlog za prenehanje izvršbe, je na poseben račun, ki ga je v ta namen odprl izvršitelj, nakazal varščino v vrednosti terjatve.

Dolžnik lahko zaprosi sodišče za prenehanje izvršbe tudi iz naslednjih razlogov:

(a) zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, je terjatev ugasnila;

(b) izvršilni naslov je bil preklican;

(c) na podlagi posebne zakonodaje obstajajo razlogi za to, da sta priznanje ali izvršitev izvršilnega naslova iz druge države nedopustna, razen če bi bilo mogoče naslov uporabiti v zgodnejši fazi postopka;

(d) izvršitev izvršilnega naslova ovirajo še drugi dejavniki.

Dolžnik lahko pri izvršitelju vloži predlog z odložilnim učinkom zgolj v 15 dneh po vročitvi obvestila o začetku izvršbe. V pozneje vloženih predlogih za prekinitev izvršbe (ki nimajo odložilnega učinka) se lahko sklicuje samo na dejavnike, ki so nastali po izteku navedenega obdobja. V nadaljnjih predlogih za prekinitev izvršbe se lahko sklicuje samo na dejavnike, ki so nastali po vložitvi prejšnjega predloga za prekinitev izvršbe. Omejitvi, opredeljeni v prvih dveh stavkih, se ne uporabljata, če obstajajo tudi dejavniki, zaradi katerih dolžnik predloga brez svoje krivde ni mogel vložiti prej. Če upnik soglaša s prenehanjem izvršbe, izvršitelj izda obvestilo o prenehanju izvršbe, ki se vroči strankam v postopku in sodišču; sicer upnikov izvršitelj v petih delovnih dneh po izteku roka za odgovor vloži predlog za prenehanje izvršbe skupaj z izvršiteljevo izjavo in morebitno izjavo upnika pri sodišču, ki bo odločilo o predlogu.

Načeloma ni mogoče vložiti „pritožb“ zoper poznejše odločitve izvršitelja in sodišča v izvršilnem postopku; veljajo le zakonite izjeme v skladu z zakonikom o izvršbi.

Izvršitev odločbe na podlagi zakonika o civilnem nepravdnem postopku

Dopustna je pritožba zoper odredbo za izvršitev odločbe in zoper odredbo o zavrnitvi predloga za izvršitev odločbe. Pritožbo zoper odredbo za izvršitev odločbe je mogoče vložiti samo, če izvršilni naslov ni izvršljiv ali če je zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, obveznost prenehala. Pritožba zoper odredbo za izvršitev odločbe ni ovira za to, da sodišče prve stopnje izvrši odločbo.

Sodišče lahko odloži izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, če je z njo resno ogroženo mladoletnikovo življenje, zdravje ali razvoj. Sodišče lahko na predlog odloži izvršitev odločbe iz druge države, če se v državi, kjer je bila izdana, odločba izpodbija, dokler ni odločeno o pritožbi. Sodišče tudi odloži izvršitev odločbe, če se to zahteva s posebno zakonodajo.

Sodišče tudi konča postopek za izvršitev odločbe po uradni dolžnosti, če:

(a) izvršilni naslov še ni postal izvršljiv;

(b) je bil izvršilni naslov preklican, potem ko je bila odrejena izvršitev odločbe; če je bil izvršilni naslov spremenjen, lahko sodišče nadaljuje izvrševanje odločbe v skladu s spremenjenim izvršilnim naslovom;

(c) je sodišče izvršitev odločbe razglasilo za nedopustno, ker obstaja še drug razlog za to, da odločbe ni mogoče izvršiti;

(d) je zaradi okoliščin, nastalih po izdaji izvršilnega naslova, obveznost prenehala;

(e) je bila obveznost izpolnjena;

(f) je bila odločba izvršena.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Glej točki 4 in 5. Izvršitelj odloči o načinu izvršbe, ki je primeren glede na izvrševano obveznost, in kadar vrednost dolžnikovega zarubljenega premoženja ustreza vrednosti obveznosti. Izvršba se lahko opravi samo v okviru terjatve, navedene v dovoljenju za izvršbo, in stroškov izvršbe; to ne velja, če se izvršba opravi s prodajo premičnega premoženja, ki ga ni mogoče razdeliti, ali prodajo nepremičnine, kadar dolžnik nima dovolj drugega premoženja, iz katerega bi se lahko terjatev poplačala.

Sodišče mora predlog za izvršbo zavrniti tudi, če:

(a) se s predlogom ali izvršilnim naslovom krši zakonik o izvršbi;

(b) obstajajo razlogi za prenehanje izvršbe;

(c) bodisi upnik bodisi dolžnik ni pravni naslednik osebe, navedene v izvršilnem naslovu;

(d) je izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, izdanega v postopku, v katerem je obstajala terjatev iz menice ali zadolžnice in se je izkazalo, da je terjatev nastala v povezavi s potrošniško pogodbo, pri čemer se niso upoštevali nesprejemljivi pogodbeni pogoji, ali omejitev ali nedopustnost uporabe menice ali zadolžnice, ali dejstvo, da so se s pogodbo kršila sprejeta moralna načela, in to vpliva na terjatev;

(e) je bil izvršilni naslov izdan v postopku, v katerem ni bilo mogoče izpodbijati ali preizkusiti nesprejemljivih pogodbenih pogojev, obstoj nesprejemljivega pogoja pa vpliva na terjatev, ki se izvršuje in ki je nastala v povezavi s potrošniško pogodbo;

(f) je treba izvršbo opraviti na podlagi arbitražne odločbe, izdane v potrošniškem sporu, in:

1. s potrošniškim arbitražnim sporazumom niso izpolnjeni pogoji, določeni v posebni zakonodaji;

2. arbitražne odločbe v potrošniškem sporu ni izdal arbiter, ki je bil v času arbitražnega postopka vpisan na seznamu arbitrov z dovoljenjem za odločanje v potrošniških sporih;

3. arbitražne odločbe v potrošniškem sporu ni izdalo uveljavljeno arbitražno sodišče, ki je bilo v času arbitražnega postopka pristojno za odločanje v potrošniških sporih;

4. z arbitražno odločbo niso izpolnjene podrobnosti, določene s posebno zakonodajo, ali pa odločba ni izvršljiva;

(g) predlog vključuje terjatev za periodične dodatne stroške in je bil vložen več kot tri leta po tem, ko je izvršilni naslov postal izvršljiv, in ne da bi se od dolžnika v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo predloga za izvršbo zahtevalo plačilo dolga ali ne da bi bil z dolžnikom v treh letih po tem, ko je izvršilni naslov postal izvršljiv, sklenjen sporazum o postopnem plačilu terjatev, priznanih z izvršilnim naslovom;

(h) se izvršba predlaga na podlagi izvršilnega naslova, ki je notarska listina, ki ne izpolnjuje zakonskih zahtev, ali pa se z obveznostjo, ki jo vsebuje, kršijo pravo ali sprejeta moralna načela.

Sodišče lahko med izvršbo izvršitelja zaprosi za pojasnila ali poročila o napredku v posamezni izvršilni zadevi, ki mu je dodeljena, izvršitelj pa mu jih mora zagotoviti v navedenem roku. Sodišče lahko izvršitelja zamenja po uradni dolžnosti, če ta večkrat ali resno krši obveznost, določeno v zakoniku o izvršbi ali odločbi sodišča. Preden sodišče odloči o zamenjavi izvršitelja, upošteva izjave strank v postopku in izjave izvršitelja.

Kadar se izvršba opravi z rubežem dohodkov, se od dolžnikove mesečne plače ali drugega dohodka ne sme odtegniti osnovni znesek; vlada opredeli metode za izračun tega osnovnega zneska v uredbi. Če to zadeva preživnino za mladoletnega otroka, znaša osnovni znesek, ki ga ni dovoljeno odtegniti od dolžnikove mesečne plače, 70 % osnovnega zneska, opredeljenega v prvem stavku. Če to zadeva osebo, ki dela v tujini in katere plača se v ta namen izračuna z uporabo plačnega količnika ali podobne metode, je metoda za izračun osnovnega zneska opredeljena enako in v enakem razmerju kot ta plača.

Sredstva na bančnem računu do višine 165 EUR in sredstva, ki jih dolžnik izrecno nameni izplačilu plač svojim zaposlenim, niso predmet izvršbe z odreditvijo plačila z bančnega računa. Če ima dolžnik več računov, niso predmet izvršbe sredstva do višine 165 EUR na samo enem bančnem računu.

Med predmeti, ki so v lasti dolžnika, izvršba ne more veljati za predmete, ki jih dolžnik potrebuje za izpolnjevanje svojih materialnih potreb in potreb svoje družine ali za svoje delo ali podjetje, ter predmete, katerih prodaja bi bila v nasprotju s sprejetimi moralnimi načeli.

Iz izvršilnega postopka so izvzeti:

(a) običajna oblačila, spodnje perilo in obutev;

(b) osnovna gospodinjska oprema, zlasti postelje dolžnika in članov njegove družine, miza, stoli glede na število družinskih članov, hladilnik, štedilnik, kuhalna plošča, grelnik, gorivo, pralni stroj, odeje in posteljnina, standardni kuhinjski pripomočki, radio;

(c) domače živali, razen tistih, ki se uporabljajo za podjetje;

(d) predmeti, ki pripadajo dolžniku in jih ta uporablja za svoje delo ali podjetje, do zneska 331,94 EUR;

(e) medicinski pripomočki in drugi predmeti, ki jih dolžnik potrebuje zaradi bolezni ali invalidnosti;

(f) predmeti, za katere so bili s posebno zakonodajo določeni prejemki za materialne potrebe in prejemki iz nadomestil; finančni prispevki, določeni na podlagi posebne zakonodaje kot nadomestilo za težko invalidnost, in finančni ukrepi za varstvo otrok, določeni na podlagi posebne zakonodaje;

(g) motorno vozilo, ki ga dolžnik, ki je fizična oseba, potrebuje za zasebni prevoz ter za potrebe fizične osebe s težko invalidnostjo in potrebe svoje družine ali članov svojega gospodinjstva;

(h) zaročni in poročni prstani;

(i) gotovina do višine 165 EUR;

(j) učbeniki in igrače.

Iz izvršilnega postopka so izvzeti tudi predmeti, ki spadajo med obdelovalna zemljišča samostojnega podjetnika, če bi njihova izguba ogrozila obdelovanje kmetijskih zemljišč ali neprekinjeno delovanje obrata in živinorejo v skladu s posebno zakonodajo, in plemenske živali, tj. krave molznice, telice, rejni biki, rejne svinje, rejni merjasci, ovce in rejni ovni.

Iz izvršilnega postopka so izvzeta sredstva, ki jih varčevalec hrani v pokojninskem skladu, in sredstva, ki jih udeleženec hrani v dopolnilnem pokojninskem skladu, v višini zneska delodajalčevih prispevkov, vplačanih za tega udeleženca, in prihodkov iz njihovih naložb.

Uporablja se od 1. aprila 2017.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba se nanaša na izvršitev obveznosti, kot jo odredi sodišče, ali izvršitev neposredno izvršljivega izvršilnega naslova. V večini primerov gre za izvršbo za izterjavo dolgov. Drug ključni ukrep izvršbe je prisilna izselitev, tj. obveznost izselitve iz stavbe ali njenega dela. Izvršilni naslov lahko vključuje tudi obveznost prenosa določenega premoženja na drugo osebo, obveznost izvedbe določenega dejanja ali odredbo, da se z izvajanjem določenega dejanja preneha. Izvršijo se lahko tudi sodno odrejeni rubež ali drugi ukrepi zavarovanja. Nacionalni izvršilni organ Finske je agencija v okviru ministrstva za pravosodje, ki neodvisno in nepristransko opravlja zakonsko določene naloge izvršbe.

Izvršba v zadevah, ki se nanašajo na zakonodajo glede otrok

V zadevah, ki se nanašajo na zakonodajo glede otrok, se izvršba nanaša na izvajanje sodnih odločb, kot je izročitev otroka. Izvršilni naslov je lahko tudi dogovor, ki ga potrdi socialna služba. Opozoriti je treba, da je na Finskem pravica do obiskov pravica otroka in ne pravica starša. Izvrševanje sodne odločbe v zvezi z varstvom in vzgojo otroka in/ali pravicami do obiskov ureja zakon o izvrševanju odločb o varstvu in vzgoji otroka ter pravici do stikov (619/1996). Ta zakon se uporablja tudi za izvrševanje vseh začasnih odločb. Izvršba se v skladu z njim izvede tudi v primerih, ko je sodba ali odločba, izdana v tujini, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 izvršljiva na Finskem.

Sodni izvršitelj lahko izvrši odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če je bila odločba o zadevi izdana v predhodnih treh mesecih. V drugih okoliščinah je treba predlog za izdajo naloga za izvršbo vložiti pri sodišču. Sodišče lahko predlog za izvršbo zavrne le, če bi bila ta v nasprotju z otrokovo koristjo. Pri izvrševanju odločb o varstvu in vzgoji otroka sodišče drugo stranko zaveže, da otroka izroči tožniku, saj ji v nasprotnem primeru grozi denarna kazen. Druga možnost je, da se izda odločba za prevzem otroka na določeni lokaciji. Pri izvrševanju odločb glede obiskov mora druga stranka dovoliti obiske in sprejeti katere koli druge posebne ukrepe, za katere meni, da so potrebni za izvedbo obiskov.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Kontaktni podatki Nacionalnega izvršilnega organa Finske so na voljo na njegovem spletišču v finščini, švedščini in angleščini.

Na Finskem so sodni izvršitelji državni uradniki. Tožniki ne morejo izbrati izvršilne enote ali sodnega izvršitelja, ki bo obravnaval njihovo zadevo: vrstni red obravnavanja zadev se določi po uradni dolžnosti.

Naloge izvrševanja Nacionalnega izvršilnega organa Finske opravljajo izvršilne enote.

Nacionalna temeljna izvršilna enota večino primerov izterjave dolgov obravnava elektronsko, zato osebno srečanje z dolžniki ni potrebno.

V okviru nacionalnega izvršilnega organa deluje pet regionalnih razširjenih izvršilnih enot, ki so odgovorne za prodajo zaseženega premoženja in druge zahtevnejše naloge izvrševanja v okviru svojih pristojnosti.

Nacionalna posebna izvršilna enota vodi zamudnejše naloge izvrševanja, za katere so potrebne obsežnejše preiskave. Ta enota tesno sodeluje z drugimi organi ter prispeva k boju proti sivi ekonomiji in finančnemu kriminalu.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršilni postopek se začne, ko tožnik vloži predlog za izvršbo in po potrebi priloži kopijo izvršilnega naslova. Tožniku ni treba vnaprej plačati takse za izvršbo.

Več informacij o postopku vložitve predloga za izvršbo v finščini, švedščini in angleščini.

Predlog za izvršbo je mogoče vložiti elektronsko z uporabo naslednje spletne storitve: https://asiointi2.oikeus.fi/ulosotto/#/.

Predlog za izvršbo je mogoče vložiti tudi z običajnim pisnim predlogom ali elektronskim sporočilom:

Finski tožniki:

V finščini: https://www.ulosottolaitos.fi/fi/index/tietoaulosotosta/tietoavelkojalle/ulosotonhakeminen.html

V švedščini: https://www.ulosottolaitos.fi/sv/index/informationomutsokningen/informationtillborgenarer/utsokningsansokan_1.html

Obrazec predloga za izvršbo za tuje tožnike (v angleščini): https://oikeus.fi/en/index/oikeuslaitos/forms/enforcement.html

Predlogi za izvršbo po e-pošti iz tujine: ulosotto.uo(at)oikeus.fi

Navodila za pošiljanje varne e-pošte (v angleščini): https://oikeus.fi/en/index/oikeuslaitos/submittingdocuments.html

Sodni izvršitelji morajo ravnati v skladu s sodbami sodišča in drugimi izvršilnimi naslovi, določenimi v zakonodaji, in ne morejo preverjati njihove vsebine. Za začetek postopka izvršbe mora tožnik imeti izvršilni naslov, kot je opredeljen v zakonodaji, tožencu pa mora biti naložena obveznost. Sodni izvršitelji preverijo, ali ni od izdaje sodbe sodišča dolg prenehal obstajati, na primer zaradi poravnave ali zastaranja. Pravica imetnikov pravice iz zavarovanja s premoženjem (npr. hipoteke) do izplačila je določena v ločeni določbi.

3.2 Glavni pogoji

V civilnih in gospodarskih zadevah izvršba običajno temelji na sodbi ali odločbi splošnega sodišča. Poseben nalog za izvršbo, ki bi ga izdalo sodišče, ni potreben. Splošna sodišča vključujejo okrožna sodišča kot sodišča prve stopnje ter pritožbena sodišča in vrhovno sodišče kot sodišča višje stopnje. Arbitražna odločba je lahko prav tako izvršilni naslov. V praksi je pomembna podlaga za izvršbo dogovor o preživnini, ki ga je potrdil ustrezen občinski organ. Po drugi strani pa Finska dokumentov, sestavljenih med fizičnimi osebami, ne priznava kot izvršilni naslov.

Sodbe, zoper katere je bila vložena pritožba, je mogoče izvršiti, če tožnik zagotovi ukrepe zavarovanja, ki jih sodni izvršitelj določi za vsako škodo, ki jo lahko utrpi toženec. Vendar se sredstva tožniku ne morejo dati na voljo, dokler izvršilni naslov ter odločbe o zasegu in rubežu niso pravnomočni.

Glavne določbe o izvršljivosti sodb, izdanih zunaj Finske, so na voljo v pravu EU (npr. v Uredbi Bruselj I [št. 44/2001] in Uredbi Bruselj IIa [2201/2003]) ter konvenciji o priznavanju in izvrševanju sodb v nordijskih državah. Dodatne informacije o čezmejnem izvrševanju so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje v finščini, švedščini in angleščini.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Ko se postopek izvršbe začne, se dolžniku pošljeta obvestilo o postopku in zahtevek za plačilo. Če dolžnik plačila ne izvede v skladu z zahtevo in prostovoljno ne vzpostavi stika z izvršilnim uradom glede plačila, izvršilni urad začne preiskavo, da bi ugotovil dolžnikov dohodek in premoženje na podlagi podatkov iz registra.

Poizvedbe pri bankah so bistveni del tega preiskovalnega dela. Najpogosteje se zarubijo dohodek iz zaposlitve in sredstva na bančnih računih. Namesto odtegljajev od plač, ki se plačujejo v rednih časovnih presledkih, se lahko sestavi tudi načrt odplačil. Ukrepe za ugotovitev dolžnikovega dohodka in premoženja ter kakršne koli nadaljnje preiskave ureja zakon. Sodni izvršitelji imajo v skladu z zakonom številne pravice, na podlagi katerih lahko prek različnih registrov dostopajo do informacij o finančnem položaju dolžnika. Poleg tega morajo poiskati premoženje, ki pripada dolžniku. Ukrepe izvršbe je treba izvesti brez nepotrebnega odlašanja. Na primer, če dolžnik prejema redni dohodek iz zaposlitve, se prvo plačilo upniku običajno izplača v približno dveh mesecih od začetka postopka. Dolžnik se ima pravico pritožiti, vendar to ni razlog za prekinitev izterjave plačila, razen če sodišče tega posebej ne odredi.

Predlogi se lahko nanašajo na popolno ali omejeno izvršbo. Upniki lahko nacionalni izvršilni organ tudi zaprosijo za dvoletno spremljanje dolga na podlagi pasivne registracije, če takojšnja izterjava dolga ni mogoča. Za namene izvršbe ni treba najeti odvetnika ali pravnega svetovalca.

Katera koli vrsta dolžnikovega premičnega in nepremičnega premoženja, ki ni zaščiteno ali ne spada na področje uporabe pravice do izključitve, se lahko zarubi, kot se lahko zarubijo tudi pravice, terjatve ali predmeti finančne vrednosti. Če je upnik predlagal omejeno izvršbo, se lahko zarubi samo premoženje, ki je vpisano v registre in ga ni treba prodati. Če je treba zarubljeno premoženje prodati, se to običajno proda na sodnih dražbah, ki so večinoma objavljene v lokalnih časopisih in na spletu.

Povezavi do obvestil o prodaji:

https://www.ulosottolaitos.fi/myynti-ilmoitukset/fi/index.html (v finščini in švedščini)

https://huutokaupat.com/ulosotto/

Finski zakon o izvršbi vsebuje tudi posebno določbo, na podlagi katere se lahko okrožni sodni izvršitelj odloči, da ne bo upošteval umetne ureditve premoženja. Trditev, da premoženje pripada tretji osebi, ne preprečuje zasega premoženja, če:

1. se ugotovi, da status tretje osebe temelji na premoženju ali drugih ureditvah s pravnim statusom, ki ne ustreza njihovi pravi naravi ali namenu, pri čemer se upošteva, da so pooblastila dolžnika enakovredna pooblastilom lastnika, dejanja dolžnika pa so primerljiva z dejanji lastnika, upoštevajo pa se tudi koristi ureditve za dolžnika in drugi podobni dejavniki, ter
2. se pravni položaj očitno uporablja za izognitev izvršbi ali zagotovitev, da premoženje ni dosegljivo upnikom, ter
3. za dolg do tožnika sicer ni verjetno, da bo od dolžnika izterjan v razumnem času.

Vendar postopka zasega ni mogoče izvesti, če tretja oseba, vključena v ureditev, predloži razumno utemeljitev, da bi lahko zaseg kršil njene dejanske pravice. Sodni izvršitelj se mora ustrezno posvetovati z dolžnikom in tretjo osebo ter po potrebi tudi s tožnikom, razen če bi tako ravnanje še bolj otežilo izvršbo.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Začetek postopka izvršbe ima sicer določene učinke, vendar sta rubež in zaseg tista, ki povzročita precejšnje pravne posledice. Ko je premoženje zarubljeno, dolžnik ne sme uničiti, odtujiti ali zastaviti tega premoženja ali sprejeti drugih odločitev v zvezi z njim v škodo upnika. Kakršen koli ukrep v nasprotju s to prepovedjo nima pravnega učinka na upnika. Vendar lahko pridobitelj ali tretja oseba uživa zaščito bona fide. Sodni izvršitelji imajo obsežen dostop do informacij, ki jih ne pridobijo samo od dolžnika, ampak tudi od tretjih oseb, kot so banke. Ko je banka obveščena, da so bila dolžnikova sredstva zamrznjena, ne sme sredstev z dolžnikovega bančnega računa izplačati nikomur, razen sodnemu izvršitelju. Izplačilo terjatve ali plač v nasprotju s to prepovedjo je kaznivo dejanje.

Lastništvo stvari se spremeni zaradi prodaje premoženja, izvedene med postopkom izvršbe. Sredstva, obračunana kot nakupna cena, se čim prej prenesejo na tožnika.

Premoženje se zarubi do zneska, ki je potreben za poplačilo dolga tožniku. Kadar izvršbo zahteva več upnikov ali kadar je zarubljeno premoženje predmet hipotek, se na primer sredstva razdelijo med upnike po prednostnem vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja. Takso za izvršbo, ki se plača državi, mora običajno plačati dolžnik. Če izvršba ne uspe, mora upnik plačati majhno takso za postopek. Podobno se upniku zaračuna taksa za prenos sredstev. Taksa se ne zaračuna v preživninskih zadevah in preživnina ima prednost. Plačila, prenesena na tožnika, se lahko vsak mesec spremenijo glede na spremembe dolžnikovega dohodka in znesek dolga.

Dodatne informacije o taksah za izvršbo v finščini, švedščini in angleščini.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V skladu z zakonodajo morajo sodni izvršitelji svoje dolžnosti opraviti hitro in brez nepotrebnega odlašanja. Če dolžnik nima nobenega premoženja ali dohodka, ki ga je mogoče zaseči ali zarubiti, se zadeva vrne upniku kot ovržena iz enega od naslednjih razlogov: neobstoj premoženja, neobstoj premoženja in neodkrito premoženje ali druga ovira za izterjavo, kot je posebej navedena. V takih primerih je treba informacije o dohodku in premoženju vedno pridobiti iz glavnih registrov. Postopek izvršbe se zaključi, vendar lahko upnik zahteva izvršbo na poznejši datum, pri čemer se finančni položaj dolžnika v takem primeru še enkrat razišče. Tožnik lahko na primer zahteva izvršitev odločbe s pravočasno predložitvijo novega predloga, da zagotovi rubež pri viru, kot je vračilo davka dolžniku ob koncu leta. Tožnik lahko tudi zahteva vpis dolga v pasivni register. Če je med preiskavo druge zadeve ugotovljeno, da ima dolžnik dohodek, ki ga je mogoče zarubiti, ali premoženje, ki ga je mogoče zaseči, ali da bo morda prejel vračilo davka, se v postopku izvršbe upošteva dolg, vpisan v pasivni register. Pasivna registracija ostane veljavna dve leti od datuma izdaje potrdila o oviri, ki dokazuje neobstoj sredstev.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Zoper ukrepe izvršbe ali odločbe sodnega izvršitelja se lahko pritoži vsakdo, na pravice katerega vpliva zadevni ukrep ali odločba. Pritožbe se vložijo pri okrožnem sodišču. Pritožbeni rok je tri tedne in se običajno računa od datuma izdaje odločbe ali datuma, ko je bila zadevna stranka uradno obveščena o njej.

Vložitev pritožbe običajno ne ustavi postopka izvršbe, razen če sodišče odloči drugače. Če je pritožba sprejeta, sodišče razveljavi odločbo sodnega izvršitelja ali jo spremeni. V nekaterih primerih lahko sodni izvršitelji tudi sami popravijo kakršne koli očitne napake.

Če je za rešitev argumenta ali zahtevka, predstavljenega v zvezi z izvršbo, potrebna obsežna predstavitev ustnih dokazov, je o zadevi morda treba odločati v civilnem postopku pred sodiščem (ugovor zoper izvršbo).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Zakonodaja predvideva prepovedi izvršbe, na primer iz socialnih razlogov. Številnih socialnih prejemkov ni mogoče zarubiti. Če je dolžnik v postopku fizična oseba, ni mogoče zaseči stvari, prejemkov in pravic, ki so posebej določeni v zakonodaji. Poleg tega premoženja ni mogoče zaseči, če bi tožnik ali tožniki glede na vrednost premoženja in drugih okoliščin po plačilu stroškov izvršbe, taks za sodnega izvršitelja in dolgov na premoženju prejeli le zanemarljiv znesek.

Pri izvršilnih ukrepih in načrtih plačil je treba vedno upoštevati delež dolžnikovega dohodka in premoženja, ki je zaščiten z zakonom. To je znesek, ki ostane za kritje življenjskih stroškov. Na splošno se ne sme zarubiti več kot tretjina dolžnikove neto plače. Določeni zaščiteni deleži dohodka in premoženja so skupaj s primeri na voljo na spletišču Nacionalnega izvršilnega organa Finske v finščini, švedščini in angleščini.

Kadar je bila obveznost plačila naložena fizični osebi, izvršilni naslov ostane izvršljiv 15 let (zastaralni rok za izvršilni naslov). Zastaralni rok je 20 let, če je upnik, naveden v izvršilnem naslovu, fizična oseba ali če terjatev temelji na kaznivem dejanju, za katero je bil dolžnik obsojen na zaporno kazen ali delo v splošno korist.

Zastaralni rok za denarne dolgove na podlagi dogovora s fizično osebo je 20 ali 25 let. Zastaralni rok velja ne glede na to, ali obstaja izvršilni naslov za izterjavo terjatve. Določba velja le za denarne dolgove fizičnih oseb. Denarni dolg zastara najpozneje v 20 letih po zapadlosti dolga. Če je upnik fizična oseba, je zastaralni rok 25 let.

Če ima fizična oseba tudi izvršilni naslov za izterjavo denarne terjatve na podlagi dogovora, se zastaralni rok izračuna glede na zastaralni rok, ki prvi poteče.

Sodbe sodišča ali drugega izvršilnega naslova ni več mogoče izvršiti, če je pravica, podeljena s to sodbo ali naslovom, prenehala zaradi poravnave ali zastaranja dolga ali iz katerega drugega razloga.

Dodatne informacije:

Spletišče Nacionalnega izvršilnega organa Finske v finščini, švedščini in angleščini

Spletišče ministrstva za pravosodje – izvrševanje civilnih sodb v finščini, švedščini in angleščini

Zakonik o izvršbi v finščini in švedščini

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi (utsökningsbalken)

Izvršilni organ z izvršbo prisilno uveljavi obveznost, ki jo je določilo sodišče ali drug organ. Izvršba se običajno nanaša na obveznost plačila denarja ali izselitve iz doma. Druga vrsta izvršbe se nanaša na zaseg ali drug ukrep zavarovanja.

Izvršba, ki se nanaša na plačilno obveznost, se opravi z rubežem, ki omogoča zaseg dolžnikovega premoženja. Če izpolnitev obveznosti pomeni, da se mora oseba izseliti, na primer iz doma, se izvršba opravi z deložacijo. Sicer se izvršba običajno opravi tako, da izvršilni organ osebi, zoper katero je bila predlagana izvršba, odredi, naj nekaj stori ali upošteva sodno prepoved ali drugo odločbo. Izvršilni organ lahko naloži globo.

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o otrocih in starših (föräldrabalken)

Izvršba na podlagi zakonika o otrocih in starših se nanaša na ukrepe, s katerimi se v praksi izvede nekaj, kar izhaja iz odločbe ali sporazuma v zvezi z varstvom in vzgojo otroka, njegovim stalnim prebivališčem, stiki z otrokom ali njegovo izročitvijo. Sodišče, ki odloča o izvršbi, lahko naloži globo ali odredi, naj izterjavo izvede policija. Enaka pravila v zvezi z izvršbo veljajo pri izvrševanju tujih odločb v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2201/2003 (Uredba Bruselj II), če izvršba zadeva otrokovo osebnost. Če pa izvršba zadeva otrokovo premoženje ali pravne stroške, se uporablja zakonik o izvršbi.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Izvršbe opravlja švedska izvršilna služba (Kronofogdemyndigheten). Ta tako odloči na primer o rubežu. Splošno pravno odgovornost za ukrep nosi višji izvršitelj, medtem ko dejansko izvršbo običajno opravijo drugi uradniki (izvršilni upravitelji).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

Za izvedbo izvršbe mora obstajati sodna odločba ali drug izvršilni naslov.

Podlaga za izvršbo so lahko naslednji izvršilni naslovi:

• sodna odločba, razsodba ali sklep sodišča,
• poravnava, ki jo je potrdilo sodišče, ali sporazum o mediaciji, ki ga je za izvršljivega razglasilo sodišče,
• odobren kaznovalni nalog, odobrena sodna odredba za plačilo ali odobren nalog za plačilo globe zaradi kršitve predpisov,
• arbitražna odločba,
• pisna izjava, podana v navzočnosti dveh prič, o plačevanju preživnine na podlagi zakonika o zakonski zvezi (äktenskapsbalken) ter zakonika o otrocih in starših (föräldrabalken),
• odločba upravnega organa, ki jo je treba izvršiti v skladu s posebno določbo,
• listina, ki je izvršljiva v skladu s posebno določbo,
• razsodba ali odločba izvršilne službe, ki se nanaša na plačilni nalog ali nalog za pomoč pri izvrševanju, in evropski plačilni nalogi, ki jih je za izvršljive razglasila izvršilna služba.

Ko je izvršilni naslov izdan, za začetek izvršbe ni potrebna nobena druga odločba sodišča ali drugega organa.

Pomemben del dejavnosti izvršilne službe obsega pridobivanje podatkov o dolžnikovem premoženju. Dolžnik mora zagotoviti podrobnosti o svojem premoženju in v pisnem seznamu ali na zaslišanju potrditi točnost predloženih podatkov, sicer se mu naložijo kazenske sankcije. Organ lahko dolžniku tudi odredi, naj predloži take podatke, sicer se kaznuje z globo. Globo na zahtevo izvršilne službe določi okrožno sodišče.

Predlog za izvršbo se lahko vloži ustno ali pisno. Pri ustnem predlogu se mora predlagatelj (oseba, ki predlaga izvršbo) zglasiti pri izvršilni službi. Pisni predlog mora podpisati predlagatelj ali njegov zastopnik.

Stroški države v izvršilnih zadevah (upravni stroški) se krijejo s taksami (izvršilne takse). Če je to mogoče, se upravni stroški običajno zaračunajo tožencu v zadevi (predlagateljeva nasprotna stranka), ko se opravi izvršba. Vendar je na splošno za stroške državi odgovoren predlagatelj. Izjeme od pravila o odgovornosti predlagatelja lahko na primer veljajo za večino zahtevkov za plačilo preživnine.

Splošno pravilo je, da se za vsak izvršilni naslov, za katerega se predlaga izvršba, zaračuna osnovna taksa. V izvršilni zadevi, ki se nanaša na terjatev v okviru zasebnega prava, je osnovna taksa 600 SEK.

Druge takse, ki se lahko zaračunajo, so taksa za pripravo, taksa za prodajo in posebne takse.

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o otrocih in starših

Izvršba lahko temelji na odločbi rednega sodišča v zvezi z varstvom in vzgojo otroka, njegovim stalnim prebivališčem, stiki z otrokom ali njegovo izročitvijo. Temelji lahko tudi na sporazumu med staršema o varstvu in vzgoji, stalnem prebivališču ali stikih, če ga je potrdil odbor za socialno varstvo. Na Švedskem se lahko izvršijo tudi tuje odločbe, na primer odločba, ki je izvršljiva v skladu z Uredbo Bruselj II.

O izvršbi odločajo okrožna sodišča. Predlog za izvršbo se običajno vloži pri okrožnem sodišču v kraju, kjer prebiva otrok. Če otrok nima stalnega prebivališča na Švedskem, je treba predlog vložiti pri okrožnem sodišču v Stockholmu (Stockholms tingsrätt).

Predlog lahko vloži na primer starš, h kateremu naj bi se otrok preselil ali s katerim naj bi imel stike.

Sodišče lahko pri obravnavanju zadeve izda posebno navodilo osebi iz socialne službe, naj poskuša osebo, ki skrbi za otroka, prepričati, da bo prostovoljno storila, kar je določeno v odločbi ali sporazumu. Če je zadeva nujna, lahko sodišče ali policijski organ odloči, da je treba za otroka poskrbeti takoj. Sodišče lahko za izvedbo izvršbe naloži globo ali odredi, naj izterjavo izvede policija.

Za vložitev predloga za izvršbo na podlagi zakonika o otrocih in starših se taksa ne plača, lahko pa se od katere koli stranke zahteva plačilo stroškov nasprotne stranke v postopku. Od stranke, zaradi katere so pri izterjavi ali skrbi za otroka nastali stroški, se lahko zahteva plačilo teh stroškov državi.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

V nekaterih primerih je izvršba lahko ovirana. To se na primer zgodi, če je izvršilni naslov tako nejasen, da ne more biti podlaga za izvršbo.

Drug tak primer je, kadar oseba, od katere se s sodno odločbo zahteva, naj nekaj stori, izpolni obveznost, naloženo s sodno odločbo, na primer plača določen znesek.

Še en tak primer je, kadar ima oseba, od katere se nekaj zahteva, nasprotno terjatev do predlagatelja, to pomeni, da vloži ugovor pobota. Pobot ovira izvršbo, če izvršilna služba ugotovi, da je bila nasprotna terjatev vložena z veljavnim izvršilnim naslovom ali da temelji na pisnem potrdilu o terjatvi.

Če dolžnik trdi, da še neka druga zadeva med strankama ovira izvršbo, tega ugovora pa ni mogoče takoj zavrniti, izvršbe prav tako ni mogoče opraviti. Tak primer so lahko ugovori zoper zastaralni rok.

Če sodišče izvršilni naslov razveljavi, je treba izvršbo takoj ustaviti.

V nekaterih primerih lahko sodišče tudi odredi, da je treba začeti izvršilni postopek končati (tako imenovana prepoved izvršilnega postopka).

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o otrocih in starših

Domneva se, da je to, kar je določeno v odločbi ali sporazumu, v otrokovo korist. Sodišče odločbe ali sporazuma ne more znova proučiti v okviru preizkusa predloga za izvršbo, zato je glavna alternativa zagotovitev prostovoljne izvršitve. Če je potreben prisilni ukrep, je najverjetnejša možnost naložitev globe. Fizični prevzem se lahko uporabi samo kot skrajna možnost.

Izvršba je včasih lahko ovirana, na primer če je otrok bolan.

Če je otrok že dopolnil določeno starost in dosegel tako stopnjo zrelosti, da je njegove želje treba upoštevati, se izvršba ne sme opraviti proti njegovi volji, razen če sodišče ugotovi, da je to v otrokovo korist. Sodišče mora izvršbo zavrniti tudi, če je jasno, da bi bila v nasprotju z otrokovo koristjo.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

Za rubež premoženja morajo biti izpolnjeni nekateri pogoji. Premoženje mora:

• pripadati dolžniku;
• biti prenosljivo;
• imeti denarno vrednost.

Zarubi se lahko katera koli vrsta premoženja. Pravila o pravni dobroti življenjskega minimuma se običajno uporabljajo samo za fizične osebe. Zarubi se lahko nepremično in premično premoženje.

Premično premoženje ne pomeni samo osebne lastnine (npr. vozil, plovil in drugih predmetov), ampak tudi različne vrste premoženja (npr. dobroimetja) in pravic (npr. pravica do uporabe ali deleži v zapuščini).

Zarubijo se lahko tudi osebni dohodki, pokojnine itd.

Vsega premoženja ni mogoče zarubiti. To velja za pravno dobroto življenjskega minimuma. Pravila o pravni dobroti življenjskega minimuma se običajno uporabljajo samo za fizične osebe. Pravna dobrota življenjskega minimuma se na primer nanaša na:

• oblačila in druge predmete razumne vrednosti za dolžnikovo osebno uporabo;
• pohištvo, gospodinjske aparate in drugo opremo, ki je nujna za vodenje in vzdrževanje doma;
• orodje in drugo opremo, ki je potrebna za dolžnikovo preživljanje ali poklicno usposabljanje;
• osebno lastnino, kot so medalje in športni pokali, ki ima za dolžnika tako veliko osebno vrednost, da bi jo bilo nerazumno zarubiti.

Premoženje je lahko pred rubežem zaščiteno tudi s posebnimi predpisi. Tako je lahko na primer pri nadomestilu.

Osebni dohodki se lahko zarubijo samo v delu, ki presega znesek, ki ga dolžnik potrebuje za preživljanje sebe in svoje družine.

Pri tem imajo nekatere terjatve prednost pred drugimi. Terjatve za plačilo preživnine imajo prednost pred drugimi terjatvami.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

Ko se premoženje zarubi, dolžnik nad njim nima več enakega nadzora kot prej. S premoženjem ne sme razpolagati v škodo predlagatelja izvršbe, tako da ga prenese ali kako drugače ravna z njim, razen če izvršilni organ po posvetovanju s predlagateljem izvršbe to dovoli iz posebnih razlogov.

Kdor nezakonito razpolaga z zarubljenim premoženjem, se mu lahko naložijo kazenske sankcije.

S sklepom o rubežu se dodelijo prednostne pravice na premoženju.

V izvršilni zadevi mora tretja oseba navesti, ali ima dolžnik do nje terjatve ali druge zadeve, ki so lahko pomembne za presojo o tem, kolikšno je dolžnikovo zarubljivo premoženje. Dolžnost razkritja velja tudi za tretje osebe, ki imajo v posesti dolžnikovo premoženje, na primer na podlagi zastave ali hrambe. Banka mora na primer zagotoviti podrobnosti o dolžnikovih bančnih računih, sefih ali drugem premoženju, ki je shranjeno v banki. Dolžnost razkritja velja tudi za dolžnikove sorodnike in prijatelje.

Podatki se lahko od tretjih oseb zahtevajo ustno ali pisno, po potrebi pa se lahko tretje osebe pozovejo na zaslišanje. K temu jih je mogoče prisiliti pod grožnjo globe ali zaporne kazni.

Izvršilni organ lahko zarubljeno premoženje nemudoma prisilno proda. Prisilne prodaje se običajno izvedejo z javnimi dražbami, lahko pa se uredijo tudi zasebno.

Denarne zneske, prejete v izvršilnih zadevah, je treba prijaviti in predlagatelju izvršbe čim prej izplačati.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

Časovne omejitve veljavnosti sklepa o rubežu ni. Ne glede na to se z zakonodajo predvideva, da bo zarubljeno premoženje nemudoma prodano; glej odgovor 3.2.

Če je mogoče, je treba deložacijo izvesti v štirih tednih po tem, ko izvršilni organ prejme potrebno dokumentacijo.

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o otrocih in starših

Sklep o izvršbi začne veljati takoj, razen če ni določeno drugače. Uporablja se, dokler se ne določi drugače. V nalogu za plačilo globe je običajno navedeno, da je treba ukrep sprejeti v določenem času, na primer otroka je treba izročiti predlagatelju izvršbe. V sklepu o izvršbi v zvezi s stiki je običajno navedeno, kdaj so dovoljeni stiki, in običajno velja za nekaj mesecev vnaprej.

Odločitev v izvršilni zadevi ne preprečuje obravnave novega predloga.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o izvršbi

Zoper odločitve izvršilnega organa se praviloma lahko vloži pritožba. Pritožbo, naslovljeno na okrožno sodišče, je treba predložiti izvršilnemu organu.

Pritožbo zoper odločitev izvršilnega organa lahko vloži oseba, na katero ima ta odločba negativni učinek. Za vložitev pritožb zoper sklepe o rubežu osebnih dohodkov ni posebnega roka. Pritožbe zoper sklepe o rubežu drugega premoženja je treba vložiti v treh tednih od vročitve sklepa. Tretje osebe se lahko zoper tak rubež pritožijo kadar koli.

Okrožno sodišče lahko odloči, da se do nadaljnjega ne sme sprejeti noben izvršilni ukrep (tako imenovana prepoved sprejemanja izvršilnih ukrepov) ali da je treba že sprejeti ukrep razveljaviti, če ugotovi posebne razloge za to.

Izvršilne zadeve na podlagi zakonika o otrocih in starših

Zoper sklep okrožnega sodišča o izvršbi se je mogoče pritožiti pri pritožbenem sodišču. Pritožbe je treba vložiti pisno in jih predložiti okrožnemu sodišču. Rok za pritožbe je tri tedne.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Zakonik o izvršbi vsebuje določbe o omejitvi izvršbe, na primer za zaščito dolžnika. Dolžnik lahko v omejenem obsegu prepreči izvršbo z vložitvijo ugovora, na primer zaradi zastaranja. Najpogostejši primeri omejitev izvršbe so, da so določeno premoženje in določeni predmeti izvzeti iz rubeža zaradi upoštevanja dolžnikovih potreb. Iz rubeža materialnega premoženja je tako lahko izvzet tako imenovani „beneficium“ (premoženje, ki ga ni mogoče zarubiti), na primer stanovanje, ki je dolžnikovo stalno prebivališče, in denar, ki ga dolžnik potrebuje za svoje neposredno preživljanje. Iz rubeža osebnih dohodkov je izvzet „rezervni znesek“ za kritje običajnih življenjskih stroškov in dolžnikovih stanovanjskih stroškov.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je ukrep, ki ga izreče sodišče, da dolžnike po sodni odločbi prisili k spoštovanju sklepov sodišča.

V pravnem sistemu Anglije in Walesa je izbira izvršilnega sredstva v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi.

Upnik mora pri izbiranju sredstva upoštevati, ali:

• je verjetno, da bo od tožene stranke prejel denar in sodno takso;
• tožena stranka dolguje denar drugim ljudem oziroma ima druge sodne odločbe grofijskega sodišča;
• ima tožena stranka kakršno koli blago ali premoženje, ki ga je mogoče odvzeti in prodati na dražbi;
• je tožena stranka zaposlena;
• ima tožena stranka druge zaslužke, kot je prihodek od naložb;
• ima tožena stranka bančni račun, račun stanovanjske zadruge ali drug račun;
• ima tožena stranka lastnino (hišo) oziroma
• kdo drug dolguje denar toženi stranki.

Sledijo informacije o različnih vrstah izvršilnih ukrepov. Upnik po sodni odločbi bi se moral odločiti za tistega, za katerega je najbolj verjetno, da mu bo povrnil dolgovani denar.

Sodišče upniku po sodni odločbi ne more zagotoviti, da mu bo denar povrnjen, in za vsak izvršeni ukrep se plača sodna taksa. Čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti njegovega plačila, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Več informacij je na voljo na spletnem naslovu zloženka o izvršilnih postopkih.

Splošne informacije za upnike je mogoče najti v vodniku Vložitev denarnega sodnega zahtevka.

Splošne informacije za dolžnike je mogoče najti v naslednjih vodnikih:

Sodne odločbe grofijskega sodišča glede dolga

Odgovor na denarni sodni zahtevek

Vložitev denarnega sodnega zahtevka

Obstajajo različne vrste izvršilnih sredstev:

Prevzem nadzora nad blagom (prej zaplemba/rubež)

Zaseg blaga za morebitno poznejšo odstranitev in prodajo na dražbi, da se pokrijejo stroški dolga po sodni odločbi.

Za izvršbo s prevzemom nadzora nad blagom je treba pri sodišču zaprositi za nalog za prevzem nadzora. Nalog bo pomagal le, če ima tožena stranka:

• dovolj blaga na naslovu, kot ga je navedel upnik po sodni odločbi, ki bi ga bilo mogoče prodati na dražbi, da se zbere denar, ali
• ves denar, zahtevan v nalogu (da se zaustavi prodaja blaga).

Preden lahko sodišče izda nalog, mora biti izpolnjeno naslednje:

• tožena stranka ni plačala zneska, ki ji je bil odrejen v plačilo, ali
• tožena stranka je zamudila vsaj eno od plačil.

Sodni uradniki ne morejo vedno odvzeti in prodati blaga tožene stranke. Ne morejo na primer odvzeti osnovnih gospodinjskih predmetov ter trgovčevih orodij ali blaga, ki so predmet pogodb o najemu ali najemnem nakupu. Sodni uradnik ne bo vzel blaga tožene stranke, če ni dovolj vredno, da se po vštetju stroškov odvzema in prodaje blaga poplača nalog. Z blagom, prodanim na dražbi, se pogosto zbere znesek, ki ustreza le delu njegove prvotne vrednosti. Poleg tega so blago tožene stranke morda zasegli že sodni uradniki, ki so delovali v skladu z drugim nalogom.

Več informacij o nalogih za prevzem nadzora je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o rubežu dohodkov

V skladu s tem izvršilnim sredstvom se pridobi sklep, na podlagi katerega se na dan izplačila plače dolžnika po sodni odločbi od nje odbije fiksen znesek, ki se nakaže neposredno upniku po sodni odločbi.

Preden se lahko izda sklep o rubežu dohodkov, mora biti tožena stranka pri nekom zaposlena. Sklepa ni mogoče izdati, če je tožena stranka brezposelna ali samozaposlena. Sodišče sklepa morda ne bo moglo izdati ali pa bo lahko izdalo le sklep o odplačevanju v majhnih obrokih, če življenjski stroški tožene stranke presegajo zaslužek.

Več informacij o sklepih o rubežu dohodkov je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o bremenitvi premoženja – vključno s sklepi o prisilni prodaji in sklepi o zaustavitvi

Sklep o bremenitvi premoženja toženi stranki preprečuje prodajo premoženja (kot so nepremičnine, zemljišča ali naložbe), ne da bi bil poplačan dolg upniku po sodni odločbi. Upnik po sodni odločbi je poplačan bodisi iz izkupička od prodaje, ko upnik po sodni odločbi nepremičnino proda, bodisi iz izkupička iz zapuščine, ko upnik po sodni odločbi umre. Ta proces lahko vključuje tudi dve nadaljnji vrsti sklepov sodišča. Prvič, na voljo je sklep o prislini prodaji, s katerim lahko sodišče zahteva prodajo nepremičnin iz sklepa o bremenitvi premoženja. Drugič, obstaja sklep o zaustavitvi, ki dolžniku po sodni odločbi preprečuje prodajo nepremičnin z namenom izognitve postopku, da se zoper njega izda sklep o bremenitvi premoženja.

Več informacij o sklepih o bremenitvi premoženja je na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje.

Sklepi o poplačilu terjatev pri tretjih osebah (prej postopki rubeža pri dolžnikovih dolžnikih)

Pri tem izvršilnem sredstvu se pridobi sklep, s katerim se po nalogu sodišča zamrznejo bančni računi dolžnika po sodni odločbi. Znesek za pokritje dolga po sodni odločbi se potem samodejno prenese upniku po sodni odločbi za poplačilo dolga. Če na bančnih računih ni dovolj sredstev za pokritje dolga, potem se uporabijo sredstva, ki so na voljo, da se povrne vsaj del dolgovanega zneska.

Več informacij o sklepih o poplačilu terjatev pri tretjih osebah je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

Na voljo je video z nadaljnjimi informacijami.

Stečajni postopek

Če znaša dolgovani znesek vsaj 5000 GBP, lahko upnik po sodni odločbi predlaga, da se tožena stranka razglasi za insolventno. Ta postopek je mogoče začeti na grofijskem in višjem sodišču (High Court). Vendar je to lahko drago.

Sklepi za pridobitev informacij (prej ustne obravnave)

Ta postopek sam po sebi sicer ni izvršilno sredstvo, vendar omogoča, da se od dolžnikov po sodni odločbi pridobijo informacije v zvezi z njihovim premoženjem, kar upniku po sodni odločbi omogoča bolj ozaveščeno izbiro izvršilnega sredstva, ki bi ga želel uporabiti.

Več informacij o sklepih za pridobitev informacij je mogoče najti na spletišču ministrstva za pravosodje.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršbo so v Angliji in Walesu odgovorni višje sodišče, grofijsko sodišče ali magistratna sodišča. Višje sodišče in grofijsko sodišče bosta poskrbela za sodne odločbe, magistratna sodišča pa bodo izdala sklepe o odgovornosti lokalnim organom.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršiti je mogoče sodne in nesodne odločbe. Ni treba vedno zaprositi za sklep sodišča, s katerim se odobri izvršba. Postopek prevzema nadzora nad blagom je mogoče izvesti za neplačano najemnino, davke, carinske dajatve in trošarine ter kazni zaradi napačnega parkiranja, ne da bi bilo za to potrebno predhodno soglasje sodišča.

Grofijsko sodišče in višje sodišče sta pristojna za odreditev izvršbe v primerih, v katerih je bila izdana sodna odločba. Vendar je treba opozoriti, da sodni uradnik ne more izterjati zneska, ki presega 5000 GBP (razen če gre za izvršbo sporazuma, ki ga ureja zakon o potrošniških kreditih iz leta 1974 (Consumer Credit Act 1974), ki ga lahko izvrši samo grofijsko sodišče). Sodne odločbe grofijskega sodišča, pri katerih znesek presega 5000 GBP, je treba prenesti na višje sodišče, da jih sodni izvršitelj izvrši z rubežem. Sodni izvršitelji na višjem sodišču ne morejo izvršiti sodne določbe za znesek, ki je manjši od 600 GBP.

Obstaja postopek, s katerim se upniki po sodni odločbi lahko odločijo, da sodne odločbe za zneske med 600 in 5000 GBP prenesejo na višje sodišče, da se izvršijo z rubežem. Opozoriti je treba tudi, da višje sodišče ne izvaja postopka za rubež dohodkov; za uporabo tega izvršilnega sredstva je treba zadevo predložiti grofijskemu sodišču.

Če je bil zahtevek izdan v obliki spletnega denarnega zahtevka, je tudi zahtevek za nalog za rubež mogoče vložiti prek spleta.

Status, vloge, odgovornosti in pooblastila sodnih izvršiteljev

• Sodni izvršitelji višjega sodišča (prej grofijski sodniki) – Sodni izvršitelji višjega sodišča izvajajo izvršbe odlokov višjega sodišča od 1. aprila 2004. To so strokovnjaki za izvršbe, ki jih imenuje lord kancler za izvršbe znotraj določenih poštnih okrožij. Preden obveljajo kot primerni za imenovanje, morajo izpolniti številna merila, ki med drugim zajemajo kvalifikacije, finančno poštenost, članstvo v poklicnem združenju in zaveze glede raznolikosti in ustreznega vedenja ter disciplinskega postopka. Sodni izvršitelji višjega sodišča ne morejo izvršiti sodnih odločb grofijskega sodišča glede denarnih sredstev, če znesek, ki je predmet izvršbe, presega 600 GBP in se upnik odloči, da bo dolg prenesel na višje sodišče zaradi rubeža.

• Sodni uradniki/izvršitelji grofijskega sodišča so javni uslužbenci, zaposleni pri sodni službi njenega veličanstva za izvrševanje sodnih odločb in/ali sklepov, sprejetih in evidentiranih na grofijskih sodiščih. Izvršujejo naloge za prevzem nadzora, odvzem posesti zemljišča in vračilo blaga. Sodni uradniki grofijskega sodišča poleg tega opravljajo tudi druge naloge, vključno z osebno vročitvijo listin in sodnih nalogov za privedbo na sodišče.

• Certificirani izvršitelji so zasebni izvršitelji, ki jih je pooblastil sodnik grofijskega sodišča. Ukvarjajo se z zasegom blaga najemnika s strani najemodajalca, da se zagotovi zamudno plačilo najetih prostorov brez posredovanja sodišča. V skladu s številnimi drugimi zakoni lahko certificirani izvršitelji z licenco izterjajo tudi druge posebne dolgove, kot so občinski davek, negospodinjske pristojbine itd.

• Magistratna sodišča: Izvršitelji civilnopravnih ukrepov so odgovorni za izvrševanje sklepov magistratnih sodišč. Lahko zasežejo in prodajo blago, da se povrne dolgovani znesek iz denarne kazni ali plačilnega naloga skupnosti. Izvršujejo lahko tudi naloge za prijetje, privedbo na sodišče, pridržanje in nadzor, ki jih izda magistratno sodišče v skladu z enim od številnih zakonov, vključno s tistimi, ki urejajo izvršbo denarnih kazni in kazni skupnosti. Nekatera magistratna sodišča se lahko odločijo, da dajo izvrševanje v podizvajanje certificiranim izvršiteljem.

Uporaba pravnikov ali drugih delavcev v pravni stroki

Upnik ni obvezan vložiti predloga za izvršbo prek odvetnika ali kakršnega koli drugega delavca v pravni stroki.

Izvršilni postopki pa so lahko zapleteni, zlasti na višjem sodišču. Zato se bodo upniki morda pred začetkom izvršilnega postopka želeli posvetovati z odvetnikom, pravno službo ali uradom za svetovanje državljanom Citizens Advice.

Razpon stroškov izvršbe

Sodne takse se razlikujejo glede na izvršilno sredstvo. Kot je navedeno zgoraj, čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Veljavne takse za izvršilna sredstva so navedene na spletišču ministrstva za pravosodje.

3.2 Glavni pogoji

Kot je bilo navedeno zgoraj, je v Angliji in Walesu odločitev o tem, katero izvršilno sredstvo naj se uporabi, v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi. Odgovorni upniki, ki so prek sodišč dobili veljavno sodno odločbo in še vedno niso prejeli plačila, imajo pravico do izvršitve te sodne odločbe z najprimernejšimi sredstvi, ki so jim na voljo. Dokler je torej na voljo veljavna sodna odločba in je bil vložen ustrezen predlog, mora sodišče slediti željam upnika in uporabiti izvršilno sredstvo po upnikovi izbiri.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

• Bančni računi pri postopku iz sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah (ali dolžnikovih dolžnikih).
• Opredmeteno premično premoženje pri rubežu blaga.
• Registrirana prevozna sredstva pri rubežu blaga.
• Nepremičnine pri postopku sklepa o bremenitvi premoženja.
• Plače pri uporabi postopka za rubež dohodkov.

Sodni izvršitelj lahko odvzame le blago, ki pripada toženi stranki ali je v skupni lasti.  Izvzet je naslednji seznam blaga

(a) predmeti ali oprema (na primer orodja, knjige, telefoni, računalniška oprema in vozila), ki jih dolžnik potrebuje za osebno uporabo na delovnem mestu, pri poslovanju, trgovanju, opravljanju poklica, študiju ali izobraževanju, vendar skupna vrednost predmetov ali opreme, za katere se uporablja izjema, ne sme presegati 1350 GBP;

(b) oblačila, posteljnina, pohištvo, gospodinjska oprema, predmeti in živila, ki so razumno potrebni za zadovoljitev osnovnih gospodinjskih potreb dolžnika in vseh članov njegovega gospodinjstva, kar (med drugim) vključuje –

(i) štedilnik ali mikrovalovno pečico;

(ii) hladilnik;

(ii) pralni stroj;

(iv) dovolj veliko kuhinjsko mizo in dovolj kuhinjskih stolov, da se lahko posedejo dolžnik in vsi člani njegovega gospodinjstva;

(v) postelje in posteljnina, ki zadoščajo za dolžnika in vse člane njegovega gospodinjstva;

(vi) en stacionarni telefon oziroma mobilni ali internetni telefon, če v prostorih ni stacionarnega telefona, ki ga lahko uporablja dolžnik in kateri koli član njegovega gospodinjstva;

(vi) kakršen koli predmet ali opremo, ki je razumno potrebna za –

zdravstveno oskrbo dolžnika in katerega koli člana njegovega gospodinjstva;

varnost v stanovanjski hiši ali

zaščito stanovanjske hiše (na primer alarmni sistem) ali zaščito v stanovanjski hiši;

(vii) dovolj svetilk ali peči oziroma drugih naprav, namenjenih osvetlitvi, ali ogrevalnih zmogljivosti, da se zadovoljijo osnovne potrebe dolžnikovega gospodinjstva po ogrevanju in osvetlitvi, in

(ix) kakršen koli predmet ali opremo, ki je razumno potrebna za oskrbo –

osebe, mlajše od 18 let;

invalida ali

starejše osebe;

(c) psi pomočniki (vključno s psi vodniki, psi za gluhe in psi za invalide), ovčarji, psi čuvaji ali domači ljubljenčki;

(d) vozilo, na katerem je prikazan veljaven znak invalida, ker se uporablja za prevoz invalida, ali pa v zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja za prevoz invalida;

(e) vozilo (v javni lasti ali ne), ki se uporablja za policijo, gasilce ali reševalce, ali pa v zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja za policijo, gasilce ali reševalce, in

(f) vozilo, na katerem je prikazan veljaven znak britanskega medicinskega združenja (British Medical Association) ali drug znak, ki se uporablja za označevanje izrednih zdravstvenih razmer, ali pa zvezi z njim obstajajo razumni razlogi za prepričanje, da se uporablja v primeru izrednih zdravstvenih razmer.

Za vsako blago, ki ga odvzame sodni izvršitelj, mora obstajati verjetnost, da bo na dražbi prineslo denar. Sodni izvršitelji blaga ne bodo odvzeli, če menijo, da po plačilu stroškov odvzema in prodaje na dražbi ne bo prineslo dovolj za poplačilo vsaj dela sodnega naloga.

V primeru sklepov o rubežu dohodkov bo sodišče upoštevalo, koliko sredstev tožena stranka potrebuje za pokritje stroškov prehrane, najemnine ali hipoteke in nujnih dobrin ter za plačilo rednih računov, kot je račun za elektriko. To se imenuje „stopnja varovanega zaslužka“. Če zaslužek tožene stranke presega stopnjo varovanega zaslužka, bo izdan sklep.

Kar zadeva sklepe za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, lahko dolžnik, ki mu je dvig denarja z računa pri banki ali stanovanjski zadrugi preprečen in trdi, da ima posledično sam ali pa njegova družina težave s pokrivanjem običajnih življenjskih stroškov, zaprosi sodišče za sklep o plačilu v stiski, ki omogoča eno ali več izplačil določenim posameznikom.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Če dolžniki in tretje osebe ne spoštujejo zahtev iz sklepov sodišč, se zoper njih lahko izrečejo sankcije zaradi nespoštovanja sodišča. Kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi nespoštovanja, vključujejo „odpravo nespoštovanja“ (to je opravičilo sodniku na javni obravnavi), denarne kazni in v najhujših primerih do 14-dnevno zaporno kazen.

Banke imajo določene obveznosti glede razkritja informacij in rubeža bančnih računov. Kadar banka prejme sklep za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, ki je naložen eni od njenih strank, banki ni treba razkriti, koliko denarja je na računu. Lahko navede, da na računu ni nobenega denarja, da sredstva ne zadoščajo za poplačilo celotnega zneska, vendar se ta lahko poplača delno, ali da je na voljo dovolj sredstev za poplačilo celotnega zahtevanega zneska. Veljajo zelo stroga pravila glede varstva podatkov, ki urejajo, katere druge informacije lahko zagotovi banka.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V vseh sklepih je opredeljeno obdobje, v katerem je treba zagotoviti ustrezne informacije ali izpolniti sklep sodišča, navedene pa so tudi najvišje kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi neizpolnitve sklepa sodišča.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Vsa na sodišču temelječa izvršilna sredstva (sklepi o bremenitvi premoženja, sklepi o rubežu dohodkov in sklepi o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) vključujejo postopek v dveh fazah. Vmesna faza postopka je izključno na papirju temelječa sodna funkcija in dolžnik po sodni odločbi v tej fazi v postopek ne more prispevati ničesar. Vendar, če naj bi sklepi o rubežu dohodkov in sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah napredovali v zadnjo fazo, je potreben narok, na katerega bo vabljen dolžnik po sodni odločbi, da bo lahko pojasnil, zakaj naj ne bi nadaljevali z načrtovanim izvršilnim sredstvom. Ta „zadnji“ narok bo na istem sodišču, kjer je bil vložen prvotni predlog za zadevno izvršilno sredstvo (če ni izrecno zahtevano drugače). Datum naroka bo vsem strankam sporočen precej vnaprej in v vseh primerih obstaja določeno minimalno obdobje, ki mora preteči med „vmesno“ fazo, obvestilom o „zadnjem“ naroku in samim „zadnjim“ narokom, da se dolžniku (in kateri koli drugi, neposredno vpleteni tretji osebi, npr. banki v primeru sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) omogoči čas za pripravo. Če datum „zadnjega“ naroka strankam ne ustreza, imajo lahko možnost, da se preloži na vzajemno primernejšega. V tem primeru bo začasni sklep ostal v veljavi, vendar sklep ne more postati „dokončen“, dokler ni opravljen zadevni narok.

Kar zadeva sklepe o bremenitvi premoženja, mora začasni sklep dolžniku vročiti upnik in če dolžnik ne oporeka, začasni sklep postane dokončen brez naroka, razen če sodnik odredi, da je narok potreben. Dolžnik mora sodišču odgovoriti v desetih dneh po dnevu vročitve vabila na narok. Če dolžnik začasnemu sklepu ne ugovarja, ali če sodnik zadeve ne prenese drugam, se zadeva vrne prvotnemu sodišču, ki je izdalo sodno odločbo, in določi se datum naroka. Naroka se bosta udeležila upnik in dolžnik.

Ko sodišče sprejme sklep, pritožba zoper sodno odločbo ni mogoča. V ustreznih okoliščinah so pritožbe ali zahtevki za razveljavitev možni le glede prvotne sodne odločbe, s katero je upnik na samem začetku dobil pooblastilo, da zahteva izvršbo. Sodišče lahko izvršilni postopek prekliče le, če je bila sodna odločba uspešno izpodbijana s pritožbo ali razveljavljena. Če je ugovor zoper sodno odločbo vložen po tem, ko je sodišče odobrilo upnikov zahtevek za izvršbo, se izvajanje naloga lahko začasno zaustavi na podlagi vloge, predložene sodišču. Sodni uradniki blaga ne morejo odvzeti, morajo pa ga evidentirati (to je pripraviti seznam tistega blaga, ki bi ga pozneje lahko zasegli in odvzeli za prodajo).

Če je upnik sodišču predložil pravilen predlog za izvršbo, zadevno sodišče ne more zavrniti odobritve izvršilnega sredstva, ki ga je izbral upnik. Tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel upnik na voljo pravno sredstvo zoper odločbo o odobritvi ukrepa.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nalog ali odlok o prevzemu nadzora je časovno omejen. Nalog in odlok veljata 12 mesecev in ju je s sklepom sodišča mogoče podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev.

V postopku prevzema nadzora nad blagom mora biti dolžnik o izvršbi obveščen 7 celih dni vnaprej, da se mu omogoči plačilo dolga in stroškov, preden sodni izvršitelj prevzame nadzor nad blagom. To obdobje se lahko skrajša s sklepom sodišča, če obstajajo dokazi, da bo dolžnik premoženje odstranil, da se izogne izvršbi.

Če je dolžnik fizična oseba, sodni izvršitelj nadzora nad blagom ne more prevzeti pred 6:00 ali po 21:00.

Sodni izvršitelj ne sme vstopiti v prostore zaradi prevzema nadzora nad blagom, kadar je edina oseba, navzoča v prostorih, kjer se nahaja blago, otrok ali ranljiva oseba (tudi če gre za več kot eno osebo ali kombinacijo obojega).

Če je dolžnik ranljiva oseba, potem taksa ali takse, dolgovane za fazo izvršbe, v kateri se prevzame nadzor nad blagom, niso izterljive, razen če je sodni izvršitelj pred začetkom odstranjevanja blaga dolžniku zagotovil ustrezno priložnost za pridobitev pomoči in nasvetov.

Sorodne povezave

Ministrstvo za pravosodje

Združenje za izvrševanje civilnopravnih ukrepov (Civil Enforcement Association)

Združenje sodnih izvršiteljev pri višjem sodišču (High Court Enforcement Officers Association)

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je pravni postopek, s katerim se lahko zagotovi spoštovanje sodbe, sklepa ali odredbe sodišča.

Severna Irska ima edinstven sistem izvrševanja sodnih odločb civilnega prava. V večini sistemov anglosaškega prava se sodbe izvršujejo prek dodatnih sklepov sodišč. Za izvrševanje sodnih odločb civilnega prava v zvezi z vračilom denarja, blaga in premoženja je na Severnem Irskem odgovoren osrednji urad za izvrševanje sodnih odločb (Enforcement of Judgments Office), ki izvaja upravne in sodne funkcije.

Urad za izvrševanje sodnih odločb je bil ustanovljen leta 1971 in od leta 1979 ga upravlja sodna služba Severne Irske (Northern Ireland Courts and Tribunals Service). Pristojnosti in postopki urada za izvrševanje sodnih odločb so navedeni v odredbi o izvrševanju sodnih odločb iz leta 1981, ki se nanaša na Severno Irsko (Judgments Enforcement (Northern Ireland) Order 1981) (v nadaljnjem besedilu: odredba iz leta 1981), in pravilih o izvrševanju sodnih odločb iz leta 1981, ki se nanašajo na Severno Irsko (Judgments Enforcement Rules (Northern Ireland) 1981 (SR 1981/147)).

Obstajajo različne vrste izvršilnih sredstev:

Sklep o obročnem odplačevanju – to je sklep o plačilu na obroke, če urad za izvrševanje sodnih odločb ugotovi, da dolžnik ima ali bo imel sredstva, da v razumnem času v celoti ali deloma poplača dolgovani znesek.

Sklep o rubežu dohodkov – to je sklep, ki je namenjen dolžnikovemu delodajalcu in od njega zahteva redne odtegljaje od dolžnikove plače in njihovo plačilo uradu za izvrševanje sodnih odločb. Ta sklep se od večine drugih sklepov o izvršbi razlikuje po tem, da urad za izvrševanje sodnih odločb ni pristojno za njegovo izdajo brez predhodnega predloga upnika.  Urad za izvrševanje sodnih odločb lahko vročitev sklepa delodajalcu tudi zadrži, če ugotovi, da bo dolžnik plačila prostovoljno izvrševal uradu.

Sklep o zasegu – urad za izvrševanje sodnih odločb lahko na podlagi tega sklepa odstrani in proda nekaj dolžnikovega blaga in drugega premoženja. Premoženje pride v varstvo in posest urada za izvrševanje sodnih odločb in se obračuna v dobro upnika, v čigar korist je bil izdan sklep.

Sklep o obremenitvi zemljišča – ta sklep se najpogosteje uporablja za znatne dolgove in na splošno skupaj z drugim izvršilnim sredstvom. Sam po sebi ne povzroči dejanske izterjave dolga; upnik mora sprejeti ukrepe za izvršitev pravice do prodaje, tako da sodišču predloži vlogo za izvršitev obremenitve. V odredbi iz leta 1981 je tudi določba glede izdaje sklepov o obremenitvi drugih vrst premoženja.

Sklep o imenovanju upravitelja in sklep v skladu z zakonom o postopkih krone (Crown Proceedings Act) – Sklep o imenovanju upravitelja deluje tako, da se glavni izvršitelj imenuje za upravitelja vsakega plačila, do katerega je morebiti upravičen dolžnik. Primeri vrst plačil, ki so primerna za sklep o imenovanju upravitelja, vključujejo najemnine in dobičke od zemljišča, pravice namestnega delovanja po oporoki ali zneske, dolgovane samozaposlenemu dolžniku v pogodbi, oziroma plačila, dolgovana na podlagi civilne tožbe zoper drugo osebo ali družbo.

Sklep o rubežu dolgov (sklep o rubežu pri dolžnikovem dolžniku) – sklep o rubežu dolgov od dolžnika (ali „dolžnikovega dolžnika“), ki dolguje dolžniku po sodni odločbi, zahteva , naj dolg namesto zadnjenavedenemu poplača upniku ali v korist upnika. Ta sklep vsakemu upniku, ki ga pridobi, podeli status zavarovanega upnika in se uporablja za dolgove, ki obstajajo ali bodo nastali.

Sklepi o izročitvi zemljišča v posest – sodna odločba glede posesti zemljišča se izvrši s sklepom o izročitvi zemljišča v posest in daje uradu za izvrševanje sodnih odločb pravico, da izžene katero koli osebo, ki ima zemljišče v posesti, naj je to tožena stranka ali ne.

Sklep o izročitvi blaga – sodna odločba glede posesti blaga se izvrši s sklepom o izročitvi blaga. Blago bo vzel urad za izvrševanje sodnih odločb in ga vrnil upniku.  Tega ne bi smeli zamenjati s sklepom o zasegu, saj blago ni prodano.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Enforcement of Judgments Office (urad za izvrševanje sodnih odločb)
Laganside House
23–27 Oxford Street
Belfast
BT1 3LA

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Vsaka oseba, ki je upravičena do izvršitve sodne odločbe, lahko ob plačilu ustrezne takse uradu za izvrševanje sodnih odločb predlaga izvršitev zadevne sodne odločbe. Pred dejanskim predlogom je treba dolžniku poslati „obvestilo o nameri, da se vloži predlog za izvršbo“. Če dolžnik obveznosti iz sodne odločbe ne poravna v desetih dneh po datumu obvestila o nameri, lahko vložnik predloga nadaljuje z izvršbo. Kadar seštevek vseh dolgovanih zneskov presega 3000 GBP, je mogoče vložiti predhodno vlogo. To upniku po sodni odločbi omogoča, da se izda nalog za prevzem v varstvo in pridobi poročilo o dolžnikovih sredstvih, da se omogoči bolj ozaveščena odločitev o tem, ali nadaljevati z izvršbo.

Potem ko urad za izvrševanje sodnih odločb predlog prejme, dolžniku nemudoma vroči „nalog za prevzem v varstvo“, ki določeno dolžnikovo blago (z redkimi izjemami, kot je domače blago) opredeli kot blago, ki je v posesti in pod nadzorom urada za izvrševanje sodnih odločb, tako da dolžnik z njim ne more razpolagati. Nalog za prevzem v varstvo se preneha izvajati le v primeru poplačila zneska, ki je naveden v sodni odločbi, ali odprave predloga za izvršbo.

Naslednja faza v izvršilnem postopku je iskanje informacij o dolžnikovih sredstvih in ta faza je bistvenega pomena za opredelitev predloga za izvršbo. Od dolžnika po sodni odločbi se zahteva, naj izvršitelju zagotovi take informacije o svojih sredstvih, kot jih izvršitelj lahko zahteva. Pogovor z dolžnikom po sodni odločbi se opravi na njegovem domu ali pa je dolžnik pozvan, da obišče uradnika, imenovanega za zaslišanje.

Po prejetju poročila, ki ga je pripravil izvršitelj, višji sodni uradnik (Master) (glej spodaj) ali glavni izvršitelj (Chief Enforcement Officer) sprejme začasno odločitev glede predloga za izvršbo. Samo višji sodni uradnik lahko izdaja sklepe o zasegu, sklepe o rubežu pri dolžnikovem dolžniku ali sklepe o imenovanju upravitelja ter sklep v skladu z zakonom o postopkih krone. Upoštevajo se finančne in druge pomembne okoliščine dolžnika, potem pa se opredeli najboljše sredstvo za izvršitev sodne odločbe oziroma ugotovi, ali je sodna odločba sploh izvršljiva. Stranki se obvestita in zagotovi se jima možnost ugovora. Če ugovora ni, se odločitev potrdi, v nasprotnem primeru pa se zadeva uvrsti na seznam za narok pred višjim sodnim uradnikom.

Status, vloge, odgovornosti in pooblastila sodnih izvršiteljev

Urad za izvrševanje sodnih odločb vodi višji uradnik, ki ima status in položaj višjega sodnega uradnika (Master), osebje pa vključuje glavnega izvršitelja (in namestnika), imenovane uradnike in izvršitelje, od katerih je vsak dodeljen enemu okrožju Severne Irske.

Pooblastila, podeljena Uradu za izvrševanje sodnih odločb, da lahko izvršuje svoje pristojnosti, so določena v odredbi iz leta 1981. Posebej pomembna je pristojnost za izdajo širokega razpona sklepov o izvršbi, ki so navedeni zgoraj. Urad za izvrševanje sodnih odločb ima dodatne pristojnosti, ki so v podporo izvršilnemu postopku. Te vključujejo izdajanje nalogov za prevzem v varstvo ter postopke za udeležbo in zaslišanje prič, zaslišanje dolžnikov glede njihovih sredstev, vključno z zaslišanjem tretjih oseb (ki imajo morda informacije o dolžnikovih sredstvih in premoženju) ter prejemanje denarnih sredstev, izterjanih pri izvrševanju sodnih odločb.

Urad za izvrševanje sodnih odločb je pristojen tudi za zavrnitev predloga za izvršbo. Razlogi, na podlagi katerih lahko to stori, niso opredeljeni v odredbi iz leta 1981, temveč bodo na splošno nastopili, kadar vložnik ni upravičen do izvršitve sodne odločbe. Kadar sodne odločbe ni mogoče izvršiti v razumnem času (z izdajo kakršnega koli sklepa o izvršbi), lahko urad za izvrševanje sodnih odločb izda obvestilo in potrdilo o neizvršljivosti. Urad za izvrševanje sodnih odločb ima tudi široko pristojnost, da zaustavi izvršbo katere koli sodne odločbe brezpogojno ali pod nekaterimi pogoji.

Uporaba pravnikov ali drugih delavcev v pravni stroki

Na naroku pred višjim sodnim uradnikom se lahko vsaka stranka ali oseba, ki jo sklep zadeva, zglasi osebno ali prek zastopnika oziroma odvetnika.

Razpon stroškov izvršbe

Sistem izvrševanja sodnih odločb na Severnem Irskem se financira s taksami, ki jih plačajo uporabniki. Takse, ki jih je treba plačati, so navedene v delu 1 priloge k sklepu o pristojbinah za izvrševanje sodnih odločb (Severna Irska) iz leta 1996 (Judgments Enforcement Fees Order (Northern Ireland) 1996) (SR 1996/101), kakor je bil spremenjen, veljavne takse pa je mogoče najti tudi na spletni strani sodne službe Severne Irske.

3.2 Glavni pogoji

Pristojnost urada za izvrševanje sodnih odločb je določena v odredbi iz leta 1981 in vključuje naslednje sodne odločbe:

• Denarne sodne odločbe, vključno s sodnimi odločbami na kateri koli sodni stopnji v Severni Irski, sodnimi odločbami, ki so bile izdane zunaj Severne Irske in registrirane v Severni Irski ter nekaterimi sodnimi odločbami, izdanimi v skladu z evropskim pravom za dolg ali škodo, vključno z nekaterimi arbitražnimi odločbami
• Sodne odločbe, na podlagi katerih je oseba upravičena do posesti katerega koli zemljišča, pretežno sklepi o posesti v korist hipotek, čeprav se to uporablja tudi za najemodajalce zasebnega in javnega sektorja
• Sodne odločbe, na podlagi katerih je oseba upravičena do izročitve blaga
• Sodne odločbe, na podlagi katerih mora ta oseba plačati denarni znesek sodišču ali stori neko dejanje v omejenem času ter sodne odločbe zoper podjetje
• Obstajajo nekatere omejitve pristojnosti urada za izvrševanje sodnih odločb glede izvršitve sodne odločbe, vključno z naslednjimi:
• Kadar je sodno odločbo mogoče izvršiti le z dovoljenjem sodišča. ki jo je izdalo, je treba najprej pridobiti dovoljenje sodišča
• Kadar je bila izvršba prekinjena ali odložena, predloga za izvršbo ni mogoče sprejeti, dokler se prekinitev ali odlog ne prekliče
• Kadar je od začetka izvršljivosti sodne odločbe preteklo šest let ali več, je ni mogoče izvršiti. Po tem obdobju je višjemu sodnemu uradniku mogoče predložiti predlog za pridobitev dovoljenja za izvršbo.
• Za izvršitev sodne odločbe zoper osebo v imenu, ki ni njeno lastno, je potrebno dovoljenje sodišča.

Odločitev o vrsti sklepa o izvršbi sprejme urad za izvrševanje sodnih odločb in noben vložnik ne more zahtevati uporabe določenega izvršilnega sredstva.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Izvršilni ukrep v zvezi s plačo se lahko sprejme z uporabo postopka za rubež dohodkov. Odtegnjeni znesek se izračuna ob upoštevanju „običajne stopnje odtegljaja“ in „stopnje varovanega zaslužka“. Prvonavedena je stopnja, katere uporaba je po mnenju urada za izvrševanje sodnih odločb smiselna glede na dolžnikove dohodke, da izpolni obveznost v skladu s sodno odločbo. Drugonavedena je stopnja, pod katero po mnenju urada za izvrševanje sodnih odločb ne bi smeli zmanjševati dolžnikovih dohodkov glede na njegove vire in potrebe.

Obstajajo štiri kategorije premoženja, v zvezi s katerim se lahko izda sklep o zasegu:

• blago, glede katerega ima dolžnik prodajni interes;
• denar, menice, obveznice in zadolžnice ter kateri koli drugi vrednostni papirji za denar, ki pripada dolžniku;
• kakršna koli življenjska polica, v kateri ima dolžnik edini upravičen delež, in
• blago dolžnikovega zakonca, kadar se dolg po sodni odločbi nanaša na pridobljeno blago ali opravljene storitve oziroma najemnino ali dolgovane obroke v zvezi z zasedbo prostorov za splošno uporabo ali užitek dolžnika in njegove družine.

Premoženje, ki je oproščeno zasega, vključuje oblačila, pohištvo in drugo osnovno domače blago, orodja in sredstva dolžnikovega poslovanja do vrednosti 200 GBP; premoženje, ki ga ima dolžnik v okviru skrbništva za drugega, in premoženje v rokah upravitelja, ki ga imenuje sodišče.

Sklep o obremenitvi zemljišča se lahko izda za vsako dolžnikovo zemljišče ali interes v zemljišču, „interes v zemljišču“ pa vključuje kakršno koli zakonito ali pravično posest ali interes, služnostno pravico, pravico, pravni naslov, terjatev, zahtevo, tožbo, pravico do zasega ali omejitev razpolaganja v zvezi z zemljiščem. Sklepi o obremenitvi in drugi podobni sklepi se lahko izdajo tudi za druge vrste premoženja, ne samo za zemljišče. Natančneje, obremenijo se sredstva ali vrednostni papirji v državnih organih, javnih podjetjih ali družbah, navadne obveznice, sredstva na sodišču in delnice v zasebnih podjetjih.

Poleg rubeža denarnih sredstev, ki ga dolžniku po sodni odločbi dolguje naročnik ali stranka za opravljeno delo ali storitve, je mogoče izdati sklep o rubežu dolgov v zvezi s kakršnimi koli denarnimi sredstvi, ki jih ima dolžnik po sodni odločbi na banki ali v stanovanjski zadrugi.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Kakršen koli sklep o izvršbi, ki ga izda urad za izvrševanje sodnih odločb, ima enako veljavo in učinek kot sklep višjega sodišča (High Court). Obstajajo različna dodatna izvršilna pooblastila, ki jih je mogoče uporabiti v primeru nespoštovanja sklepa o izvršbi, ki vključujejo:

• Napotitev v zapor za največ šest tednov zaradi namernega neplačila dolgovanih obrokov v skladu s sklepom o obročnem odplačevanju ali drugega zneska denarja, opredeljenega v členu 107 odredbe iz leta 1981.
• Sklep o sekvestraciji, ki osebo, imenovano za začasnega upravitelja, pooblašča, da vstopi na katero koli zemljiško posest, ki je v lasti osebe, zoper katero je bila izdana sodna odločba, da prejme, zaseže in pobere najemnine in dobičke od te posesti ter vzame katero koli drugo osebno lastnino zadevne stranke, zaseženo pa zadrži, dokler sklep ni upoštevan.

Nespoštovanje urada za izvrševanje sodnih odločb se lahko predloži višjemu sodišču, ki lahko kršitev obravnava, kot da je bila storjena pred njim.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Obveznosti iz denarne sodne odločbe so izpolnjene po plačilu ali poravnavi v njej navedenega zneska. Ko se to zgodi, se opusti vsak sklep o izvršbi, ki je bil izdan v zvezi z zadevno sodno odločbo. Če je bil sklep o izročitvi zemljišča v posest ali sklep o izročitvi blaga uspešno izvršen, ni mogoč noben nadaljnji postopek, razen za povračilo stroškov in izdatkov izvršbe.

Upnik ali dolžnik po sodni odločbi lahko urad za izvrševanje sodnih odločb zaprosi za razveljavitev, opustitev ali spremembo sklepa o izvršbi in se lahko razpiše narok.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Kar zadeva notranje pritožbe, jih glavni izvršitelj predloži višjemu sodnemu uradniku.

Kar zadeva zunanje pritožbe, se je zoper odločbo urada za izvrševanje sodnih odločb mogoče pritožiti pri višjem sodišču (High Court), ko gre za vprašanja dejanskega stanja in pravne podlage v okoliščinah, opredeljenih v členu 140 odredbe iz leta 1981, sicer pa pri pritožbenem sodišču (Court of Appeal), ko gre za pravno vprašanje. Sklep o rubežu dohodkov je edina vrsta sklepa o izvršbi denarne sodne odločbe, navedena v členu 140, in ni nobene splošne pravice do pritožbe zoper zavrnitev izdaje kakršnega koli posebnega sklepa za izvršbo.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Številne omejitve glede izvršbe so določene v členu 17 odredbe o izvrševanju sodnih odločb iz leta 1981, ki se nanaša na Severno Irsko (Judgments Enforcement (Northern Ireland) Order 1981) in tudi v pravilu 5 pravil o izvrševanju sodnih odločb iz leta 1981, ki se nanašajo na Severno Irsko (Judgments Enforcement Rules (Northern Ireland) 1981).  Omejitve obstajajo in se nanašajo na številne različne scenarije, v katerih se predlaga izvršitev sodne odločbe.  Te omejitve so na voljo zaradi zaščite dolžnika pred številnimi različnimi položaji, kot so [med drugim]:

a) kadar je treba pred začetkom izvršbe zaprositi za dovoljenje sodišča;

b) kadar je sodišče prekinilo ali odložilo izvrševanje sodne odločbe, ki bi preprečila izvršitev sodne odločbe pri uradu za izvrševanje sodnih odločb;

c) kadar je predlog za izvršitev sodne odločbe podan več kot 6 let od dneva, ko je sodna odločba postala izvršljiva.  V tem primeru bo upnik pred vložitvijo predloga urad zaprosil za dovoljenje za izvršitev sodne odločbe – o tem bo odločil višji sodni uradnik (Master) urada za izvrševanje sodnih odločb;

d) predlog za izvršitev ne bo sprejet, če je od dneva, ko je sodna odločba postala izvršljiva, preteklo več kot 12 let;

e) kadar je za izvršitev iste sodne odločbe vloženih več predlogov.  Če je vložen več kot en predlog, bo upnik pred vložitvijo nadaljnjega predloga za izvršitev iste sodne odločbe zaprosil za dovoljenje glavnega izvršitelja (Chief Enforcement Officer);

f) kadar je upnik po izdaji sodne odločbe dolg pripisal tretji osebi;

g) kadar je sodišče glede sodne odločbe vključilo pogoj, ki ni bil izpolnjen in ki bi preprečil izvršitev sodne odločbe pri uradu za izvrševanje sodnih odločb;

h) sprejetje predloga za izvršitev, ko poteka postopek za prekinitev izvrševanja v skladu s pravilom 103.  Pred vložitvijo predloga za izvršitev je potrebno dovoljenje višjega sodnega uradnika (Master);

i) sprejetje predloga za izvršitev, kadar je bil izdan sklep o prekinitvi izvršbe zaradi insolventnosti v skladu s členom 14(1);

Če je urad za izvrševanje sodnih odločb potrdil, da sodne odločbe ni mogoče izvršiti (členi 19–21 odredbe o izvrševanju sodnih odločb iz leta 1981, ki se nanaša na Severno Irsko (Judgments Enforcement (Northern Ireland) Order 1981)), je potrdilo mogoče razveljaviti (na prošnjo upnika). Vendar je to omejeno na 12 let od dneva izdaje potrdila o neizvršljivosti.

Člen 16 odredbe o omejitvah iz leta 1989, ki se nanaša na Severno Irsko (Judgments Enforcement (Northern Ireland) Order 1981), določa omejitve glede izvrševanja sodnih odločb (in obresti), potem ko poteče 6 let od začetka izvršljivosti sodne odločbe.  Višji sodni uradnik pri uradu za izvrševanje sodnih odločb bo to upošteval pri obravnavanju predloga za izvršitev sodne odločbe, ki starejša od šestih let (glej zgornji odstavek (d)).

Sorodne povezave

Sodna služba Severne Irske

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Na Škotskem se uporablja pojem izterjave za opis številnih sodnih postopkov, ki jih je mogoče izvesti zoper dolžnike in s katerimi se zahteva plačilo dolgov upnikom. Izterjava lahko ustrezno poteka le na podlagi zakonitega naloga, kot je sklep o dolgovih ali listina dolgov, za katere je treba plačati denarni znesek, ali širše sklep civilnih sodišč, ki običajno zajemajo odpravo ali preprečitev nekega dejanja.

Vrste izterjave vključujejo izvršbe na osebni dohodek, zamrznitev premoženja ali sredstev v posesti tretje osebe, rubež premoženja ali sredstev, zamrznitev in prisoditev dolga.

Prisoditev dolga

Prisoditev dolga je zelo stara oblika izterjave dedne lastnine, katere učinek je sodno zavarovanje na dedni lastnini v korist upnika. Ta redko uporabljena oblika izterjave je postopek, ki poteka izključno pred glavnim civilnim sodiščem. Po izdaji sklepa o prisoditvi se povzetek sklepa evidentira ali vpiše v ustrezno škotsko zemljiško knjigo (register zemljiškoknjižnih listin ali zemljiška knjiga). Načeloma nato upnik, ki mu je prisojen dolg, pridobi enake pravice kot drugi dedni upniki, vendar brez pravice do prodaje. Upniku omogoča začetek postopka za izbris dolžnika, če je lastnik, ali začetek postopka za prejem najemnine od najemnikov, če je nepremičnina oddana v najem. Šele po preteku desetih let lahko upnik pri sodišču vloži vlogo, da postane lastnik, in nepremičnino proda.

Zamrznitev premoženja ali sredstev v posesti tretje osebe

Zamrznitev je izterjava premičnega premoženja, ki pripada dolžniku in je v posesti tretje osebe. Deluje tako, da tretji osebi preprečuje sprostitev zamrznjenega premoženja. Predmeti, ki jih je mogoče zamrzniti, vključujejo dolgove, sredstva na bančnem računu, delnice, nepremičnine skladov, zavarovalne police in opredmeteno premično premoženje. Opredmetenega premičnega premoženja v posesti dolžnika ni mogoče zamrzniti, saj je ustrezna oblika izterjave za to rubež.

Rubež premoženja

Opredmeteno premično premoženje v lasti dolžnika lahko upnik zarubi in proda na dražbi kot sredstvo za izterjavo neporavnanih dolgov. Toda rubež se ne more uporabiti za odvzem nekaterih predmetov, kot so poklicna orodja ali knjige, ki jih dolžnik potrebuje za opravljanje svojega poklica, ali vozila, ki jih dolžnik upravičeno potrebuje in ki ne presegajo navedene vrednosti. Rubež se ne more uporabiti niti za prevzem posesti nad premoženjem, ki je v dolžnikovi stanovanjski hiši, razen če je grofijski sodnik izdal sklep o izrednem rubežu. Rubež upniku omogoča, da zarubi denar (gotovino, vključno s kovanci in bankovci v tuji valuti, poštna nakazila, bančne instrumente itd.), ki je shranjen v dolžnikovih prostorih, čeprav se denar, ki je v stanovanjski hiši ali ki ga ima dolžnik pri sebi, ne sme zarubiti.

Izvršba na osebni dohodek

Osebni dohodek dolžnika se lahko izterja v obliki izvršbe na osebni dohodek (za izvršitev posameznega dolga), rubeža tekoče preživnine (za izvršitev preživnine ali rente, ki se plačuje ob razvezi zakonske zveze) ali sklepa o združeni izvršbi (sklep, ki ga izda sodišče za sočasno izvršitev plačila dveh ali več istovrstnih dolgov). Zoper vsakega preživninskega zavezanca, ki je na podlagi sklepa o rubežu preživnine zavezan k plačilu preživnine za otroka, se lahko izda tudi sklep o odtegljajih od osebnega dohodka v skladu z zakonom o podpori za otroke iz leta 1991. Po vročitvi načrta za zamrznitev mora delodajalec v skladu z zakonskimi preglednicami od osebnega dohodka dolžnika odtegniti določen znesek ob vsakem izplačilu osebnega dohodka in ga nakazati upniku, dokler ni dolg poravnan ali pa dolžnik da odpoved.

Prisilna izselitev ali odstranitev iz nepremičnine

Prisilna izselitev se lahko izvrši na podlagi sklepov o vrnitvi posesti dedne lastnine, o odstranitvi ali prisilni izselitvi. Odstranitev je pojem, ki se uporablja, kadar lastnik od najemnika zahteva vrnitev posesti lastnine. Prisilna izselitev je pravno sredstvo za odstranitev osebe, ki biva v dedni lastnini, a do tega ni upravičena.

Zamrznitev

Zamrznitev je osebna izterjava, ki dolžniku preprečuje prodajo ali drugačno razpolaganje z dedno lastnino ali odobritev zavarovanja na njej, ki bi bilo v škodo upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje. To se doseže z vpisom zamrznitve v register zamrznitev in prisoditev. Zamrznitev upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje, daje uteho, da bo dolžnik težko razpolagal s svojo dedno lastnino, vendar pa mu ne daje nobene stvarne pravice do lastnine. Zamrznitev je negativna izterjava ali izterjava s prepovedjo, ki učinkuje pet let, vendar preneha prej, če upnik, v korist katerega se zamrzne premoženje, soglaša z opustitvijo; običajno je to po poravnavi dolga.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodni izvršitelji in vročevalci so pristojni organi za izvršitev na Škotskem. Upniki jim dajo navodila za izvršitev sodnih odločb ali nalogov zoper dolžnike, ki jih izdajo grofijska sodišča ali glavno civilno sodišče, pa tudi listine dolgov, vpisane v register listin (Books of Council and Session) za izvršitev.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Sodne odločbe ali sklepi, ki jih izda grofijsko sodišče v katerem koli grofijskem sodnem okrožju na Škotskem, ali glavno civilno sodišče in enakovredni organi (kot je listina dolgov, vpisana za izvršitev), so izvršljivi. Povzetek sklepa načeloma pomeni jamstvo za vse zakonite izvršitve.

Izvršitev z izterjavo načeloma spada v pristojnost sodnih izvršiteljev in vročevalcev. To so neodvisni izvajalci, ki se jim izplačuje nagrada in ki od grofijskega sodnika grofijskega sodnega okrožja, v katerem so pooblaščeni za delovanje, prejemajo provizijo. Te uradnike nadzira in usmerja sodišče, čeprav na sodišču niso neposredno zaposleni. Škotski zakon o dolžnikih iz leta 1987 (Debtors (Scotland) Act 1987) določa pravni okvir za nadzor nad potrditvijo njihovega imenovanja, usposabljanja in delovanja pri izvrševanju njihovih uradnih funkcij, škotski zakon o poplačilu dolga in rubežu iz leta 2002 (Debt Arrangement and Attachment (Scotland) Act 2002) in škotski zakon o stečaju in izterjavi itd. iz leta 2007 (Bankruptcy and Diligence etc. (Scotland) Act 2007) nadalje urejata njihove funkcije in delovanje. Poleg tega morajo vsi uradniki sodišča svoje naloge opravljati v skladu z ustanovno listino in statutom združenja sodnih vročevalcev in sodnih izvršiteljev.

Le v nekatere izvršilne postopke je treba vključiti odvetnika.

Pristojbine, ki jih zaračunajo sodni izvršitelji in vročevalci za opravljanje izterjav, so zdaj predpisane v zakonu o sejninah (pristojbine sodnih izvršiteljev) iz leta 2013 (Act of Sederunt (Fees of Sheriff Officers) 2013 (SSI 2013/345)) in v zakonu o sejninah (pristojbine vročevalcev) iz leta 2013 (Act of Sederunt (Fees of Messengers-at-Arms) 2013 (SSI 2013/346)). Te tarife se sproti spreminjajo.

3.2 Glavni pogoji

Izdaja sklepa v korist vložnika (oseba, ki vloži tožbo) običajno zadostuje za izvršitev izvršbe. Vendar večina izterjav zahteva vročitev plačilnega naloga in izdajo svežnja z nasveti in informacijami o dolgovih, preden je dolg mogoče izterjati. Plačilni nalog je uradni zahtevek za plačilo, vročen dolžniku za znesek, ki ga dolguje upniku, vključno z vsemi pripadajočimi obrestmi in stroški. Dolžniku nalaga štirinajstdnevni plačilni rok (če je dolžnik znotraj Združenega kraljestva), v katerem izvrši plačilo. Če dolg ni poravnan v navedenem roku, lahko potem upnik uporabi institut izterjave za vračilo zapadlih zneskov. Sveženj z nasveti in informacijami o dolgovih vsebuje nasvete za dolžnike glede finančnega svetovanja.

V primeru sklepa o izrednem rubežu se mora upnik obrniti na sodišče za pridobitev posebnega dovoljenja za rubež neosnovnih predmetov, shranjenih v stanovanjski hiši dolžnika. Pri presoji glede izdaje takega sklepa grofijski sodnik upošteva različne vidike. Ti so:

• narava dolga (in zlasti povezanost dolga s kakršnim koli davkom ali dajatvijo ali poklicem ali poslom, ki ga opravlja ali izvaja dolžnik);
• ali dolžnik prebiva v navedeni stanovanjski hiši;
• ali dolžnik v navedeni stanovanjski hiši opravlja poklic ali izvaja poslovanje;
• ali je bil dolžnik deležen finančnega svetovanja;
• ali so sklepi ali navodila za podaljšanje plačilnih rokov prenehali veljati ter
• ali med dolžnikom in upnikom obstaja sporazum o poravnavi dolga.

Grofijski sodnik mora biti prepričan zlasti o tem, da je upnik sprejel razumne ukrepe za pogajanje o poravnavi dolga in da je upnik že sprejel ukrepe za izvršitev dolga z zamrznitvijo in izvršbo na osebni dohodek in da je upravičeno pričakovati, da bo znesek, izterjan na dražbi dolžnikovih neosnovnih sredstev, najmanj enak razumno ocenjeni skupni višini zaračunanih stroškov in 100 GBP.

Zamrznitev deluje tako, da se zarubi premoženje (denarna sredstva in premično premoženje) v posesti tretje osebe in zavaruje ukrep prednostnega poplačila upnika, v korist katerega se zamrzne premoženje. Če so zamrznjena denarna sredstva, zanje velja, da se samodejno sprostijo po štirinajstih tednih, če ni bil vložen noben ugovor. Vsak ugovor je treba vložiti pri grofijskem sodniku na sodišču in ga obrazložiti, da je zamrznitev neupravičeno stroga, da grofijski sodnik zamrznitev ni izvedel pravilno ali da zamrznjena sredstva pripadajo tretji osebi (ali so v skupni lasti tretje osebe in dolžnika). Za sprostitev zamrznjenega premoženja mora upnik za to zaprositi, in če sodišče njegovi prošnji ugodi, tretji osebi, ki ima v posesti sredstva v lasti dolžnika, naroči sprostitev zamrznjenega premoženja.

V primeru prisoditve, če dolg po desetih letih ni poravnan („zakonitost“), lahko dolžnik, ki mu je prisojen dolg, svojo pravico spremeni v absolutno lastninsko pravico. To se stori s tožbo, vloženo pri glavnem civilnem sodišču, ki se imenuje tožba za razglasitev poteka zakonitosti. Dolžnik lahko zoper tožbo za razglasitev poteka zakonitosti ugovarja z obrazložitvijo, da je dolg poravnan.

Zamrznitev učinkuje od dneva, ko sta zamrznitveni načrt in potrdilo o izvršitvi zamrznitve vpisana v register zamrznitev in prisoditev. Toda če je obvestilo o zamrznitvi vpisano v register zamrznitev in prisoditev, zamrznitveni načrt in potrdilo o izvršitvi pa sta vpisana v 21 dneh po tem obvestilu, bo zamrznitev učinkovala od dneva vpisa obvestila.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Za vsako vrsto sredstev, razen za gotovino v posesti dolžnika, je na voljo institut izterjave.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Prisoditev dolga

Prisoditev učinkuje kot sodno zavarovanje na dedni lastnini v korist upnika. Sklep o prisoditvi osebi, ki ji je prisojen dolg, ne daje takojšnje pravice do prodaje, temveč le pravico do zavarovanja najemnin, če se dedna lastnina oddaja v najem ali pravico do izbrisa dolžnika, če je ta v njegovi posesti.

Zamrznitev premoženja ali sredstev v posesti tretje osebe

Učinek zamrznitve je zamrznitev denarnih sredstev in/ali premičnega premoženja, ki pripada dolžniku in je v posesti tretje osebe. Tretja oseba premoženja ali denarnih sredstev ne sme porabljati ali z njimi razpolagati ali jih sprostiti dolžniku brez upnikovega soglasja. Upnik mora za sprostitev zamrznjenega premoženja sebi za to zaprositi. Za zamrznjena denarna sredstva v posesti finančne institucije velja, da se samodejno sprostijo po štirinajstih tednih, če ni bil vložen noben ugovor. Če se tretja oseba, ki ima v posesti sredstva v lasti dolžnika, posesti zamrznjenih sredstev odpove, odškodninsko odgovarja upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje, za njihovo vrednost. Če bo delovala v nasprotju z zamrznitvijo, bo teoretično tudi kriva razžalitve sodišča. Tretje osebe, ki imajo v posesti sredstva v lasti dolžnika, so pravno zavezane, da upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje, razkrijejo obstoj ali obseg sredstev, zarubljenih z zamrznitvijo. Če te obveznosti ne izpolnijo, jim lahko grofijski sodnik izda sklep, s katerim od jih zahteva, naj upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje, plačajo denarni znesek.

Izvršba na osebni dohodek ali sklep o rubežu tekoče preživnine

Če je delodajalcu bil vročen načrt za izvršbo na osebni dohodek ali sklep o rubežu tekoče preživnine, mora odtegniti izračunani znesek in ga nakazati upniku. Če delodajalec teh rokov ne spoštuje, upniku odškodninsko odgovarja za denarni znesek, ki bi moral biti nakazan.

Prisilna izselitev ali odstranitev iz nepremičnine

Sklep o prisilni izselitvi ali odstranitvi učinkuje tako, da od osebe zahteva, naj zapusti nepremičnino, navedeno v navedenem sklepu. Če oseba, ki je predmet sklepa o prisilni izselitvi ali odstranitvi, tega prostovoljno ne izpolni in se ne odstrani do navedenega datuma, jim lahko grofijski sodniki odstranijo in zavarujejo nepremičnino, pri čemer lahko po potrebi zaprosijo za pomoč policijo. Osebi, ki se mora odstraniti, mora biti vročena „odredba o odstranitvi z dedne lastnine“, rok, naveden v odredbi, pa mora poteči, preden se lahko odstranitev ali prisilna izselitev izvršita, razen če je grofijski sodnih to zahtevo opustil.

Zamrznitev

Vpis zamrznitve v register zamrznitev in prisoditev učinkuje tako, da dolžniku preprečuje prodajo ali drugačno razpolaganje z dedno lastnino ali odobritev zavarovanja na njej, kar bi škodovalo upniku, v korist katerega se zamrzne premoženje. Vsako razpolaganje ali standardno zavarovanje ali drugo dejanje, ki ga odobri dolžnik v nasprotju z zamrznitvijo, je treba na zahtevo upnika, v korist katerega se zamrzne premoženje, spremeniti

Sklep o zavezi k izpolnitvi določenega dejanja (ad factum praestandum) je sklep za izvršitev oprave nekega dejanja s strani dolžnika, ki ni plačilo denarnega zneska in zahteva soglasje. V pogojih sklepa mora biti natančno navedeno, kaj je treba opraviti, in če se sodišču predlaga njegova izdaja, je zaželeno, da se doda alternativna zahteva za nadomestilo škode brez soglasja. Posledica neizpolnitve ne more biti odvzem prostosti, razen če oseba, ki je prvotno predlagala izdajo sklepa („vložnik“), to predlaga sodišču, če je bil prvotni sklep odobren. Vložnik je nato tisti, ki mora sodišče prepričati, da dolžnik namerno zavrača izpolnitev sklepa. Če je sodišče prepričano, lahko izda nalog za odvzem prostosti nasprotni stranki v postopku za obdobje, ki ne sme biti daljše od 6 mesecev. Obveznost, naložena s sklepom, z zaporno kaznijo ne ugasne.

Rubež denarja

Ta upniku omogoča, da zarubi in odvzame denar (gotovino, vključno s kovanci in bankovci v tuji valuti, poštna nakazila, bančne instrumente itd.), ki je shranjen v dolžnikovih prostorih, čeprav se denar v stanovanjski hiši in v posesti dolžnika ne sme zarubiti.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Prisoditev dolga

Po izdaji sklepa se povzetek evidentira v ustrezni škotski zemljiški knjigi. Tako postane sklep veljaven in šele po preteku 10 let lahko upnik pri sodišču vloži vlogo, da postane lastnik, in nepremičnino proda.

Zamrznitev premoženja ali sredstev v posesti tretje osebe

Izvršitev zamrznitve je bodisi uspešna ali neuspešna. Na primer, zamrznitev se lahko vroči banki, toda če dolžnik nima odprtega računa pri tej banki ali na računu nima dovolj denarnih sredstev, z zamrznitvijo ne bodo uspešno zajeta nobena denarna sredstva.

Rubež premoženja

Rubež učinkuje le do največ šest mesecev po dnevu, ko je določena stvar zarubljena, in do dneva, ki je 20 dni po dnevu, ko je bila zarubljena stvar odstranjena s kraja, kjer je bila zarubljena. V sklepu o izrednem rubežu je naveden rok, v katerem mora biti ta izvršen.

Izvršba na osebni dohodek ali sklep o rubežu tekoče preživnine

Vročitev načrta za izvršbo na osebni dohodek ali sklepa o rubežu tekoče preživnine je bodisi uspešna ali neuspešna. Če dolžnik ni zaposlen pri osebi, ki ji je vročen načrt, je neuspešna. Če je dolžnik zaposlen, velja do poplačila dolga ali do odpovedi s strani dolžnika.

Prisilna izselitev ali odstranitev iz nepremičnine

Izterjava po sklepu o odstranitvi ali prisilni izseliti mora biti izvršena brez nepotrebnega odlašanja. Opredelitve, kaj pomeni nepotrebno odlašanje, ni. To je odvisno od konkretnih okoliščin vsake posamezne zadeve.

Zamrznitev

Zamrznitev zastara po 5 letih. Lahko se obnovi na podlagi vloge, ki jo upnik, v korist katerega se zamrzne premoženje, vloži pri sodišču. V sklepu o zavezi k izpolnitvi določenega dejanja ad factum praestandum mora biti točno navedeno, kaj je treba opraviti, ter rok, v katerem je treba dejanje opraviti.

Rubež denarja

Rubež denarja je bodisi uspešen ali neuspešen. Na primer, če grofijski sodnik v dolžnikovih prostorih ne najde denarnih sredstev, bo rubež denarja neuspešen. Če je rubež denarja uspešen, mora uradnik sodišča (sodni izvršitelji in vročevalci) pred iztekom 14-dnevnega roka, ki teče od dne izvršitve rubeža denarja, o tem poročati grofijskemu sodniku. Uradnik sodišča mora narediti kopijo poročila za dolžnika in upnika. Rubež bo prenehal učinkovati, če grofijski sodnik zavrne prejem poročila.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Delodajalec ali dolžnik lahko gofijskemu sodniku predlagata izdajo sklepa za razglasitev neveljavnosti sklepa o rubežu tekoče preživnine ali sklepa o prenehanju njegovega učinkovanja. Če poleg tega dolžnik lahko grofijskega sodnika prepriča, da obstaja majhna verjetnost za ponovno neplačilo, lahko grofijski sodnik izda sklep o preklicu.

Dolžnik, tretja oseba, ki ima v posesti sredstva v lasti dolžnika, ali tretja oseba lahko z obvestilom o ugovoru grofijskemu sodniku predlagajo izdajo sklepa o preklicu ali omejitvi zamrznitve. To obvestilo mora biti podano 4 tedne od izvršitve zamrznitve.

Zoper vsako sodno odločbo grofijskega sodnika v zvezi z rubežem ali izrednim rubežem se lahko vloži pritožba. Pritožba se lahko vloži le na podlagi dovoljenja grofijskega sodnika pri višjem grofijskem sodniku in zoper sodno odločbo. Odločitev višjega grofijskega sodišča o taki pritožbi je dokončna.

Razlogi za opustitev ali preklic zamrznitve obstajajo v primerih, ko je bila zamrznitev postopkovno nestrokovna in ko je bil sklep za plačilo zmanjšan.

Zoper odstranitev ali prisilno izselitev po izvršitvi sklepa ni pritožbe.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Pristop dolžnika k reševanju dolga

Če je bil dolžniku določen upravitelj premoženja, ali če je sklenil z upniki prostovoljni sporazum ali zaščiteni sporazum, ali če se je v okviru sistema za poplačilo dolga vključil v program za odplačilo dolga, potem upniki zoper dolžnika ne morejo opraviti nadaljnje izterjave, za katero veljajo nekateri pogoji. Namesto tega bi moral upnik načeloma preučiti možnost predložitve zahtevka za zapadle zneske dolžnikovemu upravitelju ali pa dolg priglasiti kateremu koli programu za odplačilo dolga.

Moratorij na izterjavo

S spremembami škotskega zakona o stečaju iz leta 1985 (Bankruptcy (Scotland) Act 1985, ki so na podlagi škotskega zakona o stečaju in svetovanju glede zadolženosti iz leta 2014 (Bankruptcy and Debt Advice (Scotland) Act 2014) začele veljati 1. aprila 2015, je treba moratorij na izterjavo uvesti v zvezi z vsemi zakonitimi načini reševanja dolga na Škotskem. To bo pomenilo, da če posameznik pošlje obvestilo, da se želi vključiti v zakonito reševanje dolga, bo deležen 6-tedenskega obdobja zaščite pred vsako vrsto izterjave, ki jo upniki uvedejo zoper njega. To je isto 6-tedensko obdobje, ki je zdaj določeno na podlagi škotskega zakona o stečaju in izterjavi iz leta 2007 (Bankruptcy and Diligence etc. (Scotland) Act 2007), s katerim je bil uveden moratorij na izterjavo za dolžnika, ki se namerava prijaviti ali se je prijavil v program za odplačilo dolga, ali pa 6-tedensko obdobje, ki začne teči od dneva, ko s priporočeno pošiljko sporoči upravljavcu za poplačilo dolga svojo namero za prijavo v program za odplačilo dolga. Ta 6-tedenska obdobja moratorija pa se lahko v nekaterih okoliščinah seveda skrajšajo ali podaljšajo. [V okviru škotskega zakona o koronavirusu iz leta 2020 (Coronavirus (Scotland) Act 2020) je bilo obdobje moratorija podaljšano na 6 mesecev – ta sprememba bo veljala do 30. septembra 2020 in se lahko z uredbami še podaljša].

Plačilni rok

Pri odobritvi sklepa zoper dolžnika za plačilo nekaterih vrst dolga lahko sodišče glede plačilnega roka izda navodilo, da se lahko znesek, ki ga je treba plačati, poravna v obliki periodičnih obrokov. Poleg tega, ko se je začela izterjava, lahko sodišče izda sklep o plačilnem roku. Čeprav sta navodilo ali sklep o plačilnem roku v veljavi, pa za izvršitev plačila dolga ni dopustno vročiti plačilnega naloga ali izvesti kakršne koli vrste izterjave.

Izvršitev plačilnih rokov

Če je po dnevu, ko je obveznost postala izvršljiva, ta še naprej neprekinjeno obstajala dvajset let, ne da bi bil vložen ustrezni zahtevek in ne da bi bil nadaljnji obstoj obveznosti ustrezno pripoznan, obveznost ugasne. Če torej na podlagi sklepa sodišča ali listine dolgov neprekinjenih dvajset let ni bila izvršena izterjava in če je dolžnik ali oseba v njegovem imenu tudi ni nepreklicno priznala v pisni obliki, obveznost zastara. Toda če upnik izvede izterjavo za izvršitev sklepa ali listine dolgov, dolžnik pa upniku jasno prizna, da dolg še vedno obstaja, potem ima upnik na voljo nadaljnjih 20 let, da lahko zahteva popolno izpolnitev zahtevka zoper dolžnika.

Sorodne povezave

Accountant in Bankruptcy (škotska služba za insolventnost)

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba je ukrep, ki ga izreče sodišče, da dolžnike po sodni odločbi prisili k spoštovanju sklepov sodišča. Izvršilno sredstvo izbere izključno upnik po sodni odločbi.

Pri odločanju, katero sredstvo uporabiti, mora upnik upoštevati, ali:

• je verjetno, da bo od tožene stranke prejel denar in sodno takso;
• tožena stranka dolguje denar drugim osebam oziroma ima druge sodne odločbe;
• ima tožena stranka kakršno koli blago ali premoženje, ki ga je mogoče vzeti in prodati na dražbi;
• je tožena stranka zaposlena;
• ima tožena stranka druge zaslužke, kot je prihodek od naložb;
• ima tožena stranka bančni račun, račun stanovanjske zadruge ali drug račun;
• ima tožena stranka lastnino (hišo) ali
• kdo drug dolguje denar toženi stranki.

Sledijo informacije o različnih vrstah izvršilnih ukrepov. Upnik po sodni odločbi bi se moral odločiti za tistega, za katerega je najbolj verjetno, da mu bo povrnil dolgovani denar.

Sodišče upniku po sodni odločbi ne more zagotoviti, da mu bo denar povrnjen, in za vsak izvršen ukrep se plača sodna taksa. Čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke.

Obstajajo različne vrste izvršilnih sredstev:

Zaseg blaga

Rubež je izvršitev sodnih odločb civilnega sodišča z zasegom blaga. Za izvršbo z rubežem je treba pri sodišču zaprositi za nalog za rubež. Nalog bo pomagal le, če ima tožena stranka:

• dovolj blaga na naslovu, kot ga je navedel upnik po sodni odločbi, ki bi ga bilo mogoče prodati na dražbi, da se zbere denar, ali
• ves denar, zahtevan v nalogu (da se zaustavi prodaja blaga).

Preden lahko sodišče izda nalog, mora biti izpolnjeno naslednje:

• tožena stranka ni plačala zneska, ki ji je bil odrejen v plačilo, ali
• tožena stranka je zamudila vsaj eno od plačil.

Sodni uradniki ne morejo vedno odvzeti in prodati blaga tožene stranke. Ne morejo, na primer, odvzeti osnovnih gospodinjskih predmetov ter trgovčevih orodij ali blaga, ki so predmet pogodb o najemu ali najemnem nakupu. Sodni uradnik ne bo vzel blaga tožene stranke, če ni dovolj vredno, da se po vštetju stroškov odvzema in prodaje blaga poplača nalog. Z blagom, prodanim na dražbi, se pogosto zbere le del zneska, ki ustreza njegovi vrednosti. Poleg tega so blago tožene stranke morda zasegli že sodni uradniki, ki so delovali v skladu z drugim nalogom.

Sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah

Upnik po sodni odločbi lahko vrhovnemu sodišču (Supreme Court) predlaga, naj se dolg, ki ga tretja oseba dolguje toženi stranki, namesto tega plača upniku po sodni odločbi. V praksi se to sredstvo uporablja za zaseg sredstev, ki jih ima tožena stranka morda na bančnih računih. Če na bančnih računih ni dovolj sredstev za pokritje dolga, potem se uporabijo sredstva, ki so na voljo, da se povrne vsaj nekaj dolgovanega zneska.

Postopki v primerih insolventnosti

Če znaša dolgovani znesek vsaj 750 GBP, lahko upnik po sodni odločbi predlaga, naj se tožena stranka razglasi za insolventno. Ta postopek se predloži vrhovnemu sodišču (Supreme Court). Vendar je to lahko drago.

Sodni poziv

Na področju pristojnosti vrhovnega sodišča za spore majhne vrednosti (terjatve do 10 000 GBP) lahko upnik po sodni odločbi predlaga sodni poziv. Sodišče lahko naloži obročno odplačevanje neplačanega dolga, kar lahko v nekaterih omejenih okoliščinah v primeru neplačila pripelje do zaporne kazni.

Sklepi za pridobitev informacij

Ta postopek sam po sebi sicer ni izvršilno sredstvo, vendar omogoča, da se od dolžnikov po sodni odločbi pridobijo informacije v zvezi z njihovim premoženjem, kar upniku po sodni odločbi omogoča bolj ozaveščeno izbiro izvršilnega sredstva, ki bi ga želel uporabiti.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Za izvršbo je v Gibraltarju pristojno vrhovno sodišče (Supreme Court).

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Vrhovno sodišče (vključno z njegovo pristojnostjo na področju sporov majhne vrednosti) lahko odredi izvršbo v primerih, v katerih je bila izdana sodna odločba.

V Gibraltarju so sodni uradniki zaposleni pri sodni službi in tako javni uslužbenci. Ukvarjajo se z izvrševanjem sodnih odločb in/ali sklepov, ki so jih sprejela in evidentirala sodišča. Izvršujejo sodne naloge za rubež premoženja, odvzem posesti zemljišča in odvzem blaga. Sodni uradniki poleg tega opravljajo tudi druge naloge, vključno z osebno vročitvijo dokumentov in sodnih nalogov za privedbo na sodišče.

Uporaba pravnikov ali drugih delavcev v pravni stroki

Nobene obveznosti ni, da bi moral upnik predlog za izvršbo vložiti prek odvetnika ali kakršnega koli drugega delavca v pravni stroki.

Izvršilni postopki so lahko zapleteni, razen pri pristojnosti vrhovnega sodišča (Supreme Court) na področju sporov majhne vrednosti. Zato se bodo upniki morda želeli pred začetkom izvršilnega postopka posvetovati z odvetnikom ali uradom za svetovanje državljanom Citizens Advice.

Razpon stroškov izvršbe

Sodne takse se razlikujejo glede na izvršilno sredstvo. Kot je bilo navedeno zgoraj, čeprav bo sodišče takso prištelo denarju, ki ga tožena stranka že dolguje, sodišče upniku ne more povrniti, kar je plačal, če ta ne dobi denarja od tožene stranke. Za več informacij glede veljavnih taks se lahko obrnete na sodno tajništvo vrhovnega sodišča: Supreme Court Registry, 277 Main Street, Gibraltar, telefon: (+350) 200 75608.

3.2 Glavni pogoji

Kot je navedeno zgoraj, je v Gibraltarju odločitev o tem, katero izvršilno sredstvo naj se uporabi, v celoti prepuščena upniku po sodni odločbi. Odgovorni upniki, ki so prek sodišč dobili veljavno sodno odločbo in še vedno niso prejeli plačila, imajo pravico do izvršitve te sodne odločbe z najprimernejšimi sredstvi, ki so jim na voljo. Dokler je torej na voljo veljavna sodna odločba in je bil vložen ustrezen predlog, mora sodišče upoštevati upnikovo izbiro.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet izvršbe je lahko naslednje premoženje:

• Bančni računi pri postopku sklepa za poplačilo terjatev pri tretjih osebah.
• Opredmeteno premično premoženje pri rubežu.
• Nepremičnine pri postopku sklepa za bremenitev premoženja.

Ni nobenih strogo določenih in hitrih seznamov blaga, ki je izvzeto iz zaplembe. Vendar obstajajo smernice. Sodni uradnik lahko odvzame le blago, ki pripada toženi stranki ali je v skupni lasti.

Za vsako blago, ki ga odvzame sodni uradnik, mora obstajati verjetnost, da bo na dražbi prineslo denarni izkupiček. Sodni uradniki blaga ne bodo odvzeli, če menijo, da po plačilu stroškov odvzema in prodaje na dražbi ne bo prineslo dovolj za poplačilo vsaj dela sodnega naloga.

Sodni uradniki ne morejo odvzeti:

• predmetov, ki jih tožena stranka potrebuje za svoje delo ali poslovanje, kot so obrtniško orodje ali knjige;
• osnovnih gospodinjskih predmetov, ki jih potrebujejo tožena stranka in njena družina, kot so oblačila ali posteljnina;
• predmetov, ki so zakupljeni, najeti ali predmet pogodb o najemnem nakupu (vključno z avtomobili);
• blaga, ki so ga sodni uradniki morda že zasegli v skladu z drugim sodnim nalogom, ali
• opreme, ki ne pripada podjetju (npr. pisarniške opreme, strojev in zakupljenih vozil).

Kar zadeva sklepe za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, lahko dolžnik, ki mu je dvig denarja z računa pri banki ali stanovanjski zadrugi preprečen in trdi, da ima posledično sam ali pa njegova družina težave s pokrivanjem običajnih življenjskih stroškov, zaprosi sodišče za sklep o izplačilu v stiski, ki omogoča eno ali več izplačil določenim posameznikom.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Če dolžniki in tretje osebe ne spoštujejo zahtev iz sklepov sodišč, se zoper njih lahko izrečejo sankcije zaradi nespoštovanja sodišča. Kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi nespoštovanja, vključujejo „odpravo nespoštovanja“ (to je opravičilo sodniku na javni obravnavi), denarne kazni in v najhujših primerih do 14-dnevno zaporno kazen.

Banke imajo določene obveznosti glede razkritja informacij in rubeža bančnih računov. Kadar banka prejme sklep za poplačilo terjatev pri tretjih osebah, ki je naložen eni od njenih strank, banki ni treba razkriti, koliko denarja je na računu. Lahko navede, da na računu ni nobenega denarja, da sredstva ne zadoščajo za poplačilo celotnega zneska, vendar se ta lahko poplača delno, ali da je na voljo dovolj sredstev, da se poplača celoten zahtevani znesek. Veljajo zelo stroga pravila glede varstva podatkov, ki urejajo, katere druge informacije lahko zagotovi banka.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V vseh sklepih je opredeljeno obdobje, v katerem je treba zagotoviti ustrezne informacije ali izpolniti sklep sodišča, navedene pa so tudi najvišje kazni, ki jih je mogoče naložiti zaradi neizpolnitve sklepa sodišča.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Vsa na sodišču temelječa izvršilna sredstva (sklepi o bremenitvi premoženja in sklepi za poplačilo terjatev pri tretjih osebah) vključujejo postopek v dveh fazah. Vmesna faza postopka je izključno na papirju temelječa sodna funkcija in dolžnik po sodni odločbi v tej fazi v postopek ne more prispevati ničesar. Vendar, če naj bi posamezno sredstvo napredovalo v končno fazo, je potreben narok, na katerega bo povabljen dolžnik po sodni odločbi in na katerem bo lahko pojasnil, zakaj naj ne bi nadaljevali z načrtovanim izvršilnim sredstvom. Datum naroka bo vsem strankam sporočen precej vnaprej in v vseh primerih obstaja določeno minimalno obdobje, ki mora preteči med „vmesno“ fazo, obvestilom o „zadnjem“ naroku in samim „zadnjim“ narokom, da se dolžniku (in kateri koli drugi, neposredno vpleteni tretji osebi, npr. banki v primeru sklepa o poplačilu terjatev pri tretjih osebah) omogoči čas za pripravo. Če datum „zadnjega“ naroka strankam ne ustreza, se morda lahko preloži na vzajemno primernejšega. V tem primeru bo začasni sklep ostal veljaven, vendar ne more postati „dokončen“, dokler se ne opravi narok.

Ko sodišče sprejme sklep, pritožba zoper sodno odločbo ni mogoča. V ustreznih okoliščinah so pritožbe ali zahtevki za razveljavitev možni le glede prvotne sodne odločbe, s katero je upnik na samem začetku dobil pristojnost, da zahteva izvršbo. Sodišče lahko izvršilni postopek prekliče le, če je bila sodna odločba uspešno izpodbijana s pritožbo ali razveljavljena. Če je ugovor zoper sodno odločbo vložen po tem, ko je sodišče odobrilo upnikov zahtevek za izvršbo, se izvajanje naloga lahko začasno zaustavi na podlagi vloge, predložene sodišču. Sodni uradniki blaga ne morejo odvzeti, morajo pa ga evidentirati (to je pripraviti seznam tistega blaga, ki bi ga pozneje lahko zasegli in odvzeli za prodajo).

Če je upnik sodišču predložil pravilen predlog za izvršbo, zadevno sodišče ne more zavrniti odobritve izvršilnega sredstva, ki ga je izbral upnik. Tako ni nobene potrebe po tem, da bi imel upnik na voljo pravno sredstvo zoper odločbo o odobritvi ukrepa.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Nalog ali odlok o rubežu je časovno omejen. Nalog in odlok veljata 12 mesecev in ju je s sklepom sodišča mogoče podaljšati za nadaljnjih 12 mesecev.

V postopku prevzema nadzora nad blagom mora biti dolžniku izročeno obvestilo, v katerem je navedeno, da je bilo njegovo blago zaseženo in da ima na voljo 5 dni, da s sodnimi uradniki sklene sporazum o „nadzorovanem blagu“. Ta sporazum dolžniku omogoča, da blago zadrži. Če dolžnik sporazuma v petih dneh ne podpiše, lahko sodni uradniki blago odstranijo in ga dajo na dražbo.

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.