Izvrševanje sodnih odločb

Litva
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev sodne odločbe pomeni izpolnitev obveznosti, ki jih sodna odločba nalaga strankam v postopku, tj. stranke izvedejo dejanja, določena v sodni odločbi za njeno izvršitev. Nekatere sodne odločbe ne zahtevajo posebne izvršitve, in sicer sodne odločbe o priznanju ter začasnem prenehanju, spremembi ali vzpostavitvi pravnega razmerja. Sodna odločba se lahko izvrši na podlagi dobre vere strank, tj. brez izvršilnih ukrepov, ali prisilno. Če oseba, zoper katero je bila izdana sodna odločba, ne izpolni sodne odločbe v dobri veri, ima upnik, ki zahteva sodno odločbo, pravico, da pri sodišču zaprosi za izdajo izvršilnega naloga in ga predloži sodnemu izvršitelju.

Sodni izvršitelji so osebe, ki jih država pooblasti, da na zahtevo upnika ukrepajo z izvršilnimi ukrepi za izvršitev sodne odločbe, ki se ne izvrši v dobri veri.

Izvrševanje sodnih odločb urejata del VI („Izvršilni postopek“) zakonika o civilnem postopku Republike Litve in odredba št. 1R-352 ministra za pravosodje z dne 27. oktobra 2005 o odobritvi navodila za izvrševanje sodnih odločb (v nadaljnjem besedilu: navodilo). Posebna pravila, ki urejajo izvrševanje sodnih odločb, so lahko določena tudi v drugih pravnih aktih.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Sodne odločbe izvršujejo sodni izvršitelji.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Izvršilni naslov, izdan na podlagi sodne odločbe, sodnemu izvršitelju v izvršbo predloži oseba, ki je do tega upravičena, tj. tožnik ali njegov zastopnik. Če izvršilni naslov sodnemu izvršitelju predloži tožnikov zastopnik, zakon zahteva, da so pravice zastopnika zapisane v pooblastilu, izdanem in formaliziranem v skladu z zakonom, tj. pooblastila, ki jih predložijo fizične osebe, morajo biti notarsko overjena, medtem ko lahko pooblastilo, ki ga predloži zastopnik pravne osebe, odobri ustrezni organ pravne osebe. Če izvršilni naslov sodnemu izvršitelju predloži odvetnik ali njegov pomočnik, mora odvetnik ali njegov pomočnik sodnemu izvršitelju predložiti tudi pisno pogodbo s stranko ali drug dokument, v katerem so določene njegove pravice in obveznosti, vključno z njihovim obsegom. Izvršilni naslovi za izterjavo denarnih zneskov se sodnim izvršiteljem pošljejo prek informacijskega sistema sodnih izvršiteljev po postopku, določenem v navodilu: sorazmerno vsem sodnim izvršiteljem, ki delujejo na območju dejavnosti, ob upoštevanju kategorij izvršilnih naslovov in zneskov za izterjavo, določenih v navodilu, in zagotavljanju, da se nov izvršilni naslov za izterjavo pri istem dolžniku dodeli sodnemu izvršitelju, ki že izvršuje izterjavo pri tem dolžniku, razen če se novi izvršilni naslov ne uporablja na območju dejavnosti tega sodnega izvršitelja. Sodni izvršitelj mora v treh delovnih dneh po prejemu izvršilnega naslova ali takoj v primeru nujne izvršitve preveriti, ali obstajajo očitni razlogi za zavrnitev sprejema izvršilnega naslova in začetka izvršilnega postopka.

3.2 Glavni pogoji

Izvršilni naslov lahko sodnemu izvršitelju v izvršbo predloži tožnik ali njegov zastopnik ali organ ali uradnik, ki je izvršilni naslov izdal. Če je dolžnik fizična oseba, sodni izvršitelj izvršilni naslov izvrši glede na kraj prebivališča te osebe, njen kraj dela ali kraj, kjer se nahaja njeno premoženje. Če je dolžnik pravna oseba, sodni izvršitelj izvršilni naslov izvrši na dolžnikovem sedežu ali v kraju, kjer se nahaja njegovo premoženje.

Izvršilni naslov je treba predložiti pred iztekom zastaralnega roka, ki velja za izvršbo. Izvršilni naslovi na podlagi sodnih odločb se lahko predložijo v izvršbo v petih letih od pravnomočnosti sodne odločbe. Rok za predložitev izvršilnih naslovov na podlagi sodnih odločb, ki so takoj izvršljive, začne teči prvi dan po izdaji sodne odločbe.

Izvršilni naslov je sprejet v izvršbo, ko tožnik sodnemu izvršitelju plača upravne stroške izvršilnega postopka. Odvisno od finančnega položaja fizične osebe, ki je v vlogi tožnika, se lahko sodni izvršitelj odpove plačilu vseh ali dela stroškov izvršbe ali pa plačilo odloži do zaključka izvršilnega postopka.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

Izvršilni ukrepi vključujejo:

  1. izterjavo iz dolžnikovih sredstev in premoženja ali lastninskih pravic;
  2. izterjavo iz dolžnikovega premoženja in denarnih sredstev, ki jih imajo druge osebe;
  3. prepoved drugim osebam, da na dolžnika prenesejo denarna sredstva ali premoženje ali zanj izvršijo druge obveznosti;
  4. zaseg dokumentov, ki potrjujejo dolžnikove pravice;
  5. izterjavo iz dolžnikove plače, pokojnine, štipendije ali drugih dohodkov;
  6. rubež določenih predmetov, navedenih v sodni odločbi, pri dolžniku in njihov prenos na tožnika;
  7. upravljanje dolžnikovega premoženja in uporabo prihodkov za namen izterjave;
  8. obveznost dolžnika, da opravi določena dejanja ali se jih vzdrži;
  9. pobot nasprotnih terjatev;
  10. druge ukrepe, določene z zakonom.

Hkrati se lahko uporabi več kot en izvršilni ukrep.

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Če je dolžnik fizična oseba, je predmet izterjave naslednje premoženje:

  • hipoteke in zavarovanja, če je izterjava v korist hipotekarnega upnika ali imetnika zavarovanja;
  • denarna sredstva, lastninske pravice, vrednostni papirji, plače, štipendije ali drugi dohodki ali premičnine, ki pripadajo dolžniku;
  • nepremičnine, ki pripadajo dolžniku;
  • kmetijska zemljišča v lasti dolžnika, če je njegova glavna dejavnost kmetijstvo;
  • dolžnikovo bivališče, v katerem živi.

Če je dolžnik pravna oseba, je predmet izterjave naslednje premoženje:

  • hipoteke in zavarovanja, če je izterjava v korist hipotekarnega upnika ali imetnika zavarovanja;
  • denarna sredstva, lastninske pravice, vrednostni papirji, končni izdelki ter drugo premično in nepremično premoženje, ki se ne uporablja neposredno ali ni prilagojeno za neposredno uporabo v proizvodnem procesu, razen upravnih prostorov;
  • druga sredstva;
  • nepremičnine, potrebne za proizvodnjo, ter surovine in materiali, stroji, oprema in druga osnovna sredstva, ki se uporabljajo neposredno v proizvodnji.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Izvršilni ukrepi in postopki se razlikujejo glede na to, ali se izvršuje denarna ali nedenarna obveznost, in glede na to, ali so predmet izterjave dolžnikova sredstva, dohodek ali drugo premoženje.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikova sredstva pri kreditnih institucijah, plačilnih institucijah ali institucijah za izdajo elektronskega denarja, bo sodni izvršitelj tem institucijam prek informacijskega sistema za omejitev gotovine poslal nalog za omejitev uporabe dolžnikovih sredstev ali prisilno bremenitev dolžnikovih sredstev za poravnavo dolga in stroškov izvršbe.

Če sodni izvršitelj ugotovi, da so dolžnikova sredstva ali drugo premoženje pri tretjih osebah (sodni izvršitelj ima pravico pridobiti te informacije, pa tudi informacije o tem, ali morajo tretje osebe dolžniku izplačati sredstva ali nanj prenesti drugo premoženje), se ta sredstva zarubijo.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikov dohodek, sodni izvršitelj predloži izvršilni naslov dolžnikovemu delodajalcu ali drugi osebi, ki dolžnika plačuje. Določen delež dolžnikovega dohodka se odteguje od njegove plače in enakovrednih prejemkov, dokler se ne izterjajo vsi neporavnani zneski.

Če se izvršuje denarna obveznost in je izterjava usmerjena na dolžnikovo premoženje, se premoženje zarubi in proda. Izterjave ni mogoče usmeriti na dolžnikovo premoženje, če dolžnik sodnemu izvršitelju predloži dokaze, da je denarna sredstva mogoče vrniti v šestih mesecih ali – v primeru izterjave iz dolžnikovega zadnjega bivališča, v katerem živi – v 18 mesecih z odtegljaji zakonsko določenega zneska od dolžnikovega dohodka. Izterjava je lahko usmerjena na dolžnikovo bivališče, v katerem živi, samo če je znesek, ki ga je treba izterjati, višji od 4 000 EUR. Na zahtevo dolžnika ali njegovih družinskih članov lahko sodišče po tem, ko je bilo stanovanje ali hiša predmet sklepa o rubežu za izterjavo neplačanih zneskov za energijo in komunalne storitve ter druge storitve, odloči, da se izterjava iz zadnjega stanovanja, hiše ali njenega dela, v katerem zadevne osebe živijo, ne opravi. Pri tem lahko sodišče upošteva finančni položaj in interese otrok, invalidov in prikrajšanih skupin.

Rubež dolžnikovega premoženja je začasna prepoved ali omejitev lastništva ali posamezne sestavine lastništva (upravljanja, uporabe ali razpolaganja), ki se naloži na dolžnikovo premoženje.

Rubež lahko opravi sodišče ali sodni izvršitelj.

Sodišče zarubi premoženje s sklepom, ki vključuje izvajanje začasnih odredb. Zarubljena sredstva ne smejo presegati zneska terjatve. Sodišče lahko takšen sklep razveljavi na zahtevo zadevnih oseb ali v nekaterih primerih na lastno pobudo. Ko sodišče prouči zadevo in tožbo zavrne, začasne odredbe veljajo, dokler odločba ne postane pravnomočna, če pa se po tem, ko je sodišče uporabilo začasne odredbe, tožbi ugodi, se začasne odredbe uporabljajo do izvršitve odločbe sodišča.

Sodni izvršitelj, ki izvršuje sklep o izvršbi, mora ob rubežu dolžnikovega premoženja podpisati listino o rubežu. Sodni izvršitelj lahko razveljavi rubež premoženja le, če rubež opravi sodni izvršitelj. Vrednost dolžnikovega premoženja, ki ga je zarubil sodni izvršitelj, ne sme bistveno presegati zneska terjatve in stroškov izvršbe.

Likvidacija premoženja pomeni prisilno prodajo zarubljenega premoženja dolžnika ali dajalca zavarovanja na dražbi, prek podjetij, ki se ukvarjajo s prodajo ali unovčenjem premoženja, njegov prenos na tožnika, njegovo prodajo kupcu, ki ga predlaga dolžnik, ali kateri koli drug postopek likvidacije, določen z zakonom. Glede na razloge za rubež in vrsto zadevnega premoženja zarubljeno premoženje prodajo sodni izvršitelji, uradi državnega davčnega inšpektorata ali borzni posredniki in podjetja, ki se ukvarjajo z javnim trgovanjem z vrednostnimi papirji, v skladu z zakonsko določenim postopkom.

Dolžnikovo nepremično premoženje in drugo premoženje, registrirano v skladu z zakonom, katerega vrednost presega 2 000 EUR, ter drugo premično premoženje, katerega vrednost na enoto presega 30 000 EUR, se proda na dražbi. Drugo premoženje se lahko unovči na druge načine. Prodaja na dražbi poteka elektronsko.

Dolžnik ima pravico, da pred začetkom dražbe najde kupca za premoženje, ki se prodaja. Če dolžnik najde kupca za premoženje, se premoženje proda kupcu, ki ga je našel dolžnik. Premoženje se lahko proda kupcu, ki ga najde dolžnik, za znesek, ki ni nižji od vrednosti premoženja, navedene v sklepu o rubežu, ali za nižji znesek, ki zadostuje za celotno kritje dolgov in stroškov izvršbe.

Z unovčenjem zarubljenega premoženja prenehajo vsi rubeži tega premoženja.

Če so izdani izvršilni naslovi v zvezi z nasprotnimi terjatvami dolžnika in upnika, sodni izvršitelj pobota zneske v skladu z ustaljenim postopkom. Če je mogoče s pobotom v skladu z ustaljenim postopkom izterjati celoten znesek, se ne sprejmejo nobeni drugi izvršilni ukrepi. Pobota ni mogoče uporabiti v preživninskih postopkih.

Posebne zahteve, ki se uporabljajo za izvršitev nedenarnih obveznosti, so določene z zakonom.

Sodni izvršitelj pri izvršitvi sodne odločbe o prenosu skrbništva nad otroki izvede izvršilne ukrepe v navzočnosti osebe, ki ji je skrbništvo nad otrokom dodeljeno, in predstavnika organa, pristojnega za varstvo pravic otrok. Zagotoviti je treba varstvo otrokovih pravic.

Če so tožniku dodeljeni določeni predmeti, navedeni v sodni odločbi, sodni izvršitelj te predmete zaseže pri dolžniku in jih izroči tožniku.

V skladu s sodno odločbo se lahko v stanovanjske prostore preselijo (ali se iz njih odstranijo) samo osebe, ki so navedene v izvršilnem naslovu. Po potrebi se lahko zaprosi za pomoč policije.

Če se sodna odločba, s katero se od dolžnika zahteva, da opravi ali preneha določena dejanja, ki niso povezana s prenosom premoženja ali sredstev, ne izvrši, sodni izvršitelj o tem sestavi obvestilo. Dokument se pošlje okrožnemu sodišču v kraju izvršbe, ki odredi uporabo posledic, določenih v sodni odločbi (tj. če toženec ne izpolni sodne odločbe v določenem roku, ima tožnik pravico opraviti dejanja ali sprejeti ukrepe za zagotovitev prenehanja dejanj na stroške toženca in hkrati od njega izterjati potrebne stroške); če posledice niso bile določene v sodni odločbi, sodišče obravnava vprašanje spremembe ureditve za izvršitev sodne odločbe.

Če lahko samo toženec opravi ali preneha dejanja iz sodne odločbe in ne izpolni sodne odločbe, se mu lahko naloži globa v korist tožnika in določi nov rok za izpolnitev sodne odločbe. Plačilo globe dolžnika ne odvezuje obveznosti, da opravi ali preneha dejanja, navedena v sodni odločbi.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni naslovi na podlagi sodnih odločb se lahko predložijo v izvršbo v petih letih od pravnomočnosti sodne odločbe. Rok za predložitev izvršilnih naslovov na podlagi sodnih odločb, ki so takoj izvršljive, začne teči prvi dan po izdaji sodne odločbe. Izvršilni naslovi v zvezi z vrnitvijo na delovno mesto se lahko predložijo v izvršbo v enem mesecu od prvega dne po izdaji sodne odločbe.

Glede na zadevno odločbo, če se zahtevajo periodična plačila, izvršilni naslovi veljajo za celotno obdobje, za katero so plačila dodeljena, rok za njihovo predložitev v izvršbo pa začne teči na kateri koli datum, na katerega se izteče rok za plačilo.

Za izvršitev odločb uradnikov ali organov, ki jih je mogoče izvršiti v obveznem postopku, se lahko določijo posebni roki.

Če je rok za predložitev izvršilnega naslova prekoračen iz razlogov, ki jih sodišče šteje za pomembne, lahko sodišče odobri podaljšanje roka, razen v primeru zakonsko določenih izjem, ko roka ni mogoče podaljšati.

Izvršilni ukrepi, ki jih sprejme sodni izvršitelj, veljajo, dokler jih sodni izvršitelj ne prekliče. Če se izpodbija zakonitost ukrepov sodnega izvršitelja in sodišče ugotovi, da je pritožba utemeljena ali delno utemeljena, lahko sodišče, ki obravnava pritožbo, sprejete ukrepe delno ali v celoti razveljavi.

Rubež premoženja ali druge začasne odredbe, ki jih odredi sodišče, ostanejo v veljavi, dokler jih sodišče, ki jih je odredilo, ne prekliče (nadomesti z drugim ukrepom) ali, v primeru pritožbe, dokler jih ne razveljavi višje sodišče.

Z unovčenjem zarubljenega premoženja prenehajo vsi rubeži tega premoženja.

Glej tudi odgovor na vprašanje 3.2.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Pritožba zoper procesna dejanja sodnih izvršiteljev se lahko vloži najpozneje v 20 dneh od datuma, ko je pritožnik izvedel ali bi moral izvedeti za izvedbo ali zavrnitev izvedbe zadevnega dejanja, vendar najpozneje v 90 dneh od datuma, ko je bilo zadevno dejanje opravljeno. Pritožba se vloži pri sodnem izvršitelju. Sodni izvršitelj mora pritožbo proučiti v petih delovnih dneh. Če sodni izvršitelj v celoti ali delno zavrne pritožbo, se pritožba skupaj s sklepom sodnega izvršitelja pošlje okrožnemu sodišču, na območju pristojnosti katerega ima sodni izvršitelj sedež.

Ukrepe, ki jih sprejme sodišče, lahko razveljavi ali spremeni isto sodišče, v primeru pritožbe pa višje sodišče.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Glej tudi odgovor na vprašanje 3.2.

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.

Your-Europe

Zadnja posodobitev: 11/07/2022

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.