Izvrševanje sodnih odločb

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršitev (pri čemer je mišljena prisilna izvršitev, saj za prostovoljno izvršitev obveznosti s strani dolžnika postopki niso potrebni) zajema vse postopke, s katerimi je mogoče dolžnika prisiliti, da izpolni obveznosti, ki so mu naložene z izvršilnim naslovom. Izvršilni naslovi so predvsem sodne odločbe (francoske ali tuje) ter notarski zapisi in listine, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti (glej vprašanje 2 v nadaljevanju). V francoskem pravu se lahko s temi naslovi dolžniku naložijo tri vrste obveznosti: obveznost plačila, obveznost storitve ali opustitve in, nazadnje, obveznost izročitve ali vračila.

Pravica izvršitve zadeva le dolžnikovo premoženje. Izvršitev zoper osebo ne obstaja. To na primer pomeni, da dolžnikom ni mogoče odrediti zapora zgolj zato, ker niso povrnili svojega dolga. Vendar je neizpolnitev nekaterih obveznosti (preživninske obveznosti) kaznivo dejanje, za katero je lahko dolžnik kazensko preganjan in kaznovan z zaporno kaznijo. Enako velja, če dolžnik z goljufijo prikaže plačilno nesposobnost.

Obveznosti plačila se izvršijo z rubežem dolžnikovih denarnih zneskov, premičnin ali nepremičnin. Če gre za rubež denarnega zneska, se zarubljeni znesek dodeli upniku (npr. preventivni rubež bančnega računa). Če gre za rubež dolžnikovega premičnega ali nepremičnega premoženja, rubežu sledi prisilna prodaja premoženja, izkupiček od prodaje pa se nameni upniku v višini njegove terjatve.

Obveznosti izročitve ali vračila se razlikujejo glede na vrsto premoženja. Če gre za premično premoženje, se premoženje zaseže z rubežem, da se vrne zakonitemu lastniku. Če gre za nepremično premoženje, se pravica uporabe nepremičnine povrne lastniku s prisilno izselitvijo stanovalca.

Ker je osebo prepovedano fizično prisiliti k izpolnitvi obveznosti storitve ali opustitve določenega dejanja, se dolžnika spodbudi k izpolnitvi teh obveznosti s pridobitvijo sodne odločbe, s katero mu je naložena periodična denarna kazen. Višina periodične denarne kazni je enaka denarnemu znesku, ki ga mora dolžnik plačati, če ne izpolni svojih obveznosti. Dolgovani znesek se izračuna sorazmerno glede na trajanje neizpolnitve (za obveznosti storitve) ali glede na število kršitev obveznosti opustitve. Ker se obveznosti plačila, izročitve ali vračila prav tako razlagajo kot obveznosti storitve, se lahko poleg drugih siceršnjih morebitnih ukrepov izvršbe naloži tudi periodična denarna kazen.

Poleg tega je treba navesti, da ukrepi izvršbe lahko načeloma zadevajo samo obveznosti, ugotovljene v izvršilnem naslovu.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Monopol nad opravljanjem izvršbe imajo sodni izvršitelji, ki so javni uradniki ministrstva. Za to jih imenuje minister za pravosodje, ki preverja, da svoja pooblastila izvršujejo ob upoštevanju strogih pravil poklicne etike. Njihove storitve so plačljive (glej vprašanje 3 v nadaljevanju). Stroške ukrepov izvršbe vnaprej plača upnik, dolžnik pa mu mora stroške nato povrniti.

Kadar je treba zadevo predložiti sodniku, je načeloma pristojen izvršilni sodnik, to je specializiran sodnik splošnega sodišča (tribunal judiciaire).

Čeprav tudi ukrepe zavarovanja načeloma odobri izvršilni sodnik, jih lahko izjemoma odobri tudi predsednik gospodarskega sodišča, če se nanašajo na zavarovanje terjatve, za katero je pristojno gospodarsko sodišče.

Za uvedbo ukrepov izvršbe se na sodnega izvršitelja (commissaire de justice, prej huissier de justice) ni treba obrniti po odvetniku.

Odvetnika je treba obvezno imeti v celotnem postopku rubeža nepremičnin. Izjemoma lahko dolžnik brez odvetnika izvršilnega sodnika zaprosi za dovoljenje, da sporazumno proda svojo nepremičnino.

V drugih postopkih je zastopanje po odvetniku načeloma obvezno, razen če izpodbijani izvršilni ukrep zadeva zahtevek, ki znaša manj kot 10 000 EUR. V tem primeru lahko stranke nastopijo osebno oziroma jim pomagajo ali jih zastopajo odvetnik, zakonec, zunajzakonski partner, oseba, s katero so sklenile civilnopravno pogodbo o solidarnosti, sorodniki ali sorodniki po svaštvu v ravni vrsti, sorodniki ali sorodniki po svaštvu v stranski vrsti do vključno tretjega kolena ali osebe, ki so izključno povezane z njihovo osebno storitvijo ali njihovim podjetjem.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Seznam izvršilnih naslovov, priznanih v Franciji, je naveden v členu L. 111-3 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih. To so:

• odločbe rednih ali upravnih sodišč, ko postanejo izvršljive, in sporazumi, ki so jih navedena sodišča razglasila za izvršljive;
• tuji akti in sodne odločbe ter arbitražne odločbe, razglašene za izvršljive z odločbo, zoper katero ni mogoče vložiti pravnega sredstva, ki bi imelo odložilni učinek, brez poseganja v upoštevne določbe prava Evropske unije;
• odločbe, ki jih je izdalo enotno patentno sodišče;
• izvlečki iz uradnih zapisnikov o poravnavi, ki so jih podpisali sodnik in stranki;
• notarski zapisi in listine, opremljeni s potrdilom o izvršljivosti;
• sporazumi, s katerimi se zakonca sporazumno dogovorita o razvezi zakonske zveze z zasebnim aktom, ki sta ga sopodpisala odvetnika in je bil notarsko overjen v skladu s podrobnimi pogoji iz člena 229-1 civilnega zakonika;
• pravni naslov, ki ga sodni izvršitelj izda v primeru neplačila čeka ali v primeru dogovora med upnikom in dolžnikom pod pogoji iz člena L. 125-1 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih;
• pravni naslovi, ki jih izdajo pravne osebe javnega prava in so kot taki opredeljeni v zakonu, ali odločbe, ki imajo po zakonu enak učinek kot sodna odločba;
• zapisniki in dokumenti, s katerimi je evidentiran sporazum, dosežen v postopku mediacije, spravnem postopku ali participativnem postopku, če jih podpiše odvetnik vsake od strank in jih potrdi sodno tajništvo pristojnega sodišča.

Odločbe rednih sodišč so izvršljive, tako da se lahko na njihovi podlagi uvedejo ukrepi izvršbe, če zoper njih ni pravnega sredstva, ki bi imelo odložilni učinek, torej pritožbe ali ugovora, če je začasna izvršitev obvezna (kar načeloma velja v primeru prvostopenjskih sodb) ali če je sodnik odredil začasno izvršitev svoje odločbe. Odločbe upravnih sodišč so izvršljive, tudi če je zoper njih mogoče vložiti pravno sredstvo.

Dovoljeni ukrepi izvršbe:

Čim ima oseba izvršilni naslov, lahko načeloma brez predhodne odobritve sodnika začne izvajati vse ukrepe izvršbe, določene v zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih. Izjemi sta dva postopka izvršbe, ki se lahko začneta samo, če ju predhodno odobri sodnik:

• rubež plače, ki ga odobri izvršilno sodišče v kraju stalnega prebivališča dolžnika ali dolžnikovega dolžnika, če dolžnik prebiva v tujini ali nima znanega stalnega prebivališča;
• rubež nepremičnine, ki poteka pred izvršilnim sodnikom v kraju, kjer je nepremičnina.

Prav tako mora izvršilni sodnik predhodno odobriti vsak rubež zneskov, nižjih od 535 EUR, v bivalnih prostorih.

Ukrepi izvršbe, določeni v zakoniku o civilnih izvršilnih postopkih, so različni, razlikujejo pa se glede na vrsto zadevnega premoženja (nepremičnina, premičnine, denar itd.; glej vprašanje 4.2 v nadaljevanju). V vseh primerih morajo biti omejeni na to, kar je za nujno za izterjavo terjatve, pri izbiri teh ukrepov pa ne sme prihajati do zlorab.

Z odstopanjem od načela, v skladu s katerim se lahko ukrepi izvršbe uvedejo samo na podlagi izvršilnega naslova, se lahko ukrepi zavarovanja izvedejo pred pridobitvijo izvršilnega naslova. Ti upniku omogočajo, da zavaruje svoje pravice, še preden ima izvršilni naslov.

Ukrepi zavarovanja so preventivni rubeži in sodna jamstva. Odobri jih sodnik, če se terjatev upnika načeloma zdi upravičena in obstajajo okoliščine, ki bi lahko ogrozile njeno izterjavo. Predhodna odobritev sodnika ni potrebna, če ima upnik sodno odločbo, ki še ni pravnomočna. V vseh primerih tako sprejeti ukrepi prenehajo veljati, če sodni izvršitelj o njih ni nemudoma obvestil dolžnika in če upnik ni začel postopka v glavni stvari za izdajo sodne odločbe o potrditvi njegove terjatve.

Kdaj lahko potekajo ukrepi izvršbe:

Ukrepi izvršbe lahko potekajo samo med 6. uro zjutraj in 21. uro zvečer. Prepovedani so ob nedeljah in praznikih, razen če to predhodno odobri izvršilni sodnik.

Stroški ukrepov izvršbe:

Storitve sodnih izvršiteljev so plačljive. Upnik vnaprej plača stroške ukrepov izvršbe, ki mu jih mora dolžnik nato povrniti poleg svojega dolga. Kljub temu upnik del teh stroškov vedno plača sam.

Honorar sodnega izvršitelja je določen z odredbo št. 2016-230 z dne 26. februarja 2016 in odlokom z dne 26. februarja 2016, s katerim je določen znesek, ki se mu dolguje za vsak izvršilni ukrep. Ta stroškovna lestvica vključuje predvsem:

• fiksni strošek posameznega ukrepa, to je znesek, ki je pavšalno določen z odredbo; glede na znesek terjatve se ta fiksni strošek pomnoži z 0,5 (terjatev do 128 EUR), z 1 (terjatev, višja od 128 EUR ter nižja od ali enaka 1 280 EUR) ali z 2 (terjatev, višja od 1 280 EUR);
• strošek uvedbe sodnega postopka, ki se lahko za vsak izvršilni naslov pobere enkrat; znaša 4,29 EUR, če je terjatev nižja od 76 EUR; nad tem zneskom je strošek sorazmeren z zneskom terjatve, vendar lahko znaša največ 268,13 EUR;
• strošek izterjave in unovčenja; gre za degresivni sorazmerni strošek, ki ga sodni izvršitelj pobere samo v primeru popolne ali delne izterjave ali unovčenja terjatve; del tega stroška vedno plača upnik (člen A. 444-32 trgovinskega zakonika);
• stroške vodenja zadev; sodni izvršitelj prejme predplačilo v višini 6,37 EUR, ki ga nakaže dolžnik, razen če neporavnani dolg ne daje pravice do pobiranja tega zneska; ti stroški lahko za isto zadevo znašajo največ 32,74 EUR;
• potne stroške v višini 7,67 EUR (8,80 EUR v primeru vročitve, ki se opravi izključno elektronsko);
• DDV (20 %);
• pavšalna taksa v višini 14,89 EUR (na dan 1. januarja 2017), za katero veljajo nekatere izjeme in ki jo sodni izvršitelji plačajo državi;
• stroške frankiranja pisem, ki se štejejo za obvezne postopkovne formalnosti;
• stroške ključavničarja, selitvenega servisa, mehanične delavnice in skladiščenja pohištva (ob predložitvi računa).

Na primer, za izterjano terjatev v višini 10 000 EUR je najnižji znesek za nekatere izvršilne ukrepe naslednji:

• preventivni rubež na bančnih računih: 129,64 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• rubež ali prodaja premičnine: 114,21 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• rubež vozila z izjavo na prefekturi: 124,50 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa);
• poziv za plačilo v vrednosti rubeža nepremičnine: 178,55 EUR, vključno s taksami (fiksni strošek, potni stroški in pavšalna taksa).

Tem fiksnim stroškom se med drugim prištejejo sorazmerni stroški, ki za celotno terjatev znašajo 707,52 EUR, vključno s taksami, od tega 118,46 EUR plača dolžnik in 589,06 EUR upnik.

3.2 Glavni pogoji

Za izvršilne ukrepe na podlagi izvršilnih naslovov načeloma ni potrebna sodna odobritev (glej vprašanje 3.1 zgoraj).

Če upnik nima izvršilnega naslova, lahko uvede ukrepe zavarovanja, če so izpolnjeni nekateri pogoji (glej vprašanje 3.1 zgoraj).

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Predmet ukrepa izvršbe je načeloma lahko vse premoženje, ki je v lasti dolžnika.

Vendar v skladu z zakonom določenega premoženja izjemoma ni mogoče zarubiti. To velja predvsem za:

• zneske, potrebne za preživljanje; tako na primer ni mogoče zarubiti vseh prihodkov osebe, saj ji mora ostati zadosten znesek za izpolnjevanje tekočih potreb; višina tega zneska se določi vsako leto, pri čemer se upoštevata višina prihodkov in število vzdrževanih oseb;
• premičnine, ki jih dolžnik potrebuje za vsakodnevno življenje in delo; te premičnine se načeloma lahko zarubijo samo, da se zagotovi njihovo plačilo ali če imajo veliko vrednost; seznam teh premičnin je naveden v členu R. 112-2 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih; zarubiti ni mogoče na primer dolžnikove postelje ali mize, razen če je rubež upravičen zaradi neplačila njune nakupne cene ali če gre za premičnine velike vrednosti;
• predmeti, ki jih invalidne osebe nujno potrebujejo ali ki so namenjeni negi bolnikov; ni mogoče zarubiti na primer invalidskega vozička.

Poleg tega so samostojni podjetniki v nekaterih primerih upravičeni do posebne zaščite svojega celotnega premoženja ali njegovega dela.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Ukrepi izvršbe v zvezi s premičninami in denarnimi terjatvami potekajo v več fazah. Sodni izvršitelj jih najprej zarubi. Rubež pomeni, da s premoženjem ni več mogoče razpolagati. Dolžnik se po rubežu ne sme ločiti od zarubljene premičnine. Če te obveznosti ohranitve premoženja ne spoštuje, stori kaznivo dejanje. Denarni zneski ostanejo blokirani na računu dolžnika. Nato sodni izvršitelj o rubežu obvesti dolžnika. Če dolžnik pri izvršilnem sodniku ne vloži ugovora zoper rubež, lahko sodni izvršitelj odvzame premičnine, ki se nato prodajo na javni dražbi, ali pa zahteva izročitev zaseženih denarnih zneskov. V primeru ugovora izvršilni sodnik bodisi dovoli nadaljevanje ukrepa izvršbe bodisi ga konča, če ni bil veljavno izveden.

Ukrep izvršbe v zvezi z nepremičninami je postopek rubeža nepremičnin. Začne se tako, da sodni izvršitelj dolžniku izda poziv za plačilo v vrednosti rubeža, kar pomeni, da z nepremičnino ni več mogoče razpolagati. Nato se upnik obrne na izvršilnega sodnika, ki odloči o nadaljnjem poteku zadeve. Če je mogoča sporazumna prodaja nepremičnine in dolžnik predlaga tako prodajo, se sodnik odloči za sporazumno prodajo in določi rok za izvedbo take prodaje. Če sporazumna prodaja ni mogoča ali ni uspešna, sodnik odredi prodajo nepremičnine na javni dražbi. Dražba poteka na obravnavi, ki jo vodi sodnik.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

Izvršilni naslovi so načeloma izvršljivi deset let (člen L. 111-4 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih). Ta rok začne teči takoj, ko se na podlagi takega naslova uvede ukrep izvršbe.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

To vprašanje je smiselno le v zvezi s:

• preventivnimi rubeži, če upnik še nima izvršilnega naslova;
• odredbami za izročitev ali vračilo določene premičnine, če oseba, ki zahteva izročitev ali vračilo premičnine, še nima izvršilnega naslova;
• preventivnimi rubeži plač;
• rubeži nepremičnin.

Ti postopki so namreč edini ukrepi izvršbe, ki jih mora odobriti izvršilni sodnik. Zoper odločitev sodnika je mogoče vložiti pritožbo ali kasacijsko pritožbo, odvisno od zneska terjatve.

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Izvršilni naslovi so načeloma izvršljivi deset let (člen L. 111-4 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih). Ta rok začne teči takoj, ko se na podlagi takega naslova uvede ukrep izvršbe.

Ukrepi izvršbe lahko potekajo samo med 6. uro zjutraj in 21. uro zvečer. Prepovedani so ob nedeljah in praznikih, razen če to predhodno odobri izvršilni sodnik.

Poleg tega morajo biti izvršilni postopki omejeni na to, kar je nujno za izterjavo terjatve, in pri izbiri teh ukrepov ne sme prihajati do zlorab.

Poleg tega nekaterih vrst premoženja ni mogoče zarubiti (glej vprašanje 4.1 zgoraj), vsak rubež z dražbo v prostoru, namenjenem prebivanju dolžnika, pa mora biti predhodno odobren, če se nanaša na izterjavo terjatve, ki ni preživninska in znaša manj kot 535 EUR (člena L. 221-2 in R. 221-2 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih).

Nazadnje, če dolžnik uživa imuniteto pred izvršbo, zoper njegovo premoženje, zajeto s to imuniteto, ni mogoče uvesti postopka izvršbe. Da se lahko izvede ukrep izvršbe v zvezi s premoženjem take osebe, ker ni zajeto z njeno imunitete pred izvršbo, je potrebna predhodna odobritev sodnika (členi od L. 111-1 do L. 111-3 in od R. 111-1 do R. 111-5 zakonika o civilnih izvršilnih postopkih).

Sorodne povezave

Legifrance

Spletno mesto nacionalne zbornice sodnih izvršiteljev

 

Spletna stran je del portala Tvoja Evropa.

Veseli smo vaših povratnih informacij o uporabnosti informacij.