Izvrševanje sodnih odločb

Finska
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Kaj pomeni izvršitev v civilnih in gospodarskih zadevah?

Izvršba se nanaša na prisilno izvršitev obveznosti, kot jo odredi sodišče ali drug organ. V večini primerov je to izvršba sodno ugotovljenih dolgov. Drug ključni ukrep izvršbe je prisilna izselitev, tj. obveznost izselitve iz stavbe ali njenega dela. Podlaga za izvršbo je lahko tudi obveznost prenosa določenega premoženja na drugo osebo, obveznost izvedbe določenega dejanja in prepoved izvedbe določenega dejanja. Take vrste obveznosti in prepovedi se izvršijo s prisilnimi ukrepi ali denarnimi kaznimi, odvisno od okoliščin. Izvršijo se lahko tudi sodno odrejeni rubež ali drugi ukrepi zavarovanja. Na Finskem prisilna izterjava dolgov spada na področje pristojnosti organa za izvršbo, ki je državni organ. Izvršba je neodvisno pravno dejanje, lokalni organi za izvršbo pa so pri sprejemanju odločitev neodvisni in nepristranski.

Izvršba v zadevah, ki se nanašajo na zakonodajo glede otrok

V zadevah, ki se nanašajo na zakonodajo glede otrok, se izvršba nanaša na izvajanje sodnih odločb, kot je izročitev otroka. Podlaga za izvršbo je lahko tudi dogovor, ki ga potrdi socialna služba. Še en pomemben podatek je, da je na Finskem pravica do obiskov pravica otroka in ne starša. Izvrševanje sodne odločbe v zvezi varstvom in vzgojo otroka in/ali otrokovimi pravicami do obiskov ureja zakon o izvrševanju odločb o varstvu in vzgoji otroka ter pravici do stikov (Laki lapsen huoltoa ja tapaamisoikeutta koskevan päätöksen täytäntöönpanosta) (619/1996). Ta zakon se uporablja tudi za izvrševanje kakršnih koli začasnih odločb. Izvršba se v skladu z njim izvede tudi v primerih, ko je sodba ali odločba, izdana v tujini, na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 2201/2003 izvršljiva na Finskem.

Sodni izvršitelj lahko izvrši odločbo o varstvu in vzgoji otroka, če je bila odločba o zadevi izdana v zadnjih treh mesecih. V drugih primerih je treba za nalog za izvršbo zaprositi pri sodišču. Sodišče lahko predlog za izvršbo zavrne le, če bi bila izvršba v nasprotju z otrokovo koristjo. Pri izvrševanju odločb o varstvu in vzgoji otroka sodišče drugo stranko zaveže, naj izroči otroka tožniku ali pa ji bo naložena denarna kazen. Za prevzem otroka se lahko izda odločba. Pri izvrševanju odločb glede obiskov mora druga stranka dovoliti obiske in začeti izvajati druge ukrepe, odrejene za izvedbo obiskov.

2 Kateri organ ali organi so pristojni za izvršbo?

Na Finskem so za izvršbo odgovorni lokalni organi za izvršbo. Pristojni lokalni organ za izvršbo se določi na podlagi kraja prebivališča dolžnika. Če ni na voljo podrobnih informacij o njegovem kraju prebivališča na Finskem, se lahko predlog za izvršbo predloži kateremu koli lokalnemu organu za izvršbo, na primer organu za izvršbo v Helsinkih (Helsingin ulosottovirasto). Čeprav se predlogi vložijo pri lokalnih organih za izvršbo, njihova pristojnost velja za celotno državo.

Kontaktni podatki lokalnih organov za izvršbo so na voljo tukaj: https://oikeus.fi/ulosotto/fi/index/yhteystiedot.html.

3 Kateri so pogoji za izdajo izvršilnega naslova?

3.1 Postopek

Pri izvršbi se od upnika zahteva, naj pisno predlaga izvršbo z vložitvijo predloga za izvršbo in predložitvijo izvršilnega naslova. Upniku ni treba vnaprej plačati takse za izvršbo. Predlog za izvršbo je na voljo na spletišču pravosodne uprave.

Sodni izvršitelji morajo izvršbo opraviti na podlagi sodb sodišča ali drugega izvršilnega naslova, določenega v zakonodaji, in ne morejo preverjati njihove vsebine. Za začetek postopka izvršbe morajo upniki imeti izvršilni naslov, kot je navedeno v zakonodaji, dolžniku pa mora biti naložena obveznost. Sodni izvršitelji morajo preveriti, ali ni od izdaje sodbe sodišča dolg prenehal obstajati zaradi poravnave ali zastaranja. Pravica do izplačila iz naslova imetnikov pravice iz zavarovanja s premoženjem (npr. hipoteke) je zajeta v ločeni določbi.

3.2 Glavni pogoji

V civilnih in gospodarskih zadevah izvršba običajno temelji na sodbi ali odločbi splošnega sodišča. Poseben nalog za izvršbo ni potreben. Splošna sodišča vključujejo okrožna sodišča (käräjäoikeus) kot sodišča prve stopnje ter pritožbena sodišča (hovioikeus) in vrhovno sodišče (korkein oikeus) kot sodišča višje stopnje. Arbitražna odločba je lahko prav tako izvršilni naslov. V praksi je eden od najpomembnejših izvršilnih naslovov odločba o preživnini, ki jo je potrdil občinski organ. Po drugi strani pa Finska pogodb med fizičnimi osebami ne priznava kot izvršilnih naslovov.

Sodbe, zoper katere je bila vložena pritožba, je mogoče izvršiti, če upnik zagotovi ukrepe zavarovanja, ki jih sodni izvršitelj določi za vsako škodo, ki jo lahko utrpi dolžnik. Vendar se sredstva upniku ne morejo izplačati, dokler izvršilni naslov ter odločba o zasegu in rubežu nista pravnomočna.

Ključne določbe o izvršljivosti sodb, izdanih zunaj Finske, so na voljo v pravu EU (npr. v Uredbi Bruselj I (št. 44/2001) in Uredbi Bruselj IIa (2201/2003)) ter konvenciji o priznavanju in izvrševanju sodb v nordijskih državah.

4 Cilj in narava izvršilnih ukrepov

4.1 Katere vrste premoženja so lahko predmet izvršbe?

Ko se postopek izvršbe začne, se dolžniku pošljeta obvestilo o vložitvi predloga in zahtevek za plačilo. Če dolžnik plačila ne poravna v skladu z zahtevo za plačilo in ne stopi v stik glede plačila takse za izvršbo na lastno pobudo, se bo izvršba začela s preiskavo in ugotovitvijo dolžnikovega dohodka in premoženja na podlagi podatkov iz registra.

Poizvedbe pri bankah so bistveni del tega preiskovalnega dela. Najpogosteje se zarubijo dohodek iz zaposlitve in sredstva na bančnih računih. Namesto odtegljajev od plač, ki se plačujejo v rednih časovnih presledkih, se lahko odobri tudi načrt plačil. Ukrepe za ugotovitev dolžnikovega dohodka in premoženja ter kakršne koli nadaljnje preiskave ureja zakon. Sodnim izvršiteljem je z zakonom dodeljen velik nabor pravic, kar jim omogoča, da prek številih registrov dostopajo do informacij o finančnem položaju dolžnikov. Poleg tega morajo poiskati premoženje, ki pripada dolžniku. Ukrepe izvršbe je treba izvesti brez nepotrebnega odlašanja. Na primer, če dolžnik prejema redni dohodek, se prvo plačilo upniku običajno izplača v dveh mesecih od začetka postopka. Dolžnik se ima pravico pritožiti, vendar to ni razlog za prekinitev izterjave plačila, razen če sodišče ne odredi drugače.

Predlogi se lahko nanašajo na popolno ali omejeno izvršbo. Upniki lahko organe za izvršbo tudi zaprosijo za dvoletno spremljanje dolga na podlagi tako imenovane pasivne registracije, če takojšnja izterjava dolga ni mogoča. Za namene izvršbe ni treba najeti odvetnika ali pravnega svetovalca.

Vsaka vrsta dolžnikovega premičnega in nepremičnega premoženja, ki ni zaščiteno ali ne spada na področje uporabe pravice do izključitve, se lahko zarubi, kot se lahko zarubijo tudi pravice, terjatve ali predmeti denarne vrednosti. Če je upnik predlagal omejeno izvršbo, se lahko zarubi samo premoženje, vpisano v registre, ki ga ni treba prodati. Če je treba zarubljeno premoženje prodati, se to običajno proda na sodnih dražbah, ki so običajno objavljene v lokalnih časopisih in na spletu.

Povezavi do napovedi dražb:

https://oikeus.fi/ulosotto/fi/index/ajankohtaista/myynti-ilmoitukset.html;

https://huutokaupat.com/ulosotto/.

Finski zakon o izvršbi (Ulosottolaki) vključuje tudi posebno določbo, v skladu s katero lahko nadzornik oddelka za izvršbe sprejme odločitev o neupoštevanju umetne ureditve premoženja. Trditev, da premoženje pripada tretji osebi, ne preprečuje zasega premoženja, če:

  1. se ugotovi, da status tretje osebe temelji na premoženju ali drugih ureditvah s pravnim statusom, ki ne ustreza njihovi pravi naravi ali namenu, pri čemer se upoštevajo dolžnikova pooblastila, ki so enakovredna pooblastilom lastnika, dejanja, ki so enakovredna dejanjem lastnika, ter prejemki in drugi enakovredni prejemki, ki jih ima dolžnik na podlagi ureditve, ter
  2. se pravni položaj očitno uporablja za preprečitev izvršbe ali zagotovitev, da premoženje ni dostopno upnikom, ter
  3. za dolg do upnika sicer ni verjetno, da bo od dolžnika izterjan v razumnem času.

Vendar zasega ni mogoče izvesti, če tretja oseba, vključena v ureditev, predloži jasne dokaze, da bi lahko zaseg kršil njene dejanske pravice. Sodni izvršitelj se mora ustrezno posvetovati z dolžnikom in tretjo osebo ter po potrebi tudi z upnikom, razen če bi tako ravnanje še bolj otežilo izvršbo.

4.2 Kakšni so učinki izvršilnih ukrepov?

Začetek postopka izvršbe ima določene učinke, vendar imata rubež in zaseg precejšnje pravne učinke. Ko je premoženje zarubljeno, dolžnik ne sme uničiti, odtujiti ali zastaviti zarubljenega premoženja ali sprejemati drugih odločitev v zvezi s tem premoženjem v škodo upnika. Kakršen koli ukrep v nasprotju s to prepovedjo nima pravnega učinka na upnika. Vendar lahko pridobitelj ali tretja oseba uživa zaščito bona fide. Sodni izvršitelji imajo obsežen dostop do informacij ne samo s strani dolžnika, ampak tudi tretjih oseb, kot so banke. Ko je banka obveščena o zamrznitvi dolžnikovih sredstev, ne sme sredstev z dolžnikovega bančnega računa izplačati nikomur, razen sodnemu izvršitelju. Izplačilo terjatve ali plač v nasprotju s to prepovedjo je kaznivo dejanje.

Zaradi prodaje premoženja, izvedene med postopkom izvršbe, se bodo spremenile lastninske pravice do stvari. Sredstva, obračunana kot nakupna cena, se bodo čim prej prenesla na upnika.

Premoženje se zarubi do zneska, ki je potreben za poplačilo dolga upniku. Kadar izvršbo zahteva več upnikov ali kadar je zarubljeno premoženje predmet hipotek, se na primer sredstva razdelijo med upnike po prednostnem vrstnem redu, kot ga določa zakonodaja. Takso, ki jo država zaračuna za izvršbo, mora običajno plačati dolžnik. Če izvršba ne uspe, mora upnik plačati majhno takso za postopek. Podobno se taksa zaračuna upniku za sredstva, ki jih je treba prenesti. V preživninskih zadevah se taksa ne zaračuna in preživnina ima prednost. Plačila, prenesena na upnika, se lahko vsak mesec spremenijo na podlagi spreminjanja dolžnikovega dohodka in zneska dolga.

Dodatne informacije o taksah za izvršbo so na voljo na: https://oikeus.fi/ulosotto/fi/index/ulosotto/ulosottomaksut.html.

4.3 Kakšna je veljavnost takih ukrepov?

V skladu z zakonodajo morajo sodni izvršitelji svoje dolžnosti opraviti hitro in brez nepotrebnega odlašanja. Če dolžnik nima nobenega premoženja ali dohodka, ki ga je mogoče zaseči ali zarubiti, se zadeva vrne upniku kot ovržena iz enega od naslednjih razlogov: neobstoj sredstev, neobstoj sredstev in neodkrito premoženje ali obveščenost o drugi, posebej navedeni oviri za izterjavo. V takih primerih je treba podrobnosti o dohodku in premoženju vedno ugotoviti na podlagi glavnih registrov. Postopek izvršbe se konča, vendar lahko upnik zahteva, naj se izvršba znova začne na poznejši datum, pri čemer se finančni položaj dolžnika v takem primeru še enkrat razišče. Na primer, upnik lahko zahteva izvršitev odločbe s pravočasno predložitvijo novega predloga, da zagotovi rubež pri viru, kot je vračilo davka dolžniku ob koncu leta. Upnik lahko tudi zahteva vpis dolga v tako imenovani pasivni register. Če je med preiskavo druge zadeve ugotovljeno, da ima dolžnik dohodek, ki ga je mogoče zarubiti, ali premoženje, ki ga je mogoče zaseči, ali da bo morda prejel vračilo davka, se v postopku izvršbe upošteva dolg, vpisan v pasivni register. Pasivna registracija bo ostala veljavna dve leti od datuma potrdila o neobstoju sredstev.

5 Ali se je zoper sklep o ukrepu mogoče pritožiti?

Zoper ukrepe izvršbe in odločbe sodnega izvršitelja se lahko pritoži vsakdo, na interese katerega vpliva zadevni ukrep ali odločba. Pritožbe obravnava okrožno sodišče (käräjäoikeus). Pritožbe je treba vložiti v treh tednih od datuma izdaje odločbe ali datuma vročitve odločbe zadevni zainteresirani stranki.

Vložitev pritožbe običajno ne zadrži postopka izvršbe, razen če sodišče odloči drugače. Če je pritožbi ugodeno, sodišče razveljavi odločbo sodnega izvršitelja ali jo spremeni. V nekaterih primerih lahko sodni izvršitelji tudi sami popravijo kakršne koli očitne napake.

Če je za rešitev argumenta ali zahtevka, predstavljenega v zvezi z izvršbo, potrebna obsežna izvedba ustnih dokazov, bo sodišče morda moralo o zadevi odločiti v civilnem postopku pred sodiščem (spor o izvršbi).

6 Ali obstajajo kakršne koli omejitve izvršbe, zlasti v zvezi z zaščito dolžnika ali roki?

Zakonodaja vsebuje določbe o prepovedih izvršbe, na primer iz socialnih razlogov. Tako ni mogoče zarubiti več socialnih prejemkov. Če je dolžnik v postopku fizična oseba, je treba stvari, prejemke in pravice, ki so v zakonu posebej določeni, izvzeti iz zasega. Poleg tega premoženja ni mogoče zaseči, če bi upnik ali upniki ob upoštevanju vrednosti premoženja in drugih pogojev po plačilu stroškov izvršbe, taks za izvršbo in dolgov na premoženju pridobili znesek, ki se šteje za manjšega.

Dolžnikov zakonsko zaščiteni delež njegovega dohodka je treba vedno upoštevati pri načrtih rubeža in plačil: ta znesek mora biti izvzet, da se dolžniku omogoči plačilo življenjskih stroškov. Na splošno se ne sme zarubiti več kot tretjina dolžnikove neto plače. Dogovorjeni zaščiteni deleži dohodka in primeri so na voljo na naslovu:

https://oikeus.fi/ulosotto/fi/index/velallisenaulosotossa/palkanulosmittaus.html.

Izvršilni naslov, kadar je bila fizični osebi naložena obveznost plačila, ostane izvršljiv 15 let (rok za izvršilni naslov). Rok je 20 let, če je upnik, naveden v izvršilnem naslovu, fizična oseba ali če terjatev temelji na kaznivem dejanju, za katero je bil dolžnik obsojen na zaporno kazen ali delo v splošno korist. Sodbe sodišča ali drugega izvršilnega naslova ni mogoče izvršiti, če je pravica, podeljena s to sodbo ali naslovom, prenehala zaradi poravnave ali zastaranja dolga ali zaradi katerega drugega razloga.

Več informacij je na voljo na:

https://oikeus.fi/ulosotto/fi/index.html;

https://valtakunnanvoudinvirasto.fi/fi/;

http://www.finlex.fi/en/laki/kaannokset/2007/en20070705

Zadnja posodobitev: 01/06/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zaradi izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije države članice posodabljajo strani z nacionalno vsebino na tem spletišču. Če spletna stran vključuje vsebino, ki še ne odraža izstopa Združenega kraljestva, je nenamerna in jo bomo ustrezno odpravili.