Odškodnino za škodo, nastalo zaradi kaznivega dejanja lahko uveljavljate z vložitvijo premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku. Premoženjskopravni zahtevek se lahko vloži v predkazenskem postopku pri uradniku, ki vodi preiskovalni postopek, ali tožilcu, ko v zadevi že poteka obravnava, pa s predložitvijo sodišču. Če premoženjskopravni zahtevek ni bil vložen ali se med kazenskim postopkom ni obravnaval, lahko tak zahtevek vložite v civilnem postopku.
Premoženjskopravni zahtevek se lahko v kazenskem postopku vloži vse dokler sodišče ne začne presoje dokaznega gradiva.
V premoženjskopravnem zahtevku lahko zahtevate odškodnino za materialno ali nematerialno škodo, nastalo zaradi kaznivega dejanja osumljene ali obdolžene osebe. V premoženjskopravnem zahtevku morate navesti točen znesek, ki ga zahtevate, ter okoliščine, na katerih ta znesek temelji.
Za premoženjkopravne zahtevke ni posebnega obrazca. Veljajo samo splošne zahteve za procesne akte, ki se predložijo sodišču.
Predložiti morate pisne, stvarne ali druge dokaze v podporo uveljavljanemu znesku odškodnine.
Premoženjskopravni zahtevki pred sodiščem zaradi uveljavljanja odškodnine za materialno in nematerialno škodo, nastalo zaradi kaznivega dejanja, so oproščeni kolkovine.
Da, državljani Republike Litve ali drugih držav članic Evropske unije in druge osebe, ki zakonito in prebivajo v Republiki Litvi ali v drugi državi članici Evropske unije, so upravičeni do sekundarne pravne pomoči v zadevah, ki se nanašajo na odškodnino za škodo, ki je nastala zaradi kaznivih dejanj. O tem, ali se vam zagotovi pravna pomoč, bo odločila Služba za pravno pomoč z državnim jamstvom (Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos tarnyba).
Premoženjskopravni zahtevek se zavrne, če ni dokazov, da je obtoženec sodeloval pri kaznivem dejanju.
Premoženjskopravni zahtevek se zavrže, če je obtoženec oproščen, ker ni bilo storjeno nobeno dejanje, ki bi imelo znake kaznivega dejanja ali prekrška, ali če se civilni tožnik ali njegov zastopnik ne udeleži sodne obravnave. V takih primerih ima civilni tožnik pravico vložiti zahtevek v civilnem postopku.
Kadar zaradi potrebe po dodatnem gradivu ni mogoče natančno določiti zneska, ki naj se dodeli, lahko sodišče v izreku obsodilne sodbe prizna pravico civilnega tožnika do izpolnitve njegovega zahtevka, za odločanje o znesku zahtevka pa napoti na civilnopravni postopek.
Da, zoper tako sodno odločbo se lahko pritožite pri pritožbenem sodišču v skladu s postopkom, določenim v zakoniku o kazenskem postopku (Baudžiamojo proceso kodeksas).
Po pravnomočnosti sodne odločbe lahko pridobite sklep o izvršbi, ki ga lahko predložite sodnemu izvršitelju, ki bo izterjal znesek. Če so izpolnjeni vsi upoštevni pogoji, se lahko sekundarna pravna pomoč z državnim jamstvom zagotovi tudi v izvršilnem postopku.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.