Uveljavljanje odškodnine zoper storilca kaznivega dejanja

Kako lahko uveljavljam odškodnino ali druga pravna sredstva/nadomestila zoper storilca kaznivega dejanja v sodnem postopku (kazenski postopek) in na koga moram nasloviti ta zahtevek?

Premoženjskopravni zahtevki, ki nastanejo zaradi storitve kaznivega dejanja, se na predlog oškodovanca obravnavajo v kazenskem postopku, če to znatno ne podaljša postopka. (Člen 153(1) Zakona o kazenskem postopku)

Predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda oškodovanec. (Člen 154(1) Zakona o kazenskem postopku)

Predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku se vloži pri organu, pri katerem je bila podana kazenska ovadba, ali pri sodišču, pred katerim poteka postopek.  (Člen 155(1) Zakona o kazenskem postopku)

V kateri fazi kazenskega postopka moram predložiti zahtevek?

Premoženjskopravni zahtevek je mogoče vložiti najpozneje do zaključka dokaznega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. (Člen 155(2) Zakona o kazenskem postopku)

Kaj lahko zahtevam v zahtevku in kaj moram navesti (skupni znesek in/ali posamezne izgube, izgubljeni dobiček in obresti)?

Premoženjskopravni zahtevek se lahko nanaša na zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v civilni pravdi. (Člen 153(2) Zakona o kazenskem postopku)

Ali obstaja poseben obrazec za takšne zahtevke?

Za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka ni obvezne oblike.

S katerimi dokazi moram podpreti svoj zahtevek?

Oseba, ki je pooblaščena za vložitev predloga, mora jasno navesti zahtevek in predložiti dokaze. (Člen 155(3) Zakona o kazenskem postopku). Vrsta in število dokazov nista določena.

Ali moram v zvezi z zahtevkom plačati sodne takse ali druge stroške?

Za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku se ne plačajo nobene sodne takse ali drugi stroški.

Ali lahko pred in/ali med postopkom dobim pravno pomoč? Ali lahko dobim pravno pomoč, če ne živim v državi, v kateri poteka postopek?

Žrtev kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen več kot pet let zapora, lahko, če je utrpela hujše posledice kaznivega dejanja, pri vložitvi premoženjskopravnega zahtevka pridobi strokovno pomoč zagovornika na stroške proračuna. (Člen 43(2) Zakona o kazenskem postopku). Ta pravica ni omejena s stalnim prebivališčem oškodovanca.

V katerih primerih bi kazensko sodišče zavrglo ali zavrnilo moj zahtevek zoper storilca kaznivega dejanja?

Sodišče lahko v obsodilni sodbi oškodovancu prizna celoten premoženjskopravni zahtevek, lahko pa mu ga prizna le delno, za preostanek pa ga napoti na civilno pravdo. Če iz podatkov v kazenskem postopku ni razvidna utemeljena podlaga za celotno ali delno prisojo zahtevka, sodišče oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v civilni pravdi.

Če sodišče izda oprostilno sodbo, če se obtožnica zavrne ali če se s sklepom kazenski postopek ustavi, sodišče oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v civilni pravdi. Če se sodišče razglasi za nepristojno, oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v kazenskem postopku, ki bo potekal pred pristojnim sodiščem. (Člen 158(2) in (3) Zakona o kazenskem postopku)

Ali lahko zoper tako odločbo vložim pritožbo ali druga pravna sredstva?

Oškodovanec lahko izpodbija sodbo zaradi odločitve sodišča o stroških kazenskega postopka, ki jih nosi, in premoženjskopravnem zahtevku. Če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, lahko oškodovanec vloži pravno sredstvo iz vseh razlogov, iz katerih je mogoče izpodbijati sodbo. (Člen 464(4) Zakona o kazenskem postopku)

Če mi sodišče dodeli odškodnino, kako lahko zagotovim izvršitev sodne odločbe zoper storilca kaznivega dejanja in kakšno pomoč lahko dobim pri tem?

Na predlog pooblaščene osebe se lahko v kazenskem postopku po določbah izvršilnega postopka odredijo začasni ukrepi zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi storitve kaznivega dejanja.

Odločitev iz odstavka 1 tega člena sprejme preiskovalni sodnik med preiskavo. Po vloženi obtožnici odločitev sprejme obtožni senat, med obravnavo pa sodišče, ki odloča v zadevi. Pritožba na odločitev o začasnem ukrepu ne zadrži njegove izvršitve. (Člen 160 Zakona o kazenskem postopku)