Poišči informacije po področjih
Premoženjskopravni zahtevki, ki nastanejo zaradi storitve kaznivega dejanja, se na predlog oškodovanca obravnavajo v kazenskem postopku, če to znatno ne podaljša postopka. (Člen 153(1) Zakona o kazenskem postopku)
Predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku lahko poda oškodovanec. (Člen 154(1) Zakona o kazenskem postopku)
Predlog za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku se vloži pri organu, pri katerem je bila podana kazenska ovadba, ali pri sodišču, pred katerim poteka postopek. (Člen 155(1) Zakona o kazenskem postopku)
Premoženjskopravni zahtevek je mogoče vložiti najpozneje do zaključka dokaznega postopka pred prvostopenjskim sodiščem. (Člen 155(2) Zakona o kazenskem postopku)
Premoženjskopravni zahtevek se lahko nanaša na zahtevek, ki ga je mogoče uveljavljati v civilni pravdi. (Člen 153(2) Zakona o kazenskem postopku)
Za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka ni obvezne oblike.
Oseba, ki je pooblaščena za vložitev predloga, mora jasno navesti zahtevek in predložiti dokaze. (Člen 155(3) Zakona o kazenskem postopku). Vrsta in število dokazov nista določena.
Za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku se ne plačajo nobene sodne takse ali drugi stroški.
Žrtev kaznivega dejanja, za katerega je predpisana kazen več kot pet let zapora, lahko, če je utrpela hujše posledice kaznivega dejanja, pri vložitvi premoženjskopravnega zahtevka pridobi strokovno pomoč zagovornika na stroške proračuna. (Člen 43(2) Zakona o kazenskem postopku). Ta pravica ni omejena s stalnim prebivališčem oškodovanca.
Sodišče lahko v obsodilni sodbi oškodovancu prizna celoten premoženjskopravni zahtevek, lahko pa mu ga prizna le delno, za preostanek pa ga napoti na civilno pravdo. Če iz podatkov v kazenskem postopku ni razvidna utemeljena podlaga za celotno ali delno prisojo zahtevka, sodišče oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v civilni pravdi.
Če sodišče izda oprostilno sodbo, če se obtožnica zavrne ali če se s sklepom kazenski postopek ustavi, sodišče oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v civilni pravdi. Če se sodišče razglasi za nepristojno, oškodovanca napoti, naj premoženjskopravni zahtevek uveljavlja v kazenskem postopku, ki bo potekal pred pristojnim sodiščem. (Člen 158(2) in (3) Zakona o kazenskem postopku)
Oškodovanec lahko izpodbija sodbo zaradi odločitve sodišča o stroških kazenskega postopka, ki jih nosi, in premoženjskopravnem zahtevku. Če je državni tožilec prevzel pregon od oškodovanca kot tožilca, lahko oškodovanec vloži pravno sredstvo iz vseh razlogov, iz katerih je mogoče izpodbijati sodbo. (Člen 464(4) Zakona o kazenskem postopku)
Na predlog pooblaščene osebe se lahko v kazenskem postopku po določbah izvršilnega postopka odredijo začasni ukrepi zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka, nastalega zaradi storitve kaznivega dejanja.
Odločitev iz odstavka 1 tega člena sprejme preiskovalni sodnik med preiskavo. Po vloženi obtožnici odločitev sprejme obtožni senat, med obravnavo pa sodišče, ki odloča v zadevi. Pritožba na odločitev o začasnem ukrepu ne zadrži njegove izvršitve. (Člen 160 Zakona o kazenskem postopku)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.