Poišči informacije po področjih
Zakonik o kazenskem postopku (Nakazatelno-procesualen kodeks) Republike Bolgarije določa postopek, po katerem lahko žrtve kaznivih dejanj vložijo odškodninski zahtevek v kazenskem postopku. Če žrtev v kazenskem postopku ne zahteva odškodnine ali meni, da dodeljena odškodnina ne krije celotne nastale škode, lahko na podlagi Zakona o obligacijskih razmerjih in pogodbah (Zakon za zadalzheniata i dogovorite) vloži odškodninsko tožbo pri civilnem sodišču, ki bo zadevo obravnavalo v skladu z Zakonikom o pravdnem postopku (Grazhdanski procesionalen kodeks).
Civilni zahtevek za odškodnino in predlog za združitev civilne tožbe žrtve z zadevnim sodnim postopkom je treba vložiti pred začetkom pripravljalnega naroka pred sodiščem prve stopnje. Sodišče pošlje obvestilo o pripravljalnem naroku. V sedmih dneh po prejemu obvestila lahko žrtve ali njihovi nasledniki predlagajo združitev svoje civilne tožbe ali zasebnega pregona z zadevnim postopkom, medtem ko lahko pravne osebe to storijo kot civilna stranka.
Civilni zahtevek lahko vloži žrtev ali njen zagovornik. Vloga je lahko ustna ali pisna. V civilnem zahtevku mora biti navedeno naslednje: polno ime tožeče stranke in osebe, zoper katero se vlaga tožba; kazenska zadeva, v okviru katere se vlaga civilni zahtevek; kaznivo dejanje, s katerim je bila povzročena škoda, ter narava in znesek zahtevane odškodnine. Civilni zahtevek je v sodnem postopku mogoče vložiti zoper obdolženca in vse druge osebe, ki nosijo civilno odgovornost za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem.
Ne.
Dokaze je treba predložiti v sodnem postopku. Stranka, ki vloži civilno tožbo, je upravičena do: sodelovanja v sodnem postopku; predlaganja zaščitnih ukrepov za zavarovanje civilnega zahtevka; pregleda dokumentacije v zadevi in izpisa potrebnih izvlečkov; predlaganja dokazov; vložitve zahtevkov, pripomb in ugovorov ter izpodbijanja odločb sodišča, ki kršijo pravice stranke in škodujejo njenemu pravnemu interesu.
Žrtvi ni treba plačati sodne takse ali drugih stroškov, povezanih z njenim civilnim zahtevkom.
Žrtev ali stranka, ki vloži civilno tožbo, lahko imenuje odvetnika. Če žrtev/civilna stranka predloži dokaze o tem, da si ne more privoščiti odvetnika, vendar si zastopanje prek odvetnika želi in je to v interesu pravičnosti, odvetnika imenuje sodišče prve stopnje.
Sodišče prve stopnje o civilnem zahtevku odloči z odločbo, ki se razglasi na pripravljalnem naroku. Če sodišče zavrne odločanje o zahtevku, mora za to navesti razloge. Zoper zavrnitev pritožba ni mogoča.
Zoper sklep kazenskega sodišča o zavrnitvi odločanja o civilnem zahtevku pritožba ni mogoča. Žrtev ima pravico vložiti odškodninsko tožbo pri civilnem sodišču, ki bo zadevo obravnavalo v skladu z Zakonikom o pravdnem postopku. Če kazenski postopek še poteka, se civilni postopek pred civilnim sodiščem prekine do končanja kazenskega postopka.
Ko je storilec obsojen, lahko žrtev pri sodišču vloži predlog za izvršbo. Sklep o izvršbi žrtvi omogoča, da za namene pridobitve odškodnine, ki jo je dodelilo sodišče, uporabi storitve sodnega izvršitelja.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.