Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Frankrike

Innehåll inlagt av
Frankrike

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Prosilec mora dokazati, da je utrpela škoda posledica naklepnih ali nenaklepnih dejanj, ki lahko pomenijo kaznivo dejanje zoper premoženje ali osebe. Pravica do odškodnine se torej lahko uveljavlja v primeru naklepnih dejanj, pa tudi v primeru nepremišljenega ali malomarnega ravnanja, ne glede na to, ali je storilec kaznivega dejanja znan ali ne.

V primeru kaznivega dejanja zoper premoženje mora biti dejanje opredeljeno kot tatvina, goljufija, zloraba zaupanja, izsiljevanje ali kot uničenje, poslabšanje ali poškodovanje premoženja.

Poleg tega za škodo, ki je posledica terorističnih dejanj, prometnih nesreč na francoskem ozemlju, lovskih nesreč, izpostavljenosti azbestu in uničenja vozila v požaru, obstajajo posebne določbe o odškodnini.

Za katere vrste škode lahko prejmem odškodnino?

V celoti vam bo povrnjena škoda, ki izhaja iz hudega napada na osebo:

  • če ste bili žrtev dejanja, s katerim je bila povzročena trajna ali popolna več kot enomesečna nezmožnost za delo, posilstva, spolnega napada, spolnega napada na mladoletno osebo, trgovine z ljudmi, zasužnjevanja, prisilnega dela;
  • ali če je zaradi teh dejanj umrl vaš svojec.

Do odškodnine, za katero veljajo nekateri pogoji in je omejena z zgornjim pragom, ste lahko upravičeni, če ste utrpeli lažji napad na osebo ali kaznivo dejanje zoper premoženje, s katerima sta bili povzročeni:

  • telesna poškodba, posledica katere je manj kot enomesečna popolna nezmožnost za delo, oziroma
  • premoženjska škoda zaradi dejanj, opredeljenih kot tatvina, goljufija, zloraba zaupanja, izsiljevanje ali kot uničenje, poslabšanje ali poškodovanje premoženja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino lahko prejmete, če ste sorodnik žrtve in ste zaradi tega kaznivega dejanja utrpeli osebno škodo.

Odškodnina se lahko dodeli prednikom (starši, stari starši), potomcem (otroci, vnuki), zakoncu in sorojencem (bratje, sestre) ali kateri koli osebi, ki lahko dokaže osebno razmerje z žrtvijo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, odškodnino lahko prejmete, če ste sorodnik žrtve in ste zaradi tega kaznivega dejanja utrpeli osebno škodo.

Odškodnina se lahko dodeli prednikom (starši, stari starši), potomcem (otroci, vnuki), zakoncu in sorojencem (bratje, sestre) ali kateri koli osebi, ki lahko dokaže osebno razmerje z žrtvijo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države Evropske unije?

Da, odškodnino lahko prejmete, če niste državljan države EU, če so bila dejanja storjena na francoskem ozemlju.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Da, če ste francoski državljan, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v tujini, lahko odškodnino uveljavljate pod običajnimi pogoji.

Vendar vam francoski odškodninski organ ne more dodeliti odškodnine, če ste tujec in so bila dejanja storjena v tujini.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine dejanja ni treba najprej prijaviti službam policije.

Vendar mora zahteva vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja (potrdilo o vložitvi prijave, kakršni koli dokumenti iz kazenskega postopka itd.)

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, za vložitev zahteve vam ni treba počakati na izid policijske preiskave oziroma sodnega postopka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne, v primeru hudega napada na osebo vam odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca, če je bil identificiran (glej točko 1.2).

V primeru lažjega napada na osebo ali kaznivega dejanja zoper premoženje (glej točko 1.2) je treba dokazati, da identificirani storilec ni plačilno sposoben ali ne more v celoti povrniti škode. Temeljiteje bo treba dokazati, da ne morete pridobiti učinkovitega in zadostnega povračila škode od zavarovalnice ali katerega koli drugega dolžnika.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Odškodnino lahko prejmete, tudi če storilec kaznivega dejanja ni znan oziroma ni bil obsojen, in sicer od trenutka, ko obstaja kaznivo dejanje.

Vendar mora zahteva vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja (potrdilo o vložitvi prijave, kakršni koli dokumenti iz kazenskega postopka itd.)

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Odškodnino lahko uveljavljate v treh letih od datuma kaznivega dejanja. Ta rok se podaljša za eno leto od datuma zadnje odločbe v kazenskem postopku.

Če je bilo storilcu naloženo plačilo odškodnine, rok začne teči od datuma, ko žrtev prejme obvestilo kazenskega sodišča. Če je bilo storilcu naloženo plačilo odškodnine, rok začne teči od datuma obvestila, ki ga pošlje sodišče.

V primeru prekoračitve roka se lahko upošteva legitimni razlog, ki ga navedejo žrtev ali njeni upravičenci.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali se na primer odškodnina prizna za:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje)
    Neposredna žrtev telesne poškodbe lahko prejme odškodnino za vse stroške bolnišničnega in nebolnišničnega zdravljenja, paramedicinskih storitev in farmacevtskih proizvodov (bolničarji, fizioterapija, ortoptika, logopedija itd.), pri čemer večino teh izdatkov običajno krijejo organi socialnega varstva.
    Upoštevajo se lahko tudi prihodnji izdatki za zdravje, ki jih je mogoče predvideti in so nujni zaradi patološkega stanja žrtve po njeni stabilizaciji;
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.)
    Odškodnina se lahko dodeli za stroške prilagoditve stanovanja, vozila in izdatke, povezane s trajno pomočjo tretje osebe.
    Upoštevajo se lahko tudi različni stroški, povezani s posledicami telesne poškodbe: stroški varstva otrok, pomoči v gospodinjstvu, prevoza itd.;
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    Odškodnina za trajno funkcionalno okvaro se dodeli za posledice škode, ki ostanejo po stabilizaciji: okvara fizioloških funkcij, trajne bolečine, poslabšanje kakovosti življenja, izguba samostojnosti itd. Če je taka okvara ugotovljena, se lahko opredeli s stopnjo funkcionalne okvare;
    • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.)
      Odškodnina se dodeli za ugotovljeno izgubo zaslužka iz poklicne dejavnosti, prihodnjo izgubo takega zaslužka in posledice za opravljanje poklicne dejavnosti: izgubo vrednosti na trgu dela, izgubo poklicnih priložnosti, povečanje napora, obveznost prezaposlitve itd. Oceni se lahko tudi škoda, ki vpliva na šolsko ali univerzitetno izobraževanje ali usposabljanje;
    • izgubo poklicnih priložnosti;
    • stroške sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški);
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo.

Odškodnina za izgubo poklicnih priložnosti se lahko dodeli v okviru odškodnine za posledice za opravljanje poklicne dejavnosti (glej prejšnjo točko).

Stroški postopka, povezani s kaznivim dejanjem, se ne krijejo z odškodnino kot tako. Vendar se lahko osebam z nizkimi dohodki odobri pravna pomoč, na podlagi katere država delno ali v celoti krije nagrade in sodne stroške, nastale med postopkom. Ta pomoč se pri najhujših kaznivih dejanjih odobri ne glede na dohodke (glej seznam iz člena 9-2 zakona št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči).

V primeru napada na osebo se odškodnina za materialno škodo načeloma ne dodeli. Kar zadeva zgoraj navedena kazniva dejanja zoper premoženje (glej točko 1.2), je odškodnina pod nekaterimi pogoji omejena na 4 575 EUR (zgornja meja, določena od 16. januarja 2018);

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve

Pri škodi zaradi pretrpelih bolečin se upoštevajo vse telesne in duševne bolečine ter s tem povezane nevšečnosti od dneva dejanj do dneva stabilizacije. Po stabilizaciji stanja se odškodnina za bolečine, ki so še prisotne, dodeli v okviru odškodnine za trajno funkcionalno okvaro.

Izguba priložnosti na osebni ravni se lahko upošteva v okviru škode za oblikovanje družine, ki se nanaša na izgubo upanja ali možnosti za uresničitev projekta družinskega življenja.

Pri estetski škodi se lahko upoštevajo osebne posledice spremembe zunanjega videza osebe.

Oceni se lahko tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti in žrtvi dodeli odškodnina zaradi nezmožnosti, da nadaljuje svoje športne ali prostočasne dejavnosti;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške

Pogrebni stroški se krijejo;

  • stroške zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija)

Večino izdatkov za zdravljenje, tudi za svojce, običajno krijejo organi socialnega varstva. Patološke posledice se sicer upoštevajo v okviru odškodnine za čustveno trpljenje (glej zgoraj);

  • izgubo preživljanja ali poklicnih priložnosti

Odškodnina se lahko dodeli za izgubo ali zmanjšanje dohodka, ki ju utrpijo svojci žrtve zaradi njene smrti ali invalidnosti, zlasti kadar morajo zagotoviti, da je nekdo vedno prisoten ob njej, in začasno opustiti svojo zaposlitev;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve

Z odškodnino za čustveno trpljenje se nadomesti nepremoženjska škoda, ki jo utrpijo svojci zaradi smrti žrtve ali zaradi bolečin in trpljenja neposredne žrtve, kadar je težko prizadeta.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se lahko izplača v enkratnem znesku ali pa se izplačuje v obliki rente. Poleg tega se lahko med postopkom pred dokončno odškodnino izplačujejo začasni zneski.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Krivdno ravnanje žrtve lahko upraviči zavrnitev ali zmanjšanje odškodnine, na primer v primeru izrečenih žaljivk, sodelovanja v pretepu ali vpletenosti v kaznivo dejavnost. Krivdno ravnanje se lahko uveljavlja zoper upravičence pokojne žrtve.

Nasprotno pa predkaznovanost žrtve nima posledic.

Med postopkom za dodelitev odškodnine mora vaša zahteva vsebovati koristne informacije za njeno preučitev in potrebna dokazila. Po potrebi bo treba predložiti naknadno zahtevana dokazila in sodelovati pri izdelavi zahtevanih izvedenskih mnenj.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • Hud napad na osebo (glej točko 1.2)

Vaše finančno stanje se ne upošteva in lahko dobite povrnjeno celotno škodo, ki je posledica napada na vašo osebo.

Vendar se bodo upoštevali prejemki, ki jih izplačajo organi socialnega varstva, družbe za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnice.

  • Lažji napad na osebo ali kaznivo dejanje zoper premoženje (glej točko 1.2)

Vaše finančno stanje se upošteva na treh ravneh, pri čemer so določeni naslednji pogoji:

  • vaši letni dohodki ne smejo presegati 18 300 EUR (glede na dohodke iz leta 2017), ki se jim prištejejo povečanja, določena za vzdrževane osebe (potomci, predniki);
  • ne morete pridobiti učinkovitega in zadostnega povračila škode od zavarovalnice ali katerega koli drugega dolžnika;
  • dokazati morate, da ste zaradi kaznivega dejanja v težkem materialnem položaju ali psihičnem stanju.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne.

Kako se odškodnina izračuna?

Pri hudih napadih na osebo se škoda načeloma povrne v celoti. Odškodnina se izračuna ob upoštevanju vseh postavk škode.

Izračuna se za vsak primer posebej glede na osebni položaj vsake žrtve in predložena dokazila, pri čemer se v zvezi z nekaterimi postavkami škode upoštevajo okvirne lestvice.

Izračun odškodnine za trajno funkcionalno okvaro lahko na primer temelji na okvirni lestvici glede na stopnjo okvare, ki jo določi zdravnik, in starost žrtve.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižjega zneska ni.

Za hud napad na osebo (glej točko 1.2) najvišji znesek ni določen.

Za lažji napad na osebo ali kaznivo dejanje zoper premoženje (glej točko 1.2) je odškodnina omejena na 4 575 EUR (najvišji znesek, določen od 16. januarja 2018).

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, obrazec zahteve za uveljavljanje odškodnine vključuje zahtevani znesek. Vendar je ta znesek skupni znesek. Pri njegovi določitvi vam lahko pomaga odvetnik ali združenje za pomoč žrtvam.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Upoštevajo se prejemki, ki jih izplačajo organi socialnega varstva, družbe za vzajemno zavarovanje, zavarovalnice itd.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Da, za predujem odškodnine (začasni znesek) lahko zaprosite kadar koli med postopkom.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Da, v primeru poslabšanja vaše škode ali iz katerega koli drugega legitimnega razloga, ki ga morate utemeljiti, lahko vložite novo zahtevo za uveljavljanje odškodnine.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahteva prosilca, vložena v sodnem tajništvu komisije za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’indemnisation des victimes d’infractions (CIVI)) pri zadevnem okrožnem sodišču (tribunal de grande instance), mora vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni:

  • priimek, imena, datum in kraj rojstva, poklic, državljanstvo in naslov prosilca (priložiti je treba kopijo osebne izkaznice, dovoljenja za stalno ali začasno prebivanje, potnega lista itd.);
  • sorodstvena vez z žrtvijo (priložiti je treba kopijo družinske knjižice, notarskega zapisa itd.);
  • datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja (priložiti je treba potrdilo o vložitvi prijave, kakršne koli dokumente iz kazenskega postopka itd.);
  • sodišče, ki je morebiti sodilo storilcu kaznivega dejanja (priložiti je treba kopijo sodbe);
  • narava poškodb, trajanje prekinitve dela in morebitne posledice (priložiti je treba zdravniška potrdila, potrdila o prekinitvi dela, zdravniško mnenje);
  • javni ali zasebni organi socialnega varstva, ki so pristojni za prosilca in bi lahko posredovali (priložiti je treba kopijo kartice socialnega zavarovanja);
  • predstavljeni predlogi za sporazumni dogovor in že začeti sodni postopki ter zneski, že izplačani prosilcu (priložiti je treba dokazila o dnevnih nadomestilih, pokojnini, renti, izplačilih storilca, zavarovatelja itd.);
  • znesek odškodnine, ki se zahteva pred komisijo CIVI;
  • izkaz bančne identitete prosilca;
  • dokazila glede na zahteve.

Če se zahteva za uveljavljanje odškodnine nanaša na povračilo škode zaradi lažjega napada na osebo ali premoženjske škode zaradi tatvine, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja, zahteva vključuje tudi:

  • navedbo višine dohodkov prosilca (priložiti je treba odločbo o odmeri davka za leto pred kaznivim dejanjem in za leto pred letom vložitve zahteve);
  • dokaze o nezmožnosti pridobitve učinkovite in zadostne odškodnine iz drugih virov;
  • opis težkega materialnega položaja ali psihičnega stanja, ki je posledica kaznivega dejanja.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Stroškov ni. Pomoč odvetnika ali zastopanje po odvetniku nista obvezna. Nagrade odvetnika krijete sami, razen če ste po zakonu ali pod nekaterimi pogoji upravičeni do pravne pomoči. Stroški, nastali med postopkom pred komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI), so vključeni v sodne stroške in jih nazadnje krije država.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Za odločanje o odškodnini za žrtve so pristojne komisije za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI). Odškodnine, ki jih določi komisija CIVI, izplača garancijski sklad za žrtve terorističnih in drugih kaznivih dejanj (Fonds de garantie des victimes d’actes de terrorisme et d’autres infractions (FGTI)).

V zvezi s terorizmom garancijski sklad za žrtve terorističnih dejanj in drugih kaznivih dejanj (FGTI) neposredno izplača odškodnino žrtvam, ki zaprosijo zanjo, in sicer pod nadzorom sodnika (okrožno sodišče (tribunal de grande instance)), ki mu je zadeva lahko predložena v primeru nesoglasja.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

O zahtevah za uveljavljanje odškodnine, ki jih vložijo žrtve kaznivih dejanj ali njihovi upravičenci, odloča komisija za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI) pri vsakem okrožnem sodišču.

Pristojna komisija CIVI je komisija v kraju vašega stalnega prebivališča ali v kraju kazenskega sodišča, ki odloča o kaznivem dejanju, kadar je to ustrezno (seznam). Če take komisije ni, je pristojna komisija pri okrožnem sodišču v Parizu (Tribunal de grande instance de Paris), če ste francoski državljan, ki prebiva v tujini, in so bila dejanja storjena v tujini:

Tribunal de Grande Instance de Paris
4 Boulevard du Palais
75055 PARIS CEDEX 01 – Francija

Zahteve, ki se nanašajo na terorizem, se naslovijo neposredno na garancijski sklad za žrtve terorističnih in drugih kaznivih dejanj (FGTI):

64, rue Defrance
94682 Vincennes Cedex – Francija

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Navzočnost med postopkom ali na obravnavi ni obvezna.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Sodno tajništvo komisije CIVI zahtevo nemudoma posreduje garancijskemu skladu.

Garancijski sklad mora žrtvi predstaviti ponudbo v dveh mesecih od datuma prejetja popolne dokumentacije, ki mu jo je posredovalo sodno tajništvo komisije CIVI.

Če žrtev sprejme ponudbo, se predsedniku komisije CIVI v potrditev pošlje listina o soglasju. V primeru potrditve se lahko ta listina izvrši. Odločitev se uradno sporoči žrtvi in garancijskemu skladu, ki izvede izplačilo.

V primeru obrazložene zavrnitve garancijskega sklada, zavrnitve ponudbe s strani žrtve ali nepredložitve odgovora žrtve na ponudbo garancijskega sklada po izteku dveh mesecev postopek postane sodni postopek: zahtevo nato preuči sodišče, ki preveri izjave in predložena dokazila.

Državni tožilec in garancijski sklad predložita svoja stališča najpozneje 15 dni pred obravnavo. Prosilec in garancijski sklad morata biti na obravnavo povabljena vsaj dva meseca prej.

Po razpravi na obravnavi, zaprti za javnost, se odločitev komisije CIVI o dodelitvi ali zavrnitvi odškodnine uradno sporoči prosilcu in garancijskemu skladu, ki dodeljeno odškodnino izplača v mesecu, ki sledi temu uradnemu obvestilu.

V zvezi s terorizmom garancijski sklad izplača predujem v mesecu, ki sledi prejetju popolne dokumentacije, če je to upravičeno. Garancijski sklad ponudbo odškodnine žrtvi (ko je njeno stanje stabilizirano) ali svojcem pokojne žrtve predstavi v treh mesecih.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če niste zadovoljni z odločbo komisije CIVI, lahko zahtevate novo preučitev s strani pritožbenega sodišča (Cour d’appel), pod okriljem katerega deluje komisija CIVI.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije in obrazci so na voljo na naslednjih spletiščih:

Združenja za pomoč žrtvam vam lahko pomagajo pri vaših postopkih in vam zagotovijo potrebne informacije.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Na telefonski liniji 116006 lahko brezplačno prejmete psihološko podporo, informacije o svojih pravicah in splošno pomoč pri vaših postopkih sedem dni na teden od 9.00 do 21.00 ure – cena lokalnega klica:

na 01.41.83.42.08

iz Francije,

+33.1.41.83.42.08 iz tujine.

E-naslov: 08victimes@france-victimes.fr

Na voljo so naslednja spletišča:

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Osebam z nizkimi dohodki se lahko odobri pravna pomoč, na podlagi katere država delno ali v celoti krije nagrade odvetnika in sodne stroške, nastale med postopkom. Ta pomoč se pri najhujših kaznivih dejanjih odobri ne glede na dohodke (glej seznam iz člena 9-2 zakona št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči).

Nekatere strukture dostopa do pravnih informacij in svetovanja, kot so centri za pravno pomoč (Maisons de la justice et du droit) ali točke dostopa do pravnih informacij in svetovanja (Points d’accès au droit), brezplačno zagotavljajo pravno svetovanje in vam lahko ne glede na vaše državljanstvo pomagajo pri kakršnih koli postopkih za uveljavljanje pravic in zunajsodnih postopkih.

Enako velja za združenja za pomoč žrtvam, katerih podpora, med drugim pravna, je brezplačna.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Pri pripravi vaše zahteve za uveljavljanje odškodnine vam lahko brezplačno pomagajo združenja za pomoč žrtvam, ki delujejo v okviru uradov za pomoč žrtvam ali v svojih prostorih.

Zadnja posodobitev: 25/10/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Feedback

Använd formuläret nedan för att skicka in dina synpunkter på vår nya webbplats