Compensation schemes available in EU countries
Article 12 of the Compensation Directive requires that each EU country sets up a national scheme of compensation to all victims of violent intentional crime. According to this law all victims of violent intentional crime have access to a national compensation scheme from the country on whose territory the crime was committed.
Here you find information about the compensation scheme(s) available in the EU countries.
Some of the countries also provide access to compensation to its own nationals if the crime took place abroad. This aspect is not currently covered by the EU rules.
According to the Compensation Directive you can claim compensation from the EU country in which the crime was committed if you live in this State (national case) or if you live in another EU country (cross border case).
Therefore you are advised to look at the information of the country in which the crime was committed.
Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.
This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.
Za žrtve terorizma – do vsebine na dnu te strani dostopate s klikom tukaj.
Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko žrtvam nasilnega naklepnega dejanja, storjenega na ozemlju Belgije, (in njihovim svojcem) dodeli finančno pomoč.
Za žrtve terorizma glejte posebne določbe.
Postavke škode, ki jih upošteva komisija, se razlikujejo glede na kategorijo zadevnih žrtev:
A. Neposredne žrtve – osebe, ki so neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja v Belgiji utrpele fizično poškodbo in/ali duševni pretres.
Pri neposrednih žrtvah lahko komisija upošteva:
B. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla.
Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:
C. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana.
Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:
Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je umrla neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja, lahko prejmejo finančno pomoč.
Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, je pa bila neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana, lahko prejmejo finančno pomoč.
Da. Finančno pomoč komisije lahko prejmete ne glede na državljanstvo ali zakoniti/nezakoniti status na belgijskem ozemlju.
Ne, Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko ukrepa samo pri kaznivih dejanjih, storjenih na ozemlju Belgije.
Obstaja le ena izjema, in sicer v primeru terorističnih dejanj, storjenih v tujini, z žrtvami, ki imajo belgijsko državljanstvo ali običajno prebivališče v Belgiji. (Glej oddelek: žrtve terorizma.)
Da, dejanje je treba prijaviti policiji. Zakon z dne 1. avgusta 1985, ki ureja pomoč Komisije za finančno pomoč, med drugim določa, da je treba uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.
Državna finančna pomoč se lahko, kar zadeva glavno finančno pomoč, zahteva le ob koncu sodnega postopka in na podlagi zadnje sodne odločbe sodišč.
Vendar je pod določenimi pogoji še pred koncem sodnega postopka mogoča nujna pomoč.
Da. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, mora žrtev zoper njega uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, saj je pomoč komisije subsidiarna in se torej uporablja kot zadnje sredstvo.
Če storilec kaznivega dejanja ob koncu sodnega postopka ostane neznan ali če je bil postopek v zadevi ustavljen, ker so storilci neznani, lahko žrtev komisijo zaprosi za finančno pomoč. V takih primerih mora žrtev vsaj vložiti prijavo (na policiji ali sodišču).
Zahtevo za glavno pomoč morate vložiti v treh letih po zadnji sodni odločbi, izdani v tej zadevi, ali v treh letih po sklepu o ustavitvi postopka zaradi neznanih storilcev.
Pri neposrednih žrtvah lahko komisija upošteva:
Pri posrednih žrtvah – tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla,
lahko komisija upošteva:
Pri posrednih žrtvah, tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana,
Finančna pomoč komisije se izplača v enkratnem znesku.
Komisija lahko upošteva ravnanje neposredne žrtve nasilnega naklepnega dejanja ob tem dejanju in dejstvo, da je ta žrtev prispevala k nastanku škode.
Finančno stanje se ne upošteva.
Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj upošteva odškodnino, ki jo plača storilec dejanja, in morebitno pomoč družb za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnic (načelo subsidiarnosti).
Finančno pomoč pravično dodeli komisija, ki je upravni organ.
Najnižji znesek: 500 EUR
Najvišji znesek glavne pomoči (in celotne pomoči): 125 000 EUR
To ni obvezno.
Da, pomoč Komisije temelji na načelu subsidiarnosti. Zato se upošteva odškodnina, ki jo plačajo zavarovalnice (in tudi storilec kaznivega dejanja).
Nujna pomoč je dejansko mogoča tudi brez izdane sodne odločbe v zadevi. Komisija lahko v skladu s svojo sodno prakso dodeli nujno pomoč samo za stroške zdravljenja (najmanj 500 EUR), ki jih mora kriti žrtev (po odobritvi ali zavrnitvi pomoči zavarovalnice).
Najvišji znesek nujne pomoči je 30 000 EUR.
V primeru poslabšanja poškodbe v desetih letih po dodelitvi glavne pomoči lahko zahtevate dodatno (finančno) pomoč, razen če je žrtev že prejela najvišji znesek pomoči države Belgije (125 000 EUR). Žrtev mora dokazati poslabšanje poškodbe (podprto s podrobno zdravstveno dokumentacijo).
Ne.
COMMISSION POUR L'AIDE FINANCIERE AUX VICTIMES D'ACTES INTENTIONNELS DE VIOLENCE ET AUX SAUVETEURS OCCASIONNELS (SPF JUSTICE) (Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč (Zvezni javni urad za pravosodje)
Po pošti morate zahteve (z obrazcem zahteve in dokazili) v dveh izvodih poslati na naslov (poštni naslov):
Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence
SPF Justice
Boulevard de Waterloo 115
1000 BRUXELLES
Ne. Na obravnavah komisije, ko odloča o zahtevi, ni treba biti navzoč.
Približno 18 mesecev za glavno pomoč.
Odločbe komisije ni mogoče izpodbijati. Lahko vložite ničnostno tožbo pri Belgijskim državnem svetu.
Na voljo so na spletni strani komisije po telefonu.
Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč
Tel.: +32 25427207, +32 25427208, +32 25427244
E-naslov: commission.victimes@just.fgov.be
Ne prek komisije.
Pravno pomoč lahko (v določenih pogojih) zahtevate pri odvetniški zbornici sodnega okrožja, ki je pristojno za dejanje ali v katerem prebiva žrtev.
Obstajajo službe za podporo žrtvam, ki lahko žrtvam pomagajo pri vložitvi zahteve za finančno pomoč pri Komisiji za finančno pomoč.
Podpora žrtvam je odvisna od skupnosti in regij v Belgiji.
Za več informacij (zlasti o različnih službah, pooblaščenih za zagotavljanje pomoči) glej:
Federacija Valonija-Bruselj: http://www.victimes.cfwb.be/
Flandrija: https://www.slachtofferzorg.be/
-------------------
Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko žrtvam terorističnega dejanja (in njihovim svojcem) dodeli finančno pomoč. Zadeve žrtev terorizma upravlja Oddelek za terorizem v okviru Komisije za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj.
Postavke škode, ki jih upošteva Komisija, se razlikujejo glede na kategorijo zadevnih žrtev:
A. Neposredne žrtve – osebe, ki so neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja v Belgiji utrpele fizično poškodbo in/ali duševni pretres.
Pri neposrednih žrtvah lahko Komisija upošteva:
B. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla.
Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:
C. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana.
Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:
Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je umrla neposredno zaradi terorističnega dejanja, lahko prejmejo finančno pomoč.
Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, vendar je bila neposredno zaradi terorističnega dejanja hudo poškodovana, lahko prejmejo finančno pomoč.
Da. Finančno pomoč Komisije lahko prejmete ne glede na državljanstvo ali zakoniti/nezakoniti status na belgijskem ozemlju.
Oddelek za terorizem Komisije za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko dodeli finančno pomoč v primeru terorističnih dejanj, storjenih v tujini, z žrtvami, ki imajo belgijsko državljanstvo ali običajno prebivališče v Belgiji. Vendar mora ta dejanja kot teroristična dejanja priznati belgijska zvezna vlada s kraljevim odlokom.
Ne, vendar je v interesu žrtve ali njenih svojcev, da jim je priznan status žrtve (terorističnega dejanja) na policiji ali zveznem sodišču.
Ne.
Ne.
Da. Finančna pomoč Komisije za žrtve terorističnih dejanj ni odvisna od sodnega postopka.
Zahtevo za finančno pomoč v primeru terorističnih dejanj morate pri komisiji vložiti v treh letih po začetku veljavnosti kraljevega odloka, s katerim se ta dejanja priznajo za teroristična dejanja.
Pri neposrednih žrtvah lahko Komisija upošteva:
Pri posrednih žrtvah – tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla,
lahko Komisija upošteva:
Pri neposrednih žrtvah, tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana,
lahko Komisija upošteva:
Opozarjamo vas, da so bile leta 2018 uvedene spremembe postopka za finančno pomoč žrtvam terorizma.
Finančna pomoč Komisije se izplača v enkratnem znesku, čeprav lahko žrtev prejme predujem pomoči in finančno pomoč.
Komisija lahko upošteva ravnanje neposredne žrtve nasilnega naklepnega dejanja ob tem dejanju in dejstvo, da je ta žrtev prispevala k nastanku škode.
Finančno stanje se ne upošteva.
Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj upošteva odškodnino, ki jo plača storilec dejanja, in morebitno pomoč družb za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnic (načelo subsidiarnosti).
Finančno pomoč pravično dodeli komisija, ki je upravni organ.
Najnižji znesek: 500 EUR
Najvišji znesek predujma pomoči: 30 000 EUR
Najvišji znesek glavne pomoči (in celotne pomoči): 125 000 EUR
To ni obvezno.
Da, pomoč Komisije temelji na načelu subsidiarnosti. Zato se upošteva odškodnina, ki jo plačajo zavarovalnice (in storilec kaznivega dejanja).
Žrtvam terorizma se dejansko lahko izplača predujem pomoči. Nujno pomoč lahko prejmejo žrtve terorizma, sprejete v bolnišnico, in svojci žrtve, ki je zaradi terorističnega dejanja umrla.
Najvišji znesek nujne pomoči je 30 000 EUR.
V primeru poslabšanja poškodbe v desetih letih po dodelitvi glavne pomoči lahko zahtevate dodatno (finančno) pomoč, razen če je žrtev že prejela najvišji znesek pomoči države Belgije (125 000 EUR). Žrtev mora dokazati poslabšanje poškodbe (podprto s podrobno zdravstveno dokumentacijo).
Ne.
COMMISSION POUR L'AIDE FINANCIERE AUX VICTIMES D'ACTES INTENTIONNELS DE VIOLENCE ET AUX SAUVETEURS OCCASIONNELS (DIVISION TERRORISME) (Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč (Oddelek za terorizem)
Zahteve (skupaj z obrazci zahteve in dokazili) morate poslati po elektronski pošti ali pošti:
Poštni naslov:
Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
SPF Justice
Boulevard de Waterloo 115
1000 BRUXELLES
Elektronski naslov: terrorvictims@just.fgov.be
Ne. Na obravnavah komisije, ko odloča o zahtevi, ni treba biti navzoč.
Odločba glede predujma pomoči je sprejeta v štirih do šestih tednih po vložitvi zahteve, če je zahteva popolna.
Glede glavne pomoči komisija zahtevo prouči šele po zagotovitvi pomoči s strani zavarovalnice in upoštevanju dokončnih posledic za žrtev.
Odločbe komisije ni mogoče izpodbijati. Lahko vložite ničnostno tožbo pri Belgijskim državnem svetu.
Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
Elektronski naslov: terrorvictims@just.fgov.be
Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
Elektronski naslov: terrorvictims@just.fgov.be
Tel.: +32 471123124
Ne.
Obstajajo službe za podporo žrtvam, ki lahko žrtvam pomagajo pri vložitvi zahteve za finančno pomoč pri Komisiji za finančno pomoč.
Podpora žrtvam je odvisna od skupnosti in regij v Belgiji.
Za več informacij (zlasti o različnih službah, pooblaščenih za zagotavljanje pomoči) glej:
Federacija Valonija-Bruselj: http://www.victimes.cfwb.be/
Flandrija: https://www.slachtofferzorg.be/
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V Republiki Bolgariji lahko prejmete odškodnino od države za materialno škodo, ki ste jo utrpeli neposredno zaradi naslednjih kaznivih dejanj:
Glej odgovor na prvo vprašanje.
Če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla, se pravica do odškodnine prenese na njene naslednike ali partnerja/zunajzakonskega partnerja.
Ne, ne morete. Žrtvini nasledniki oziroma partner/zunajzakonski partner lahko prejmejo odškodnino le, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla.
Odškodnina se tujim državljanom prizna v primerih, opredeljenih v mednarodnem sporazumu, katerega pogodbenica je Republika Bolgarija.
Ne, ne morete. Odškodnino plača pristojni organ države članice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Da, morate ga prijaviti. Odškodnina se ne zagotovi, če žrtev kaznivega dejanja ne prijavi pristojnim organom, razen če tega iz upravičenih razlogov ni mogla storiti.
Da. Žrtve kaznivih dejanj so upravičene zahtevati odškodnino, ko se kazenski postopek konča s pravnomočno odločbo pravosodnih organov, in sicer:
Čeprav taka zahteva ne obstaja, se odškodnina ne prizna, če je žrtev že prejela kakšno drugo nadomestilo ali odškodnino.
Glej odgovor na vprašanje: „Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?“.
Vloga za odškodnino se vloži največ eno leto po datumu, na katerega zadevna odločba pravosodnega organa postane pravnomočna.
Odškodnina solidarno zajema materialno škodo, ki je nastala neposredno zaradi kaznivega dejanja, in sicer:
Žrtve morajo predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo vso materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.
Žrtve kaznivih dejanj so upravičene do enkratnega izplačila odškodnine od države.
Odškodnina se ne zagotovi v naslednjih primerih:
Vse žrtve kaznivih dejanj imajo enake pravice. Finančno stanje žrtve ne vpliva na uveljavljanje odškodnine od države.
Država zagotovi odškodnino za kazniva dejanja, storjena po 30. juniju 2005, ki spadajo v kategorije, navedene v odgovoru na prvo vprašanje.
Žrtve morajo predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo vso materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.
Odškodnina, ki jo plača država, je gotovinski znesek, ki ne presega 10 000 BGN. Če se odškodnina prizna za preživljanje vzdrževanih oseb, mlajših od 18 let, ki so nasledniki osebe, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, odškodnina za vsako posamezno vzdrževano osebo ne presega 10 000 BGN.
Da. Žrtev mora v vlogi za odškodnino navesti znesek odškodnine in materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.
Da.
Ne, ne morete.
Ne, ne morete.
Ne.
Nacionalni svet za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pri ministrstvu za pravosodje Republike Bolgarije.
MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE REPUBLIKE BOLGARIJE
Nacionalni svet za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj
Naslov: Slavyanska 1, 1040 Sofia (Sofija), Republika Bolgarija
Spletišče: https://www.compensation.bg.
Ne.
Vloga za odškodnino se obravnava najpozneje en mesec po datumu prejema. Po potrebi se lahko ta rok podaljša za največ tri mesece.
Odločb nacionalnega sveta za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče izpodbijati.
Standardni obrazec za oddajo vloge za odškodnino je na voljo pri nacionalnem svetu za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, guvernerjih provinc, preiskovalcih in organizacijah za podporo žrtvam. Elektronski obrazec vloge za odškodnino je na voljo na spletišču nacionalnega sveta: https://www.compensation.bg.
Obiščite spletišče nacionalnega sveta za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj: https://www.compensation.bg.
Organizacije za podporo žrtvam zagotavljajo praktično pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vključno s pomočjo pri pripravi vloge za odškodnino.
Da. Bolgarsko združenje organizacij za podporo žrtvam.
Telefon: +359 29819300
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Češka zagotavlja finančno pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele škodo za zdravje, in preživelim osebam, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla. Poleg tega med osebe, ki so upravičene do finančne pomoči, spadajo žrtve spolnih kaznivih dejanj zoper človekovo dostojanstvo in zlorabljeni otroci.
Namen finančne pomoči je prebroditi poslabšanje socialnih razmer, ki je posledica kaznivega dejanja, in ne nadomestiti storilčeve obveznosti plačila odškodnine za škodo, povzročeno žrtvi.
Preživele osebe prejmejo finančno pomoč v enkratnem znesku; žrtve, ki so utrpele škodo za zdravje, lahko tudi zahtevajo pomoč v enkratnem znesku (znesek je odvisen od resnosti povzročenih posledic), lahko pa zahtevajo povračilo stroškov zdravljenja ali odškodnino za izgubljeni zaslužek. Žrtve spolnih kaznivih dejanj zoper človekovo dostojanstvo ali zlorabljeni otroci lahko zahtevajo povrnitev stroškov terapij za lajšanje nematerialne škode, ki so jo utrpeli.
Da, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla, imajo preživele osebe pravico do finančne pomoči, če so starš, zakonec, registrirani partner, otrok ali sorojenec pokojnika in so z njim živeli v skupnem gospodinjstvu v času smrti ali če je preživeli oseba, ki jo je pokojnik preživljal ali jo je bil dolžan preživljati.
V takem primeru nimate pravice do finančne pomoči.
Lahko, če imate stalno prebivališče ali zakonito prebivališče v drugi državi članici EU ter ste žrtev kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno na Češkem, ali če imate zakonito prebivališče na Češkem več kot 90 dni in ste žrtev kaznivega dejanja, ki je bilo tam storjeno, če ste na Češkem zaprosili za mednarodno zaščito ali če vam je bil odobren azil ali subsidiarna zaščita, ali pa na podlagi pogojev iz mednarodne pogodbe, če je to ustrezno.
Če ste češki državljan, ste upravičeni do finančne pomoči Češke ne glede na to, v kateri državi je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega žrtev ste.
Da.
Ni treba počakati na izid preiskave; finančno pomoč je mogoče zagotoviti, če iz trenutnega stanja preiskave organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izhaja, da je bilo kaznivo dejanje nedvomno storjeno in da so izpolnjeni zakonski pogoji za upravičenost do finančne pomoči.
Če od storilca ne zahtevate odškodnine, se lahko finančna pomoč zmanjša ali celo zavrne.
V takem primeru je treba razlikovati med tem, ali storilec ni znan ali pa oseba, ki se preganja zaradi storitve kaznivega dejanja, ni bila spoznana za krivo, čeprav je očitno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno (tj. kaznivo dejanje je bilo storjeno, vendar ga je morda storil nekdo drug). V takem primeru imate pravico do finančne pomoči. Če pa je bil storilec oproščen, ker dejanje, ki se je preganjalo, sploh ni kaznivo, nimate pravice do finančne pomoči. Zahtevek se obravnava predvsem na podlagi gradiva, ki ga zberejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj; vaša naloga je izkazati povzročene poškodbe in, po potrebi, kakršno koli škodo, ki jo je mogoče upoštevati (stroške zdravljenja in izgubljeni zaslužek).
Zahtevek je treba vložiti v dveh letih po tem, ko ste izvedeli za škodo, vendar najpozneje v petih letih od datuma storitve kaznivega dejanja. Ob izteku katerega koli od teh rokov pravica do pomoči preneha.
- materialna (neduševna) škoda:
- duševna (nematerialna) škoda:
- materialna (neduševna) škoda:
- duševna škoda:
Finančna pomoč se izplača v enkratnem znesku.
Vaša kazenska evidenca ne vpliva na vašo pravico do finančne pomoči, če ne sodelujete z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri razrešitvi kaznivega dejanja, pa se vam finančna pomoč ne more priznati. Prav tako se vam finančna pomoč ne prizna, če ste pri kaznivem dejanju sodelovali kot udeleženec.
Če ne sodelujete ustrezno v postopku priznanja finančne pomoči, se postopek lahko konča ali vaš zahtevek zavrne.
Finančna pomoč se vam ne prizna le, če je očitno, da se vaše socialne razmere zaradi kaznivega dejanja niso poslabšale.
Finančna pomoč se vam lahko zmanjša ali pa se vam sploh ne prizna, če ste kakor koli prispevali k poškodbi.
Žrtve, ki so utrpele manjšo škodo za zdravje, lahko zahtevajo enkratni znesek pomoči v višini 10 000 CZK.
Žrtve, ki so utrpele hudo škodo za zdravje, lahko zahtevajo enkratni znesek pomoči v višini 50 000 CZK.
Žrtve, ki so utrpele škodo za zdravje, lahko namesto pomoči v enkratnem znesku zahtevajo tudi finančno pomoč do višine 200 000 CZK, ki je enakovredna dokazanim stroškom zdravljenja in/ali izgubljenemu zaslužku.
Preživeli so upravičeni do finančne pomoči, ki se izplača v enkratnem znesku 200 000 CZK, razen sorojencev, ki so upravičeni do pomoči v višini 175 000 CZK.
Kot žrtev kaznivega dejanja, ki je utrpela škodo za zdravje, ali kot preživeli lahko prejmete do 200 000 CZK; poleg tega pa velja, da v primeru smrti skupna finančna pomoč, ki se odobri vsem preživelim, ne sme preseči 600 000 CZK, pri čemer se odobrena pomoč, če je preživelih več, sorazmerno zmanjša tako, da ne preseže najvišjega možnega zneska finančne pomoči.
Da.
Samo v primeru zavarovanja, ki krije storilčevo obveznost plačila odškodnine zaradi povzročene škode, kar je v okviru češke zakonodaje v praksi mogoče v primeru prometnih nesreč in nesreč pri delu.
Predujmi finančne pomoči niso predvideni.
Da, do najvišjega dovoljenega zneska finančne pomoči.
Ne.
Ministrstvo za pravosodje.
Na ministrstvo za pravosodje.
Ne.
O zahtevku je treba odločiti v treh mesecih.
Z začetkom upravnega spora pri sodišču.
Na spletišču ministrstva za pravosodje, pri nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, in pri službi za pogojne kazni in mediacijo.
Ne.
Da, vendar na svoje stroške.
Največja je Bílý kruh bezpečí (Beli krog varnosti); žrtvam pomaga tudi služba za pogojne kazni in mediacijo Češke republike.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Država tožniku dodeli odškodnino v primeru kršitve danskega kazenskega zakonika ali „zakona o prebivanju, prepovedi prebivanja in izgonu“, s katero je bila povzročena osebna poškodba ali smrt. Tako določa zakon o odškodnini žrtvam. Kršitev posebne zakonodaje, vključno z zakonom o cestnem prometu, vojaškim kazenskim zakonikom in zakonskimi odredbami, ne more biti podlaga za dodelitev odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam. Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj neodvisno presodi, ali dogodek spada na področje uporabe zakona o odškodnini žrtvam. Vendar je vodilo za presojo dogodka, ki jo opravi danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, običajno presoja, ki jo opravi policija. Odškodnina se ne dodeli, če dejanje ni kaznivo, na primer zaradi samoobrambe, jus necessitatis ali privolitve.
Glavno področje uporabe zakona so osebne poškodbe, saj se odškodnina za škodo na premoženju dodeli le v omejenem obsegu. Osebna poškodba pomeni tako telesne kot tudi duševne poškodbe.
Načeloma se odškodnina plača samo neposrednemu tožniku, prizadetemu zaradi kaznivega dejanja. Vendar ste lahko tako tesno povezani z dogodkom, da ste upravičeni do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam, čeprav dejansko ni mogoče šteti, da vam je bila storjena krivica. Prav tako obstaja možnost, da kot sorodnik prejmete nadomestilo za pogrebne stroške, izgubo glavnega prejemnika dohodka itd. (glej besedilo v nadaljevanju).
V primeru osebne poškodbe se lahko odškodnina dodeli za:
Če tožnik umre, se lahko dodeli nadomestilo za:
V primerih, ki vključujejo tudi škodo na premoženju, se plačata odškodnina za oblačila in osebne predmete, ki jih je žrtev nosila ali imela na sebi ob nastanku osebne poškodbe, ter odškodnina za premoženjsko škodo, ki so jo povzročili nekateri posamezniki, na primer obsojenci.
Odškodnina za denarno izgubo, na primer zaradi goljufije, ni predvidena. Podobno se ne plača odškodnina za prikrajšanost, izgube iz poslovanja, izgubljeni dobiček in podobno.
Da. Kot je navedeno zgoraj, se lahko v primeru smrti oškodovanca plača odškodnina.
Nadomestilo za pogrebne stroške se plača osebi, ki je plačala pogreb, ne glede na to, ali je ta oseba sorodnik ali ne.
Nadomestilo za izgubo glavnega prejemnika dohodka se dodeli zakoncu/zunajzakonskemu partnerju in preživelim otrokom, za katere je bil pokojnik glavni prejemnik dohodka.
Če pokojnik ne zapusti zakonca/zunajzakonskega partnerja, se lahko prehodno nadomestilo dodeli drugemu preživelemu, če to upravičujejo posebne okoliščine. To je lahko brat ali sestra, ki je s pokojnikom več let živela v skupnem gospodinjstvu.
Poleg tega se lahko dodeli dodatek za preživele družinske člane, s katerimi si je bil pokojnik še posebno blizu. Za začetek se ta dodatek dodeli zakoncu, zunajzakonskemu partnerju, mladoletnim osebam in njihovim staršem.
Staršem se lahko povrnejo izdatki za zdravstvene preglede, povezane z obiski njihovih poškodovanih otrok.
Za otroke in mladostnike je lahko prisotnost njihove matere ali očeta v bolnišnici ali njuno sodelovanje pri rehabilitaciji ključnega pomena za izboljšanje njihovega zdravstvenega stanja. V takih posebnih primerih se lahko izguba dohodka matere ali očeta krije v celoti ali delno.
Da. Zakon o odškodnini žrtvam ne vsebuje zahtev glede državljanstva ali stalnega prebivališča za pridobitev odškodnine, edina zahteva je, da se je dogodek zgodil na Danskem. Če so sicer izpolnjeni pogoji iz zakona, ni pomembno, ali je tožnik tujec s stalnim prebivališčem na Danskem, navaden turist ali kratek čas prebiva na Danskem.
Praviloma ne. Vendar obstaja omejena možnost pridobitve odškodnine od danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, tudi če je bila osebna poškodba povzročena s kaznivim dejanjem, storjenim v tujini. Odškodnina se dodeli samo, če je to razumno. Možnost dodelitve odškodnine naj bi bila ozka, uporablja pa se samo v posebnih primerih, ko to upravičujejo posebne okoliščine.
V posebnih primerih se odškodnina plača za poškodbo, povzročeno z dejanji, storjenimi zunaj Danske, če ima tožnik stalno prebivališče na Danskem, če ima dansko državljanstvo ali če je bil v času kaznivega dejanja kot predstavnik Danske napoten v tujino. Odškodnina se plača za poškodbe, povzročene, ko oseba z danskim državljanstvom ali stalnim prebivališčem na Danskem v tujini napade drugo osebo z danskim državljanstvom ali stalnim prebivališčem na Danskem. Vendar to velja samo, če je poškodba povzročena v zaprtem danskem okolju, na primer v povezavi s šolskim izletom. Če je naključje, da imata tako žrtev kot tudi storilec povezave z Dansko, se odškodnina ne dodeli.
Odškodnina se lahko dodeli tudi, če so bila taka dejanja storjena zoper tožnika, ki ima stalno prebivališče na Danskem in je bil poslovno v tujini. To vključuje samo kratkoročno poklicno delo v tujini v okoliščinah, ko ni mogoče pričakovati, da bosta tožnik ali delodajalec sklenila zasebno zavarovanje za poškodbe. Poškodba je morala biti povzročena med delovnim časom.
Študij in pripravništvo v tujini se ne štejeta za poklicni dejavnosti.
Vložnik, ki je mladoletna oseba in prebiva v tujini zaradi poklicnih dejavnosti svojih staršev, lahko dobi odškodnino. V tem primeru je poudarek na okoliščinah staršev.
Da, temeljni pogoj za pridobitev odškodnine od države je, da je bilo kaznivo dejanje v 72 urah prijavljeno policiji.
Prijava pomeni zahtevo policiji, naj zadevo razišče. V resnejših primerih je redko potrebna izrecna zahteva za preiskavo, ki pa je v manj resnih primerih običajno nujna. Dejstvo, da je bila prisotna policija, ki je morda z oškodovancem tudi govorila, tako ne zadostuje vedno za to, da se kaznivo dejanje šteje za prijavljeno.
V nekaterih okoliščinah se lahko rok za prijavo spregleda. Na primer, danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj skoraj vedno spregleda zahtevo po prijavi policiji v 72 urah, če je storilec kljub prepozni prijavi uspešno pridržan in preganjan.
Po zakonu strah pred maščevanjem ni veljaven razlog za opustitev prijave policiji v 72 urah.
72-urni rok ne velja več v povezavi s posilstvom, krvoskrunstvom, hudimi kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost otrok in nekaterimi kaznivimi dejanji zoper spolno nedotakljivost osebe, mlajše od 18 let. Zakon je bil spremenjen samo, kar zadeva 72-urni rok, in še vedno se šteje za pogoj, da je kaznivo dejanje prijavljeno policiji. Rok je bil odpravljen z učinkom za poškodbe, povzročene s kaznivimi dejanji, storjenimi po 1. aprilu 2016.
Upravna obravnava
Odškodninski zahtevek je treba predložiti policiji v policijskem okrožju, v katerem je bilo kaznivo dejanje prijavljeno. Policija vlogo posreduje danskemu odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Če policija, tožilec ali sodišče zadevo še obravnava, policija predloži vlogo danskemu odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj šele ob koncu zadeve. Vendar lahko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj v nekaterih okoliščinah zadevo obravnava, še preden jo policija, tožilstvo ali sodišče konča.
To se zgodi le v zelo redkih primerih in običajno le v povezavi z zelo hudimi kaznivimi dejanji, po navadi umori, ko je zaradi preživelih morda še posebej nujno, da se odloči o odškodninskem zahtevku ali njegovem delu, čeprav policija ali sodišče zadeve še ni končalo.
Ne glede na to, kako resna je zadeva, jo lahko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj obravnava šele, ko jo konča policija ali sodišče, če obstaja kakršen koli dvom glede storitve kaznivega dejanja, obstoja objektivnih razlogov za imuniteto ali obstoja razlogov za znižanje odškodnine po krivdi tožnika.
Sodni postopek
Vložnik mora odškodninski zahtevek vložiti med kazenskim postopkom na sodišču. V tem primeru se lahko sodnik odloči za proučitev utemeljenosti zahtevka ali počaka, da to proučitev opravi danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ali da se to prouči v okviru premoženjskopravnega zahtevka. To je lahko odvisno od tega, ali storilec izpodbija zahtevek ali ne.
Če zahtevek obravnava sodišče med kazenskim postopkom, lahko vložnik pošlje vlogo tudi danskemu odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj odškodnine ne dodeli, če škodo vložniku povrne storilec ali če je ta krita z zavarovalno polico ali drugimi prejemki, ki so po naravi nadomestilo za škodo. Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj odloči šele, ko je ugotovljeno, ali se škoda krije od drugod.
Pogoj ni, da se škoda najprej poskuša povrniti od storilca ali da je storilec identificiran.
Da. Tudi če kazenskega postopka ni mogoče začeti, ker storilec ni znan ali ga ni mogoče najti, lahko odškodnino dodeli država. Še vedno pa je pogoj, da so izpolnjeni drugi zakonski pogoji.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj v teh primerih neodvisno presodi, ali je bila osebna poškodba povzročena s kaznivim dejanjem.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ne more obravnavati vloge, vložene več kot dve leti po storitvi kaznivega dejanja, razen če za to obstajajo posebni razlogi. Če je bila v zadevi izdana sodba, rok začne teči z dokončno kazensko obsodbo. Če je policija zadevo preiskala in nato ni bil začet kazenski postopek, rok začne teči z dnem, ko se policija odloči za končanje preiskave.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj prav tako ne more obravnavati vloge, če je pred tem že obravnaval odškodninske zahtevke istega vložnika za isto kaznivo dejanje in je novi zahtevek vložen več kot dve leti po tem, ko se je vložnik seznanil ali bi se moral seznaniti z obstojem tega zahtevka, razen če za to obstajajo posebni razlogi.
Policija mora tožniku zagotoviti smernice glede dostopa do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam. Če policija te obveznosti ne izpolni, danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj običajno ne upošteva dveletnega roka.
Če je bil vložnik ob storitvi kaznivega dejanja mladoletna oseba, je večja verjetnost, da danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ne bo upošteval roka.
Odškodnina, ki jo dodeli danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, se izplača približno 14 dni po njegovi odločitvi. Za izplačilo poskrbi policija v policijskem okrožju, v katerem je bilo kaznivo dejanje prijavljeno.
Plačilo za zahtevke, odobrene s posamično odločbo, se izvede v enem znesku.
Splošni predpisi o odškodnini po danskem pravu se temu primerno uporabljajo za odškodninske zahtevke žrtvam v primeru kaznivega dejanja, vključno s predpisi o znižanju in preklicu odškodnine zaradi tožnikove udeležbe pri škodi ali sprejetja tveganja poškodb. Sprejetje tveganja lahko na primer velja za poškodbe, povzročene v spopadih med motoristi/tolpami.
Če oškodovanec ne prispeva dovolj k preiskavi primera, lahko pravica do odškodnine preneha. To velja na primer, če oškodovanec noče dati pojasnil policiji ali sodišču.
Odškodnina se lahko tudi zniža ali prekliče, če vložnik ne izpolni svojih standardnih obveznosti glede omejitve izgube. To pomeni, da mora oseba, ki je utrpela poškodbo zaradi krivdnega ravnanja nekoga drugega, čim bolj omejiti svojo izgubo zaradi poškodbe.
Pri obravnavi vloge se nikoli ne daje poudarek kazenski evidenci vložnika. Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj nima navade pridobiti kazensko evidenco.
Če se vložnik ne odzove na poziv danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj k predložitvi dokumentacije za zahtevek, to lahko vpliva na dodeljeno odškodnino. Dolžnost vložnika je, da svoje zahtevke zadovoljivo dokumentira.
Vloga se lahko obravnava prednostno, če ste bili na primer pozvani pred izvršilno sodišče, če so na voljo informacije glede zasega ali če ste od banke prejeli dopise o neplačevanju rednih stroškov.
Pri vlogah za izgubljene dohodke se danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj zaveda, da se je vložnikov vir prihodka zmanjšal, zato je poudarek na teh zadevah.
V vseh drugih primerih se zadeva ne obravnava prednostno izključno na podlagi finančnega stanja vložnika.
Finančno stanje vložnika sicer nikakor ne vpliva na možnost pridobitve odškodnine ali na višino odškodnine.
Odškodnina se ne dodeli, če škodo vložniku povrne storilec ali če je ta krita z zavarovalninami ali drugimi prejemki, ki so po naravi dejanska odškodnina.
Vložnik mora po svojih najboljših močeh in v potrebnem obsegu prispevati k policijski preiskavi zadeve. Namerno prikrivanje informacij ali podobna nepripravljenost pomagati pri preiskavi zadeve običajno pomenita, da se odškodnina ne dodeli.
Prav tako je pogoj za pridobitev odškodnine od države, da vložnik med morebitnim kazenskim postopkom zoper storilca zahteva odškodnino ali se o njej izreče na sodišču.
V skladu s splošnimi predpisi odškodninskega prava mora obstajati vzročna zveza med storjenim kaznivim dejanjem in škodo.
Odškodnina se izračuna glede na posamezni zahtevek in na podlagi zahtevanega zneska. Če ste kot vložnik svoj zahtevek zadostno dokumentirali, se bo odškodnina izračunala glede na utrpelo škodo. Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj izračuna izgubo za vsak odškodninski zahtevek na podlagi veljavnih pravil (npr. izgubljeni zaslužek se izračuna kot razlika med pričakovanim dohodkom in dejanskim dohodkom v zadevnem obdobju). Če ste dokumentacijo predložili samo za dele svojega zahtevka, se bo odškodnina plačala samo za dokumentirani znesek. V nekaterih primerih bo danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj izračunal ocenjeni znesek zahtevka. To se lahko zgodi, če zneska zahtevka niste mogli izračunati sami.
Odškodnina se izračuna na podlagi tarife. Več teh stopenj se prilagodi enkrat na leto 1. januarja. Med drugim se odškodnina za bolečine in trpljenje izplača v višini 200 DKK (2018) na bolniški dan. Trajna poškodba se izračuna v stopnjah poškodbe, odškodnina pa se izplača glede na stopnjo poškodbe in znaša 8 790 DKK (2018) na stopnjo. Odškodnina za delikt in hudo kršitev se izračuna glede na težo in vrsto napada, ki mu je bila žrtev izpostavljena, vključno s tem, za katero kaznivo dejanje gre.
Splošne omejitve višine odškodnine ni. Danska trenutno nima spodnje meje za zneske, ki se lahko dodelijo kot odškodnina. Obstaja pa najvišji znesek za nekatere vrste škode, za katere se lahko plača odškodnina. V zvezi s tem glej seznam v nadaljevanju:
Odškodnina za trajno poškodbo je lahko v izjemnih primerih ocenjena na 120 %, v skladu s tem pa je najvišji znesek 1 054 000 DKK (2018).
Ne pričakuje se, da mora biti izračunan skupni znesek za vse vložene zahtevke. Pričakuje se, da boste poleg posameznih vrst škode, za katere se lahko plača odškodnina, vnesli znesek, v višini katerega zahtevate odškodnino. Vendar pogoj za prejetje odškodnine ni, da so izračunani vsi zahtevki.
Za informacije, kako se izračunajo izgubljeni dohodki, glej prvo stran obrazca vloge. Kot vložnik ali morebitni vložnik se lahko za informacije, kako izračunati in dokumentirati odškodninske zahtevke, kadar koli obrnete na odbor. Dobite lahko tudi smernice o tem, kateri dejavniki so poudarjeni v zvezi s posameznimi vrstami škode, za katere se lahko plača odškodnina.
Ne pričakuje se, da bo izračunana odškodnina za duševno škodo, saj se bo odškodnina izračunala na podlagi tarife v povezavi z obsegom škode.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj odškodnine ne plača, če škodo vložniku povrne storilec ali če je ta krita z zavarovalno polico ali drugimi prejemki, ki so po naravi dejanske odškodnine. Zato načeloma ne gre za vprašanje, ali na primer danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ob obravnavi zahtevka odšteje zavarovalnino, temveč bolj za vprašanje, kdo mora plačati odškodnino. Če se ugotovi, da je zavarovalnica zavrnila izplačilo odškodnine, lahko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj to upošteva.
Če ima vložnik sklenjeno polico za zasebno nezgodno zavarovanje in je prejel nadomestilo za invalidnost ali nadomestilo za trajno poškodbo, to ne povzroči znižanja ali preklica odškodnine za trajno poškodbo ali odškodnine za izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka. Prav tako se odškodnina ne zniža, če vložnik zaradi škode prejema javne socialne prejemke (kot je pokojnina, subvencija plače in podobno).
Če ima vložnik sklenjeno zavarovanje z zdravstveno zavarovalnico, se stroški zdravljenja ne povrnejo v obsegu, v katerem se stroški povrnejo na podlagi zavarovalne police. Poleg tega se odškodnina ne dodeli v obsegu, v katerem je lahko zdravljenje brezplačno na podlagi javnega zdravstvenega zavarovanja ali na podlagi drugih javnih storitev.
V povezavi s poškodbami pri delu lahko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj plača samo odškodnino za bolečine in trpljenje, odškodnino za izgubljeni dohodek in diferencialne zahtevke ter odškodnino za delikt in hudo kršitev, saj se vse druge vrste škode, vključno z odškodnino za stroške okrevanja itd., krijejo v okviru delodajalčevega obveznega zavarovanja za poškodbe pri delu.
Načeloma velja, da se odškodnina ne plača vnaprej, temveč šele po končni obravnavi zahtevka.
V nekaterih primerih je politika danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, da izplača odškodnino za trajno poškodbo. Načeloma velja, da danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj počaka, da zavarovalnica za poškodbe pri delu (Erhvervssikring) izda sklep o stopnji odškodnine, če pa se šteje za zelo verjetno, da je vložnik utrpel hujšo trajno poškodbo izključno zaradi poškodbe, lahko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj dodeli odškodnino na podlagi tega.
Da. Če se po odločitvi danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ugotovi, da se je poškodba poslabšala in to povzroči nadaljnje izgube, lahko te izgube obravnava navedeni odbor. V zvezi s tem je treba navesti, da je rok za vložitev zahtevka pri danskem odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj dve leti. Ta dveletni rok se šteje od takrat, ko je tožnik vedel ali bi moral vedeti, da je škoda povzročila nadaljnje izgube.
Odškodnina za prihodnje stroške okrevanja in druge prihodnje izgube zaradi škode je določena kot glavnica. Če je vložnik torej že prejel odškodnino za prihodnje stroške okrevanja itd., mu pozneje ne more biti dovoljeno, da zadevo znova začne izključno zato, da prejme dodatno odškodnino za stroške okrevanja in druge izgube.
Od vložnika se ne zahteva, da mora skupaj z vlogo predložiti dokazila. Vloga se posreduje danskemu odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj prek policije, ki pošlje dokumente iz spisa v kazenski zadevi.
Če danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ugotovi, da vloga spada na področje uporabe zakona o odškodnini žrtvam, nadaljuje obravnavo predloženih zahtevkov. Med obravnavo teh zahtevkov pogosto potrebuje različno dokumentacijo, odvisno od zahtevkov, za katere je vložnik zahteval odškodnino. Obravnava zadeve se lahko pospeši, če vložnik skupaj z obrazcem vloge predloži tudi dokumentacijo za predložene zahtevke. Prav tako je koristno, če vložnik skupaj z vlogo predloži morebitno zavrnitev svoje zavarovalnice, da plača odškodnino za škodo.
Na primer, dokumentacijo lahko sestavljajo potrdila za izdatke, nastale v povezavi s kršitvijo danskega kazenskega zakonika. Poleg tega se v zvezi z določitvijo obsega poškodbe pogosto uporabijo zdravstvena dokumentacija in zdravniška spričevala. Kar zadeva izgubljene dohodke in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka, mora vložnik predložiti tudi dokumentacijo v zvezi s svojimi dohodki pred poškodbo in po njej v obliki obračunskih listov plač, letnih poročil in, če je primerno, izjave o izplačanih plačah svojega delodajalca. V nekaterih primerih se uporabijo tudi občinske evidence.
V primerih, ko danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj meni, da je za obravnavo zadeve potrebna dodatna dokumentacija, vložnika na to opozori in zaprosi za predložitev take dokumentacije.
Ne. Obravnava zadeve pri danskem odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj je za vložnika brezplačna.
Na Danskem o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj odloča odbor, ki ga je ustanovil minister za pravosodje. Ta organ je danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Odločitve lahko sprejmejo tudi danska sodišča bodisi med kazenskim postopkom bodisi v poznejšem civilnem postopku, na primer če se odločitev danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj izpodbija na sodišču.
Vlogo je treba poslati policiji, pristojni v kraju storitve kaznivega dejanja. Policija zadevo nato skupaj s spisom v kazenski zadevi pošlje danskemu odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Če vašo zadevo že obravnava odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, mu morate vlogo v tiskani obliki predložiti na naslov: Toldboden 2, 2. sal, DK-8800 Viborg, ali elektronsko na erstatningsnaevnet@erstatningsnaevnet.dk.
Upravna obravnava
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj zahtevek obravnava v pisnem postopku. Odločitev je pisna, vložniku pa se pošlje v tiskani obliki ali elektronsko. Vložniku zato ni treba biti navzoč med postopkom.
Sodni postopek
Če zahtevek obravnava sodišče med kazenskim postopkom ali pozneje v okviru tožbe zoper danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, ima vložnik možnost biti navzoč na glavni obravnavi. V tem primeru se ne zahteva, da je vložnik navzoč, če ga zastopa odvetnik in ni pozvan na pričanje pred sodiščem.
Čas obravnave zadeve pri danskem odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj je lahko od zadeve do zadeve precej različen. Razlog za to je med drugim – odvisno od posebnih okoliščin zadeve – morebitna potreba po pridobitvi dodatnih informacij od institucij, kot je policija, zdravnikov ali drugih organov; podobno je morda treba v zadevah, ki vključujejo trajno poškodbo ali izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka, zadevo predložiti zavarovalnici za poškodbe pri delu, pri čemer se lahko zaradi tega koraka podaljša čas obravnave.
Več kot 50 % novih zadev, ki jih prejme danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj, je obravnavanih v 50 dneh po še posebno hitrem postopku, ki se uporablja v nezapletenih zadevah. Mednje spadajo zadeve, v katerih se pravnomočno odloči tako o vprašanju krivde kot tudi o znesku odškodnine.
Če zadeve ni mogoče rešiti po tem posebno hitrem postopku, danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj zadevo običajno obravnava v 18 mesecih od prejema novega odškodninskega zahtevka.
Obravnavo svoje zadeve lahko pospešite tako, da odboru predložite dokaze za svoje zahtevke. Dokumentacijo lahko sestavljajo na primer potrdila o nakupu zdravila, zdravniško spričevalo za čas bolezni ali izjava delodajalca o izgubljenem zaslužku zaradi poškodbe.
Zoper odločbo danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj se ni mogoče pritožiti pri drugih upravnih organih. Če želite izpodbijati odločbo, se morate najprej obrniti na danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj in pojasniti, zakaj se ne strinjate z odločbo. Odbor bo nato presodil, ali obstaja podlaga za ponovno proučitev zadeve. Običajno merilo je, da vložnik predloži nove in upoštevne informacije, ki so pomembne za izid zadeve.
Če danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj svojo odločitev potrdi, lahko zahtevate sodni preizkus njegove odločbe.
Obstaja tudi možnost vložitve pritožbe pri parlamentarnem varuhu človekovih pravic.
Obrazci in informacije o tem, kako zahtevati odškodnino, so na voljo na spletišču danskega odbora za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Tožniki se lahko z vprašanji glede odškodnine za žrtve kaznivih dejanj obrnejo na danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj na telefonsko številko: +45 33923334 od ponedeljka do četrtka od 10.00 do 15.00 in ob petkih od 10.00 do 14.00.
Da. Kot oškodovanec v kazenski zadevi imate pod določenimi pogoji pravico, da se vam dodeli začasni odvetnik. Njegova naloga je, da vam pomaga pri vlaganju odškodninskih zahtevkov v kazenskem postopku in pri danskem odboru za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Danski odbor za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj vložniku ne more dodeliti odvetnika. Dodeli ga sodišče v sodnem okrožju, v katerem je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Poleg tega na Danskem obstajajo različne organizacije za pravno pomoč.
Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zakon o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj
Zakon o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj v angleščini
Načeloma lahko na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Opferentschädigungsgesetz – OEG) odškodnino prejmete za kakršen koli naklepni protipravni napad (npr. telesni napad, spolni napad, teroristični napad, umor). Odškodnina se lahko plača žrtvam ali njihovim preživelim svojcem.
Odškodnina se plača ne samo za okvaro zdravja, ampak tudi za ekonomske posledice take okvare zdravja. Za okvaro zdravja se priznavajo tudi negativne psihične posledice. Vendar mora biti okvara zdravja dolgotrajna (tj. trajati mora več kot šest mesecev). Odškodnina se ne plača za škodo na premoženju in finančne izgube. Niti se na podlagi zakona OEG ne plača za bolečine in trpljenje.
Odškodnina se plača tudi preživelim svojcem žrtve. Preživeli svojci so zakonec, registrirani partner in otroci žrtve ter v izjemnih primerih njeni starši. Med otroke se štejejo posvojeni otroci, rejenci in pastorki.
Svojci preživele žrtve lahko v nekaterih okoliščinah prejmejo plačilo za stroške zdravljenja in preživljanja.
Vsi državljani držav nečlanic EU, ki so žrtev nasilnega kaznivega dejanja v Nemčiji, prejmejo (retroaktivno od 1. julija 2018) enako odškodnino kot žrtve, ki so nemški državljani.
V skladu s členom 3a zakona OEG lahko nemška država odškodnino prizna tudi žrtvam nasilnega kaznivega dejanja, storjenega v tujini, ki prebivajo v Nemčiji. Taka odškodnina se izplača v enkratnem znesku. Ta odškodnina se zmanjša za vsako odškodnino, prejeto od države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Za prosilce na podlagi zakona OEG velja dolžnost sodelovanja v odškodninskem postopku. To pomeni, da je treba navesti vse okoliščine, ki bi lahko pomagale pojasniti dejansko stanje v zadevi. To običajno pomeni, da je treba storilca prijaviti policiji. V nekaterih primerih se lahko zahteva glede prijave kaznivega dejanja opusti (npr. kadar tega ni mogoče razumno pričakovati od žrtve).
Ne, pristojni organi običajno neodvisno odločajo o zahtevah, vloženih na podlagi zakona OEG. Vendar bo morda v nekaterih primerih treba počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka.
Ne.
Da, odškodnina je na voljo ne glede na to, ali je bil storilec identificiran oziroma obsojen. Svoji zahtevi morate priložiti vse dokumente, ki bi lahko pomagali pojasniti dejstva v zadevi in določiti obseg povzročene škode.
Ne, zakon OEG ne določa roka. Vendar se lahko odškodnina retroaktivno prizna samo za eno leto pred vložitvijo zahteve.
Z odškodnino se krije okvara telesnega in duševnega zdravja, povzročena z nasilnim kaznivim dejanjem. Odškodnina za žrtve vključuje mesečne rente. Rente se plačujejo tudi za izravnavo ekonomskih posledic.
Višina in trajanje rent sta urejena v zveznem zakonu o pomoči (Bundesversorgungsgesetz).
Z njimi se krijejo zlasti:
Odškodnina za bolečine in trpljenje (Schmerzensgeld) se ne plača. Odškodnina se načeloma ne plača za škodo na premoženju in finančne izgube. Izjeme veljajo za pripomočke, ki se nosijo, kot so očala, kontaktne leče in zobne proteze.
Rente za žrtve in preživele svojce za izravnavo ekonomskih in zdravstvenih posledic okvare zdravja se izplačujejo mesečno, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Drugi prejemki se izplačajo, če in ko obstaja potreba po njih (npr. pogrebni stroški, proteze).
Če je oškodovanec sam povzročil poškodbo ali če plačilo odškodnine ne bi bilo upravičeno iz drugih razlogov, predvsem zaradi lastnega ravnanja žrtve, se zahteva za odškodnino zavrne. Vendar zgolj obstoj kazenske evidence ne zadostuje za utemeljitev take odločitve. Prosilci morajo čim bolj pomagati pri pojasnjevanju dejanskega stanja v zadevi. Če te obveznosti ne izpolnijo, se lahko odškodnina v celoti ali delno zavrne.
V skladu z zakonom OEG se odškodnina plača ne glede na oškodovančeve dohodke ali premoženje. Finančno stanje oškodovanca lahko vpliva na znesek priznane odškodnine samo pri odškodnini za nadomestilo ekonomske škode ali pri prejemkih za oskrbo.
Ne.
Višina rent za izravnavo posledic škode, povezane z zdravjem, se izračuna glede na obseg teh posledic.
Višina rent za izravnavo posledic ekonomske škode temelji na nastali ekonomski škodi.
Ne.
Ne. V obrazcu zahteve vam ni treba navesti zneska. Znesek temelji na nastali škodi, povezani z zdravjem, in ekonomski škodi, določi pa ga organ za odločanje.
Rente za izravnavo posledic škode, povezane z zdravjem, se dodelijo ne glede na to, ali prejemate plačila od drugih zasebnih ali javnih organov. Vendar se lahko ta plačila upoštevajo pri izračunu odškodnine za izravnavo posledic ekonomske škode.
Na podlagi zakona OEG izplačila predujmov niso mogoča. Vendar pa se lahko izplačila za kritje stroškov zdravljenja izvedejo pred sprejetjem odločbe o zahtevi za odškodnino.
V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja se lahko vedno vloži zahteva zaradi poslabšanja stanja (Verschlimmerungsantrag), s katero se zahteva ponovni izračun zneska odškodnine. Pri izračunu odškodnine za posledice ekonomske škode se lahko vedno upoštevajo spremembe dohodka.
Priložiti morate vse dokumente, ki bodo pomagali pojasniti dejansko stanje v zadevi in določiti povzročeno škodo.
Ne.
Organi za odločanje so organi socialnega varstva v vsaki zvezni deželi. Pristojnost se določi glede na to, v kateri zvezni deželi žrtev prebiva.
Če žrtev nasilnega kaznivega dejanja v Nemčiji ne prebiva v Nemčiji, lahko zahtevo predloži organu socialnega varstva v zvezni deželi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Da se tujim prosilcem prihrani iskanje pristojnega organa, se lahko obrnejo na osrednjo kontaktno točko pri zveznem ministrstvu za delo in socialne zadeve (Zentrale Kontaktstelle, Bundesministerium für Arbeit und Soziales), ki bo zahtevo za odškodnino posredovala ustreznemu organu.
Zahtevo je treba poslati pristojnemu organu socialnega varstva.
Da se tujim prosilcem prihrani iskanje pristojnega organa, se lahko obrnejo na osrednjo kontaktno točko pri zveznem ministrstvu za delo in socialne zadeve (Zentrale Kontaktstelle, Bundesministerium für Arbeit und Soziales).
Ne.
Na to vprašanje ni dokončnega odgovora. Trajanje postopka je odvisno predvsem od tega, kako lahko ali težko je pojasniti dejansko stanje v zadevi in ali je treba pridobiti zdravniška mnenja.
Zoper odločbo se lahko vloži pritožba. Če pristojni organ v pritožbenem postopku ne sprejme drugačne odločbe, se lahko vloži pritožba pri socialnem sodišču (Sozialgericht).
Obrazci zahteve in druge informacije so na voljo na naslovih:
http://www.bmas.de/opferentschaedigung
Informacije o tem so na voljo na naslovih:
http://www.bmas.de/victimscompensation
Informacije o organizacijah za podporo žrtvam v Nemčiji so na voljo na naslovu: https://www.odabs.org/.
Ne. Pravni stroški ne spadajo pod odškodnino, zato ne morejo biti povrnjeni na podlagi zakona OEG.
Da, obstaja več regionalnih in nacionalnih organizacij za podporo žrtvam. Največja organizacija na nacionalni ravni je „der WEISSE RING“.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnina se lahko izplača žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in njihovim vzdrževanim družinskim članom. Nasilno kaznivo dejanje je dejanje, ki se preganja v okviru kazenskega postopka in je storjeno neposredno zoper življenje ali zdravje osebe, oškodovanec pa zaradi tega umre oziroma utrpi veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.
Do odškodnine ste upravičeni, če ste zaradi nasilnega kaznivega dejanja utrpeli veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.
Odškodnina v višini 448 EUR se plača osebi, ki nosi stroške pogreba žrtve nasilnega kaznivega dejanja. Poudariti je treba, da oseba, ki nosi stroške pogreba, ni nujno žrtvin sorodnik ali njen vzdrževani družinski član.
Vzdrževani družinski člani žrtve, ki je zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, so upravičeni do odškodnine države, ki se izplača žrtvam kaznivih dejanj.
Vzdrževani družinski člani so naslednje osebe:
Do odškodnine ste upravičeni, če je žrtev zaradi nasilnega kaznivega dejanja utrpela veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.
Do odškodnine so upravičene naslednje osebe:
V Estoniji pravica do odškodnine ni povezana z državljanstvom.
Odškodnino izplača pristojni organ države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Odškodnina se plača v skladu z zakonodajo zadevne države.
Za uveljavljanje odškodnine se lahko obrnete na:
Nasilno kaznivo dejanje je treba policiji prijaviti v 15 koledarskih dneh od dneva, ko je bilo storjeno.
Za uveljavljanje odškodnine ni treba počakati na izid postopka; zadostuje prijava kaznivega dejanja policiji in uvedba kazenskega postopka. Odškodnino je mogoče zahtevati v treh letih od dneva storitve kaznivega dejanja.
Odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca. Ko je odobrena odškodnina, se pravica do vložitve zahteve prenese na urad za socialno zavarovanje in ta na podlagi tožbe za povrnitev stroškov vloži zahtevo zoper osebo, ki je povzročila škodo (storilca kaznivega dejanja).
Do odškodnine ste upravičeni tudi, če oseba, ki je povzročila škodo, ni bila identificirana ali če se sodni postopek še ni končal.
Za pridobitev odškodnine, ki jo država izplača žrtvam kaznivih dejanj, je potrebno potrdilo o uvedbi kazenskega postopka, ki ga izda preiskovalni organ.
Če zahtevate povrnitev izdatkov za zdravljenje ali posmrtnine, je treba predložiti ustrezne račune.
Vloga za odškodnino se lahko predloži v treh letih od datuma storitve kaznivega dejanja ali od datuma, ko je oseba izvedela za kaznivo dejanje.
Odškodnina zajema:
– materialno (neduševno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Družinski člani žrtve lahko prejmejo psihološko svetovanje. Za pridobitev odškodnine za psihološko pomoč se je treba obrniti na ponudnika storitev podpore žrtvam, ki pripravi vlogo, ki jo je treba podpisati. Potrebno je tudi policijsko potrdilo, da je bil uveden postopek in da ste žrtev ali pravni zastopnik žrtve. Pri pridobitvi policijskega potrdila vam pomaga ponudnik storitev podpore žrtvam.
O odobritvi odškodnine za psihološko pomoč boste obveščeni v desetih delovnih dneh. Nato se lahko obrnete na psihologa. Znesek odškodnine na osebo je minimalna mesečna plača (ki je v letu 2020 znašala 584 EUR).
Vzdrževanim družinskim članom se odškodnina izplača v mesečnih obrokih. Stroški zdravljenja pogrebni stroški žrtev se povrnejo v enkratnem znesku na podlagi ustreznih računov.
Odškodnina se ne plača, če:
Poleg tega se lahko odškodnina zavrne, če vložnik ne sodeluje z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri ugotavljanju dejstev v zvezi s kaznivim dejanjem, pri identifikaciji ali prijetju storilca ali pri dokazovanju škode.
Vaše finančno stanje ne vpliva na odobritev ali izplačilo odškodnine.
Vsak znesek, ki ga oškodovanec prejme iz drugega vira in ne od osebe, ki je odgovorna za nastalo škodo na podlagi kaznivega dejanja, ali do katerega je upravičen na podlagi škode, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja, se odšteje od škode, ki je osnova za določanje zneska odškodnine, pri čemer navedeno zajema tudi nadomestilo žrtvi zaradi nezmožnosti za delo. Pri določanju zneska odškodnine se upoštevajo tudi vsi zneski, ki jih je oseba, odgovorna za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, plačala vložniku, preden je bila odškodnina odobrena.
Izračun odškodnine za delno ali popolno nezmožnost za delo
Znesek odškodnine se izračuna na podlagi povprečnega dohodka na posamezen koledarski dan. Upošteva se dohodek, od katerega se obračunajo socialni davek, prejet v šestih mesecih pred storitvijo kaznivega dejanja.
Izračun škode, ki je posledica delne ali popolne nezmožnosti za delo
Povprečni dohodek na koledarski dan se pomnoži s 30, od rezultata množenja pa se odšteje pokojnina zaradi nezmožnosti za delo ali nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo, ki se dodeli osebi. Odškodnina znaša 80 % izgubljenega dohodka. Podatki o povprečnem dohodku se pridobijo pri uradu za davke in carine.
Izračun odškodnine zaradi smrti osebe, ki vzdržuje drugo osebo
1. Povprečni dohodek žrtve na koledarski dan se pomnoži s 30, od rezultata množenja pa se odšteje pokojnina preživelih oseb, ki se odobri osebi.
2. Delež tako dobljenega zneska se izračuna glede na število vzdrževanih družinskih članov:
Odškodnina znaša 80 % izračunanega zneska.
Najnižji znesek ni določen; odškodnina se plačuje tako dolgo, dokler je oseba do nje upravičena, ali do največ 9 590 EUR.
Na obrazcu ni treba navesti zneska.
Da.
Predujem odškodnine lahko zahtevajo osebe v težkem ekonomskem položaju, če so upravičene do odškodnine, vendar je njena odobritev odložena.
Predujem do višine 640 EUR se izplača na podlagi ustrezne vloge.
Če predujem presega znesek naknadno odobrene odškodnine, se preplačani znesek povrne.
Pravico imate predložiti dodatne račune za izdatke zaradi zdravljenja.
Potrdilo preiskovalnega organa
Račune za pogrebne izdatke
Račune za izdatke zaradi zdravljenja, račune za zdravila itd.
Potrdilo o smrti žrtve
Ne.
Estonski urad za socialno zavarovanje.
Možnosti predložitve vlog:
Ni vam treba biti navzoč.
Odločba se sprejme v 30 dneh od prejema zadnjega dokumenta.
Odločbo je mogoče izpodbijati v 30 dneh po njenem prejemu. Druga možnost pa je vložitev pritožbe pri upravnem sodišču v okviru postopka na podlagi zakonika o postopku pred upravnim sodiščem.
Obrazci vlog in informacije o tem, kako zahtevati odškodnino, so na voljo na spletišču urada za socialno zavarovanje.
Na ponudnike storitev podpore žrtvam se je mogoče obrniti tudi po telefonu. Njihovi kontaktni podatki so na voljo na spletišču urada za socialno zavarovanje.
Da.
Ponudniki storitev podpore žrtvam pomagajo tudi pri uveljavljanju odškodnine.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Grška zakonodaja o odškodninah žrtvam nasilnih kaznivih dejanj zajema naslednja kazniva dejanja, storjena v Grčiji:
naklepna nasilna kazniva dejanja in kazniva dejanja, navedena v naslednjih členih kazenskega zakonika: 323Α (trgovina z ljudmi):
(a) suženjstvo ali podobne prakse,
(b) služabništvo,
(c) prisila žrtve k delu ali prosjačenju (izkoriščanje delovne sile),
(d) prisila žrtve k storitvi kaznivega dejanja,
(e) odvzem celic, tkiva ali organov žrtve,
(f) prisila žrtve k sodelovanju v spolnih dejanjih, praksah ali simulacijah ali pri delu ali storitvah, namenjenih zgolj spolnemu vzburjenju (spolno izkoriščanje), ali
(g) prisilna poroka; 336, če je žrtev mladoletna oseba (kazniva dejanja zoper spolno svobodo ali finančno izkoriščanje spolnega življenja); 339(1) in (3) (spolna dejanja, v katera so vključeni mladoletniki ali ki so v njihovo škodo); 342(1) (spolna zloraba otrok); 348A (otroška pornografija); 348Β (pridobivanje otrok za spolne namene); 348C (pornografsko prikazovanje mladoletnikov) in 351A (spolna dejanja za plačilo, ki vključujejo mladoletnika).
Za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, katerega posledica je smrt ali hudo fizično oziroma duševno stanje žrtve, in za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, za katero je zagrožena daljša zaporna kazen (kátheirxi).
Od 1. januarja 2010 se zaposlenim v centrih za pridržanje, ki so žrtve naklepnega nasilja, zaradi katerega so postali invalidi ali imajo resno okvaro in ki je bilo storjeno v Grčiji, odobri neprekinjen plačan bolniški dopust, dokler ustrezni zdravniški odbor ne presodi, da so sposobni za delo.
Odškodnina je na voljo članom žrtvine družine, tj. zakoncu, osebi, ki z žrtvijo živi v stalnem in trajnem heteroseksualnem ali homoseksualnem odnosu, zaročencu, krvnim sorodnikom ali sorodnikom v svaštvu v ravni črti, posvojiteljem in posvojencem, sorojencem, zakoncem ali zaročencem sorojencev in vzdrževanim osebam žrtve ter vsem vzdrževanim otrokom in staršem.
V takem primeru je do odškodnine upravičena le oseba, ki je bila neposredno poškodovana, tj. sama žrtev.
Grški odškodninski organ (Archí Apozimíosis) zagotovi odškodnino žrtvam naklepnih nasilnih kaznivih dejanj, če je kaznivo dejanje storjeno v Grčiji in če ima žrtev stalno prebivališče (katoikía) ali običajno prebivališče (siníthi diamoní) v Grčiji ali na ozemlju druge države članice EU ali v tretji državi v primerih, določenih v členu 323A kazenskega zakonika. Ni razlikovanja med državljani EU in državljani tretjih držav.
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU, lahko žrtve, ki imajo stalno ali običajno prebivališče v Grčiji, zahtevo vložijo samo pri grškem pomožnem organu (Archí Syndromís) za razumno in ustrezno odškodnino, ki jo zagotovi odškodninski organ zadevne države članice EU v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v zakonodaji navedene države.
Da, državnemu tožilcu ali policiji ga je treba prijaviti v treh mesecih, saj v nasprotnem primeru morda ne bo več mogoče najti storilca. Če zaradi višje sile niste mogli prijaviti kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno zoper vas, začne trimesečni rok teči, ko navedeni razlogi višje sile prenehajo.
Da, saj ste do odškodnine upravičeni šele,
(a) če storilec ob izreku pravnomočne obsodbe nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine,
(b) če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, ko se spis zadeve arhivira v evidenci neznanih storilcev, ali
(c) če storilca ni mogoče preganjati ali ga obsoditi, ko se spis zadeve arhivira z aktom pristojnega državnega tožilca ali s pravnomočno odločbo, da se sodni postopek ne izvede, ali s pravnomočno oprostitvijo ali s pravnomočno odločbo v zadevi na kateri koli drug način.
Da, saj lahko žrtev v primerih iz točk (a) in (c) zgoraj (tj. če storilec nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine ali če ga ni mogoče preganjati oziroma obsoditi) zahtevo za tako odškodnino vloži le, če odškodnine nikakor ne more dobiti od storilca, kot je bilo odločeno v pravnomočni sodbi.
Da, odškodnino lahko uveljavljate od odškodninskega organa, tudi če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, in sicer ko je spis zadeve arhiviran v evidenci neznanih storilcev.
Upravičenec ali njegov pooblaščenec mora zahtevo za odškodnino vložiti pri odškodninskem organu v enem letu od datuma, ko je zahteva nastala.
(a) Za žrtev kaznivega dejanja:
materialno (neduševno) škodo:
duševno (nematerialno) škodo:
(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:
materialno (neduševno) škodo:
Z enkratnim izplačilom.
Pri določanju višine odškodnine se upošteva vsako vaše protipravno dejanje.
Prav tako do odškodnine niste upravičeni, če med kazenskim postopkom niste sodelovali z organi in jim tako neupravičeno niste pomagali, zlasti če ste zavrnili pričanje ali če ste skrili materialne dokaze oziroma jih niste predložili, zaradi česar je bilo ugotavljanje identitete storilca oteženo.
Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo upravičenost do odškodnine ali znesek, ki ga boste morda prejeli.
Do odškodnine niste upravičeni v naslednjih primerih:
(a) če je bilo dejanje storjeno med člani hudodelske združbe, tolpe ali teroristične skupine,
(b) če kaznivega dejanja, storjenega zoper vas, namenoma niste prijavili v treh mesecih, zaradi česar je bilo iskanje storilca oteženo (če vam je prijavo preprečevala višja sila, začne trimesečni rok teči, ko razlogi višje sile prenehajo),
(c) če med kazenskim postopkom neupravičeno zavrnete pomoč organom, zlasti če zavrnete pričanje ali skrijete materialne dokaze oziroma jih ne predložite, zaradi česar je ugotavljanje identitete storilca oteženo, in
(d) v vseh drugih primerih, ko vaša zahteva za odškodnino glede na posebne okoliščine pomeni zlorabo pravic.
Pri določanju višine odškodnine se upoštevajo vsako vaše protipravno dejanje, vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.
Znesek odškodnine se določi na podlagi grškega prava, ob upoštevanju vseh podrobnejših določb.
Ne.
Da, obrazec vsebuje posebno polje, ki ga je treba izpolniti.
Da, v obrazcu zahteve morate navesti znesek zahtevane odškodnine in vse druge odškodnine, ki ste jih prejeli, da se lahko upoštevajo vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.
Navesti morate tudi podatke o položaju, ki je posledica škode. To pomeni, da morate navesti izdatke za zdravljenje, bolnišnične ali pogrebne izdatke in vsako izgubo ali zmanjšanje vaših dohodkov, vsako povečanje vaših izdatkov ali nezmožnost opravljanja poklica, ki so posledica škode zaradi domnevnega kaznivega dejanja, ter predložiti vse ustrezne dokaze.
Ne.
Odškodninski organ ni izrecno predvidel dopolnilne ali dodatne odškodnine. Vendar grško pravo to omogoča v primeru spremembe okoliščin ali poslabšanja žrtvinega zdravja.
Potrebna so naslednja dokazila, ki so odvisna od posameznega primera:
Da, preden zadevo obravnava odškodninski organ, je treba plačati 50 EUR, v nasprotnem primeru se zahteva zavrže.
Odškodninski organ.
Pomožnemu organu ali neposredno sekretarju odškodninskega organa.
Ne nujno. Če bo vaša navzočnost potrebna, boste pozvani.
Če imate stalno ali običajno prebivališče na ozemlju druge države članice, grški odškodninski organ prosi ustrezen pomožni organ, naj z vami opravi razgovor v skladu s pravom svoje države in mu pošlje poročilo o tem. Prav tako lahko v sodelovanju z zadevnim pomožnim organom in v skladu z grškim pravom zaslišanje opravi sam po telefonu ali videokonferenci. V takem primeru grški odškodninski organ vložnika ne more zavezati k pričanju.
Odškodninski organ mora zadevo obravnavati v treh mesecih od datuma vložitve zahteve in izdati pravnomočno odločbo v treh mesecih od datuma obravnave zahteve.
Vložnik in grška država lahko pri upravnem sodišču prve stopnje (Dioikitikó Protodikeío) vložita pritožbo zoper odločbo odškodninskega organa. Rok je štiri mesece.
Za uveljavljanje odškodnine ne obstaja posebna telefonska linija. https://ministryofjustice.gr/
V čezmejnih sporih se pravna pomoč zagotavlja v civilnih (ali gospodarskih) zadevah, če imate stalno ali običajno prebivališče v drugi državi članici EU. Pravna pomoč je lahko tudi v obliki postavitve odvetnika za pravno svetovanje zaradi rešitve spora, še preden se ta predloži sodišču. Osebe, ki imajo stalno ali običajno prebivališče v Grčiji, vendar zaprosijo za pravno pomoč v sodnem postopku ali procesnem dejanju v drugi državi članici EU, so prav tako upravičene do storitev odvetnika, dokler pristojni organ tuje države članice ne prejme vloge za pravno pomoč.
Raziskovalni center za enakost spolov (KEThI)
Nacionalni center za družbeno solidarnost (EKKA)
Generalni sekretariat za enakost spolov (Genikí Grammateía Isótitas ton Fýlon):
Grški svet za begunce (Ellinikó Symvoúlio gia tous Prósfyges)
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
V španskem pravu je običajni postopek uveljavljanja odškodnine za utrpelo škodo in poškodbe kazenski postopek, v katerem se civilna odgovornost obravnava hkrati s kazensko. Zato okrajno kazensko sodišče (Juzgado de Instrucción) oškodovancu omogoča vložitev civilne tožbe, v kateri lahko navede, ali želi vložiti zahtevek v okviru kazenskega postopka ali pa si pridržuje pravico do vložitve zahtevka glede utrpelih poškodb v civilnem postopku.
Če želi oškodovanec vložiti zahtevek v kazenskem postopku, se lahko odloči za civilno tožbo, ki jo v njegovem imenu vloži državni tožilec (ta možnost se izvede tudi, če oškodovanec ne izbere nobene možnosti), ali pa se postopka udeleži osebno (prek odvetnika in državnega tožilca).
Če se oškodovanec odloči uveljavljati odškodnino zunaj kazenskega postopka, mora civilni postopek začeti po pravilih za tak postopek.
V čezmejnih primerih, kadar je kaznivo dejanje na primer storjeno v državi članici, kjer žrtev ne živi, se lahko odškodnina zoper storilca kaznivega dejanja uveljavlja po nacionalnem pravu pred kazenskim sodiščem, ki obravnava zadevo.
Špansko pravo določa posebne odškodninske sheme glede nasilnih, spolnih in terorističnih kaznivih dejanj.
Španija ima za nasilna kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so storjena na njenem ozemlju in katerih posledica je smrt, huda telesna poškodba ali velika škoda za telesno in duševno zdravje, vzpostavljen sistem pomoči v primeru takih naklepnih in nasilnih kaznivih dejanj. Poleg tega se pomoč žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost dodeli tudi, kadar so ta storjena brez nasilja.
Na splošno velja, da je mogoče finančno pomoč v skladu z zakonom prejeti, če v času storitve kaznivega dejanja velja:
V primeru smrti se zgoraj navedene zahteve glede državljanstva ali prebivališča uporabljajo glede upravičenca in ne pokojnika.
V primeru hude telesne poškodbe ali velike škode za telesno ali duševno zdravje so upravičenci neposredne žrtve, tj. osebe, ki so utrpele poškodbe ali škodo.
Poškodbe, zaradi katerih je žrtev upravičena do finančne pomoči, so tiste, ki posegajo v telesno celovitost oziroma v telesno ali duševno zdravje in zaradi katerih je žrtev začasno (več kot šest mesecev) onesposobljena ali zaradi katerih ima vsaj 33-odstotno trajno invalidnost.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je žrtvam terorizma na voljo več vrst državne pomoči kot odškodnina za škodo, povzročeno s temi vrstami kaznivih dejanj. Zahteva se neposredna povezava med terorističnim dejanjem in utrpelo škodo.
Odškodnino je mogoče zahtevati na podlagi naslednjih vrst škode in poškodb:
Razen glede telesnih poškodb je odškodnina za zgoraj navedeno škodo odvisna od odškodnine, ki jo glede istih okoliščin dodeli kateri koli drug javni organ, ali odškodnine na podlagi zavarovalnih pogodb. V teh primerih odškodnina pomeni razliko med tisto, ki jo plačajo zgoraj navedeni javni organi ali zavarovalne agencije, in uradno oceno.
Znesek odškodnine se določi glede na povzročeno škodo (resnost poškodb in vrsta povzročene invalidnosti, smrt itd.).
Druge vrste pomoči:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zaradi katerih neposredno nastopi smrt žrtve, so lahko upravičenci posredne žrtve, če je bila žrtev ob storitvi kaznivega dejanja državljan Španije ali katere koli druge države članice EU oziroma če je imela žrtev običajno prebivališče v Španiji ali je bila državljan druge države, ki na svojem ozemlju Špancem zagotavlja podobno pomoč.
Upravičenci kot posredne žrtve so:
V primeru smrti mladoletnika ali invalidne osebe, ki je umrla neposredno zaradi kaznivega dejanja, so starši ali skrbniki mladoletnika ali invalidne osebe upravičeni le do pomoči, ki jo sestavlja odškodnina za pogrebne izdatke, ki so jih dejansko plačali, in sicer do zakonsko določene zgornje meje.
V primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zaradi katerih je prizadeto žrtvino duševno zdravje, se z zneskom pomoči krijejo stroški terapevtske obravnave, ki jo žrtev sama izbere, in sicer do zakonsko določene zgornje meje.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj, katerih posledica je smrt neposredne žrtve, so upravičenci do pomoči lahko:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki žrtvi povzročijo hude telesne poškodbe ali veliko škodo za njeno telesno ali duševno zdravje, imajo pravico do odškodnine le neposredne žrtve, tj. tiste, ki so utrpele poškodbe ali škodo. Posredne žrtve so lahko upravičenci do pomoči le v primeru smrti neposredne žrtve, in sicer v primerih, določenih z zakonom, če so izpolnjene zakonske zahteve.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se za upravičene do pravno urejenih pravic in prejemkov štejejo naslednje osebe:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost:
da, če država, katere državljan je žrtev, na svojem ozemlju zagotavlja podobno pomoč Špancem. To priznavanje, v okviru katerega se žrtev sklicuje na zakonodajo, ki se uporablja v državi, katere državljan je, je treba dokazati in predstavlja eno od listin, ki morajo biti priložene na primer vlogi za dokončno pomoč zaradi začasne nezmožnosti ali trajnih poškodb. Španski organ preveri vsebino in veljavnost tujega prava, na katerega se oseba sklicuje, in opredeli, ali se lahko uporabi v posameznem primeru.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se shema pomoči, prejemkov in odškodnin, ki jih zagotavlja španska zakonodaja, uporablja, če je bilo teroristično kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Španije ali ozemlju v pristojnosti Španije in če je bilo storjeno po 1. januarju 1960.
Če žrtev utrpi posledice terorističnega dejanja, ki je bilo storjeno na ozemlju Španije ali ozemlju v pristojnosti Španije po 1. januarju 1960, ima pravico do pomoči na podlagi zakona ne glede na svoje državljanstvo.
Shema pomoči, ki jo zagotavlja španska zakonodaja, se uporablja tudi v naslednjih primerih:
če so španski državljani v tujini žrtve skupin, ki običajno delujejo v Španiji, ali terorističnih dejanj zoper špansko državo ali španske interese;
če španske žrtve terorističnih dejanj, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja, niso zajete v predhodnem odstavku;
če so žrtve terorističnega napada udeleženci mirovnih in varnostnih operacij, ki so del španskega kontingenta v tujini.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se določbe španske zakonodaje uporabljajo v zvezi z začasnimi in končnimi postopki obravnave in zagotavljanja pomoči neposrednim in posrednim žrtvam kaznivih dejanj na podlagi zakona, če je kaznivo dejanje storjeno v Španiji, vložnik prošnje za pomoč pa ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU.
V takih primerih velja, da če je vloga za javno pomoč, ki jo določa španska zakonodaja, vložena prek pomožnega organa države, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, mora organ odločanja v Španiji (tj. generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin (Dirección General de Costes de Personal y Pensiones Publicas) pri ministrstvu za finance in javno upravo (Ministerio de Hacienda y Función Pública)) vložnika in pomožni organ obvestiti o naslednjem:
Poleg tega lahko organ odločanja, tj. generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin, zahteva sodelovanje pomožnega organa države, v kateri ima vložnik zahteve za pomoč običajno prebivališče, da zasliši vložnika ali katero koli drugo osebo, za katero meni, da bi bilo to potrebno.
V ta namen lahko od pomožnega organa zahteva vse potrebno, da lahko preiskovalni organ neposredno izvede zaslišanje, zlasti prek telefona ali videokonference, z osebo, ki jo je treba zaslišati, če se s tem strinja.
Da, v primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, čeprav obstaja možnost, da so pristojni organi že začeli kazenski postopek na svojo pobudo, brez prijave policiji.
Na splošno velja, da je odobritev pomoči odvisna od sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Med kazenskim postopkom pa zakonodaja omogoča odobritev začasne pomoči žrtvam kaznivih dejanj ali njenim upravičencem, ki so v negotovem finančnem položaju. Zahtevek za začasno pomoč se lahko vloži, ko žrtev prijavi dogodek pristojnim organom ali če kazenski postopek začne pristojni organ, ne da bi bila za to potrebna prijava.
Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se zahtevku za finančno pomoč priloži kopija sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ki pa je lahko sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti obdolženega ali odločba o zavrženju zadeve.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se na podlagi španske zakonodaje za odobritev pomoči in prejemkov zahteva, da je bila žrtvi s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, dodeljena pravica do odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za dejanja in njihove posledice ali, če taka sodba ni bila izdana, da je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali da se je začel kazenski postopek za pregon kaznivih dejanj.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se zahtevku za finančno pomoč priloži kopija sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ki pa je lahko sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrženju zadeve.
Ta zahteva pomeni, da je pogoj za vložitev zahtevka za finančno pomoč začetek sodnega postopka zoper osebo, ki je domnevno odgovorna za kaznivo dejanje.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se na podlagi španske zakonodaje za odobritev pomoči in prejemkov zahteva, da je bila žrtvi s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, dodeljena pravica do odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za dogodke in njihove posledice ali, če taka sodba ni bila izdana, da je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali da se je začel kazenski postopek za pregon kaznivih dejanj.
Zato je pogoj za vložitev zahtevka za pomoč in prejemke, ki jih določa zakon, začetek kazenskega postopka ali vsaj izvedba ustrezne sodne preiskave.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ni mogoče zahtevati odškodnine, če storilec ni bil identificiran, saj je ena od zahtev kopija sodne odločbe zoper domnevnega storilca, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Če se kazenski postopek še ni končal, kar pomeni, da sodna odločba, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, še ni bila izdana, je mogoče začasno pomoč zahtevati na podlagi dokazov o negotovem finančnem položaju žrtve ali njenih upravičencev.
Če se domnevni storilec ne udeleži sodnega postopka, mora biti ustrezna sodba, izrečena v nenavzočnosti, priložena vlogi za pomoč.
Ena od listin, ki jih je treba priložiti vlogi za začasno pomoč, je poročilo državnega tožilstva, iz katerega izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da je bila smrt, poškodba ali škoda povzročena z nasilnim in naklepnim dejanjem.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je mogoče za pomoč in prejemke na podlagi španske zakonodaje zaprositi, če je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali če se je začel kazenski postopek za obravnavo kaznivih dejanj.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je rok za vložitev zahtevka za pomoč na splošno eno leto od dneva storitve kaznivega dejanja.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je rok za vložitev vloge za odškodnino zaradi osebne poškodbe ali materialne škode na splošno eno leto od dneva povzročitve škode.
– Materialna škoda
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se pomoč odobri v primeru smrti, hude telesne poškodbe ali velike škode za fizično ali duševno zdravje.
Huda poškodba je posledica, ki vpliva na telesno celovitost ali fizično oziroma duševno zdravje in ki začasno ali trajno onemogoča osebo, ki jo je utrpela.
Telesna poškodba ali škoda za telesno ali duševno zdravje mora biti dovolj huda, da se razglasi trajna nezmožnost ali položaj začasne nezmožnosti, ki traja več kot šest mesecev, v skladu s špansko zakonodajo o socialni varnosti. Trajna nezmožnost mora zajemati vsaj 33-odstotno nezmožnost.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj navadna pomoč zajema naslednje primere:
Poleg tega imajo v nekaterih primerih upravičenci pravico do:
Osebe, ki so utrpele telesno poškodbo, so upravičene do odškodnine za izdatke za zdravljenje, proteze in kirurške posege, povezane s terorističnim dejanjem, če se izkaže potreba zanje in niso krite z nobenim javnim ali zasebnim sistemom socialnega varstva, ki takim osebam zagotavlja kritje.
Razlikovati je treba med naslednjimi primeri:
Poleg tega imajo v nekaterih primerih upravičenci pravico do:
Glede določanja odškodnine za naknadne vplive, vključno s fizičnimi, intelektualnimi, senzornimi in organskimi okvarami ter lepotno škodo, ki je posledica poškodbe in ostane tudi po tem, ko se zdravljenje konča, pa sistem, vzpostavljen glede žrtev prometnih nesreč, med drugim zajema izdatke za zdravljenje v prihodnosti, proteze, rehabilitacijo na domu in v klinikah ter stroške zaradi izgube osebne neodvisnosti.
Zajema tudi začasno nezmožnost, ki jo lahko žrtev utrpi med zdravljenjem, ko ne more opravljati svojega poklica ali običajnih dejavnosti.
Podobno so žrtve terorizma, ki utrpijo trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, če je ustrezno, upravičene do:
Poleg tega so žrtve v ustreznih primerih upravičene tudi do dodatne pomoči, ki se odobri tistim, ki utrpijo trajno invalidnost ali trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, vendar navedeno ne velja za pomoč za izobraževanje.
Podobno velja, da so upravičenci upravičeni do odškodnine za telesne poškodbe, ki so jih morda utrpeli zaradi ugrabitve, ter do drugih vrst pomoči, kot so:
Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.
Upravičenci so upravičeni do:
odškodnine zaradi škode na stanovanju:
začasne namestitve:
odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:
odškodnine zaradi škode na vozilih:
Odgovornost za plačilo odškodnine žrtvam terorističnih napadov prevzame država, ki v izjemnih primerih plača zadevno odškodnino na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma psihološko škodo, kar vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.
– Psihološka škoda
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pri katerih je kaznivo dejanje povzročilo škodo žrtvinemu duševnemu zdravju (psihološka škoda), znesek pomoči krije stroške kakršne koli terapevtske obravnave, ki jo žrtev sama izbere, in sicer do zgornje meje, določene v španski zakonodaji.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj v vezi s psihološko škodo velja, da žrtve terorističnih napadov takoj prejmejo brezplačno psihološko in psihiatrično pomoč, ki jo potrebujejo, dokler se klinično domneva, da je ta potrebna za njihovo najhitrejše in najučinkovitejše okrevanje.
Do te pomoči so upravičene neposredne žrtve ter ogrožene osebe in njihove družine ali osebe, s katerimi živijo v trajni življenjski skupnosti.
(b) Pravice oseb ali sorodnikov žrtev
– Materialna škoda
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se starši mladoletnika, ki umre zaradi kaznivega dejanja, štejejo za upravičence kot posredne žrtve.
V takih primerih je pomoč omejena na odškodnino za pogrebne izdatke, ki so jih starši ali skrbniki pokojnega otroka dejansko plačali, in sicer v okviru omejitev španske zakonodaje.
Med pogrebne izdatke, za katere je mogoče zahtevati odškodnino, se štejejo izdatki, povezani z bedenjem pri pokojniku, odstranitvijo, pokopom ali upepelitvijo.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj država plača stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so bile ubite zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, in sicer do zgornje meje, določene v zakonodaji, ki se uporablja.
– Psihološka škoda:
V primeru terorističnih kaznivih dejanj so do pomoči za psihološko in psihiatrično pomoč neposrednim žrtvam terorističnih dejanj upravičeni tudi družinski člani žrtve in osebe, s katerimi žrtve živijo v trajni življenjski skupnosti, ki so morda utrpeli psihološke posledice terorističnega dejanja, ki se izrazijo pozneje: upravičeni so do financiranja stroškov psihološke obravnave na podlagi napotnice zdravnika, in sicer do zgornje meje, določene za obravnavo posameznika.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da znesek pomoči ne more presegati odškodnine iz sodbe.
Znesek pomoči se določi na podlagi pravil in ne sme presegati zneska iz sodbe:
IPREM je indeks, ki se določa letno in uporablja za opredelitev zneska nekaterih prejemkov ali praga za prejetje nekaterih prejemkov, upravičenj ali javnih storitev.
Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.
Plačilo zneska pomoči, odobrenega za izdatke terapevtske obravnave v primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so povzročila škodo za duševno zdravje žrtev, se opravi v skladu z naslednjimi merili:
Začasna pomoč se lahko odobri tudi pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev. Ta pomoč se lahko zagotovi v obliki enkratnega plačila ali rednih plačil.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj:
Za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so bile ubite zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, se zagotovi enkratno izplačilo do zakonsko določene zgornje meje.
Za trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih, odvisno od določene lestvice:
Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.
Na splošno velja, da se plačilo izvede v enkratnem znesku v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, razen za pomoč za začasno namestitev: ta se zagotavlja v mesečnih obrokih, izračuna pa se na dnevni ravni, če se namestitev organizira v hotelu, ali na mesečni ravni, če gre za najem stanovanja.
Upravičenci so upravičeni do:
odškodnine zaradi škode na stanovanju:
začasne namestitve:
odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:
odškodnine zaradi škode na vozilih:
Sistem obročnih plačil se uporabi v primerih začasne nezmožnosti in v primerih poškodb, ki povzročijo invalidnost, če so posledica terorističnih napadov, in sicer v okviru, kot ga določa španska zakonodaja.
V primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena popolna trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve, se lahko obročna plačila določijo do zakonske zgornje meje.
V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za izplačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali fizično oziroma psihološko škodo, ki vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev. Ta izredna pomoč se običajno izplača v enkratnem znesku, razen v primeru trajnih poškodb, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitve.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko javna pomoč zavrne ali njen znesek zniža, če bi bila celotna ali delna dodelitev v naslednjih okoliščinah na podlagi sodbe nepravična ali v nasprotju z javnim redom:
Če za osebo, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, velja eden od zgoraj navedenih razlogov za zavrnitev ali omejitev pomoči, lahko upravičenci dobijo pomoč kot posredne žrtve, če so v finančni stiski.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vaš finančni položaj upošteva pri določanju zneska pomoči, ki se odobri, na podlagi naslednjega:
Vaš finančni položaj se upošteva tudi pri opredelitvi, ali ste kot upravičenec v položaju finančne odvisnosti, ki je lahko podlaga za dodelitev ustrezne pomoči. Če ste v finančno negotovem položaju, se lahko v skladu z ustrezno zakonodajo odobri začasna pomoč, še preden se s sodno odločbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, konča kazenski postopek.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se upošteva finančna odvisnost upravičenca od pokojnika v času smrti zaradi terorističnega dejanja, da se ugotovi upravičenost do odškodnine zaradi smrti, pri čemer se upošteva kateri koli letni dohodek upravičenca.
Ne.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost znesek pomoči nikoli ne more preseči odškodnine iz sodbe. Točen znesek se določi z uporabo več pravil:
Za določitev zneska pomoči, ki se prejme v takih primerih, se za najvišji znesek vsake zadevne pomoči zaporedoma uporabijo naslednji korekcijski faktorji:
Za določitev zneska pomoči, ki se prejme v tem primeru, se za najvišji znesek vsake zadevne pomoči zaporedoma uporabijo naslednji korekcijski faktorji:
Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.
V primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki povzročijo škodo za duševno zdravje žrtve, znesek pomoči pokriva izdatke za terapevtsko obravnavo, ki jo žrtev svobodno izbere, do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum izdaje forenzičnega zdravniškega izvida, iz katerega izhaja škoda za duševno zdravje žrtve, ki jo je mogoče terapevtsko obravnavati.
Začasna pomoč se lahko odobri pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj:
Upravičenci do te odškodnine so upravičeni do zvišanja pomoči za določen znesek dvajsetih mesečnih plačil indeksa IPREM, ki velja na datum terorističnega dejanja, za vsakega kritega otroka ali mladoletnika, ki je bil od žrtve finančno odvisen v času smrti.
Šteje se, da je oseba od pokojnika finančno odvisna, če je v času njegove smrti v celoti ali delno živela na njegov račun in ni prejemala nobenega dohodka, preračunanega na letno raven, ki bi presegal 150 % letnega indeksa IPREM, ki je veljal v navedenem času.
Pomoč se dodeli tudi za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada in ki niso krite z zavarovalno polico, in sicer do zakonske zgornje meje. Stroški se povrnejo po predložitvi ustreznih računov. Priložiti jim je treba zavarovalno polico, ki pokriva te stroške, ali izjavo pod prisego, da tako zavarovanje ne obstaja.
Za trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih, odvisno od določene lestvice.
Upravičenci so upravičeni do zagotovljene pomoči in do njenega zvišanja za določen znesek 20 mesečnih plačil ustreznega indeksa IPREM za vsakega kritega otroka ali mladoletnika, ki je bil od žrtve finančno odvisen v času terorističnega dejanja, ki je povzročilo poškodbo.
Navedene odškodnine skupaj ne morejo preseči vrednosti povzročene škode.
Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.
Upravičenci so upravičeni do:
odškodnine zaradi škode na stanovanju:
začasne namestitve:
odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:
odškodnine zaradi škode na vozilih:
Do pomoči ste upravičeni, če še nimate ali še ne izpolnjujete zakonskih zahtev za pridobitev kvalifikacije iste ravni ali višje od študija, za katerega se zahteva pomoč.
Glede poučevanja jezika in mature (baccalaureate) ali enakovrednega študija oziroma študija višje ravni se uporabljajo študijske zahteve za vpis in dosežen študijski uspeh, ki so določeni v španski zakonodaji o štipendijah in pomoči za študij.
Vendar ministrstvo za notranje zadeve pri izračunu najnižjih študijskih dosežkov, ki se zahtevajo od upravičencev do pomoči za študij, uporablja korekcijski faktor 0,60 za študente s posebnimi potrebami glede izobraževalne podpore, ki potrebujejo prilagoditev učnega načrta ali več časa za dokončanje študija zaradi fizične ali duševne nezmožnosti.
V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za plačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma psihološko škodo, kar vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica posamezne osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.
Znesek odškodnine se določi na naslednji način:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da znesek pomoči ne more presegati odškodnine iz sodbe.
Znesek pomoči se določi na podlagi pravil in ne sme presegati zneska iz sodbe:
Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.
Plačilo zneska pomoči, odobrenega za izdatke terapevtske obravnave v primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so povzročila škodo za duševno zdravje žrtev, se opravi v skladu z naslednjimi merili:
Začasna pomoč se lahko odobri tudi pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev. Ta pomoč se lahko zagotovi v obliki enkratnega plačila ali rednih plačil.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj:
Za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, se v enkratnem znesku izplača do 6 000 EUR.
Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.
Na splošno velja, da se plačilo izvede v enkratnem znesku v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, razen za pomoč za začasno namestitev: ta se zagotavlja v mesečnih obrokih, izračuna pa se na dnevni ravni, če se namestitev organizira v hotelu, ali na mesečni ravni, če gre za najem stanovanja.
Upravičenci so upravičeni do:
odškodnine zaradi škode na stanovanju:
začasne namestitve:
odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:
odškodnine zaradi škode na vozilih:
Sistem obročnih plačil se uporabi v primerih začasne nezmožnosti in v primerih poškodb, ki povzročijo invalidnost, če so posledica terorističnih napadov, in sicer v okviru, kot ga določa španska zakonodaja.
V primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena popolna trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve, lahko obročna plačila dosežejo 18 030,36 EUR.
V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za izplačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali fizično oziroma psihološko škodo, ki vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.
Znesek odškodnine se določi na naslednji način:
Ne.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da prejetje zakonsko urejene pomoči ni združljivo s prejetjem odškodnine za poškodbe in škodo, povzročene s kaznivim dejanjem, ki se določi v sodbi.
Mogoče pa je izplačilo celotne zakonsko urejene pomoči ali njenega dela, če je bilo ugotovljeno, da je storilec delno insolventen, vendar pri tem znesek, prejet iz obeh virov, ne more presegati tistega iz sodne odločbe.
Pomoč, zagotovljena na podlagi španske zakonodaje, je nezdružljiva s:
Ne glede na zgoraj navedeno pa je lahko morebitno plačilo zakonsko urejene pomoči ustrezno v primeru upravičenca iz zasebnega zavarovanja, če je znesek odškodnine na podlagi takega zavarovanja nižji od zneska iz sodbe in če taka razlika ne presega zneskov iz določene lestvice.
V primeru poškodbe ali škode, katere posledica je trajna nezmožnost ali smrt žrtve, je prejetje pomoči združljivo s prejetjem katere koli javne pokojnine, do katere je upravičenec upravičen.
Pomoč za trajno nezmožnost je nezdružljiva s pomočjo za začasno nezmožnost.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je glede materialne škode, ki jo žrtve utrpijo zaradi te vrste kaznivih dejanj, odškodnina za to vrsto škode odvisna od odškodnine, ki jo priznajo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za znesek, prejet iz navedenih virov.
Glede škode na vozilih se lahko škoda, povzročena na osebnih vozilih, in škoda, ki jo utrpijo uporabniki kopenskega prometa za prevoz oseb ali blaga, povrneta, razen škode na vozilih v javni lasti, pri čemer velja, da mora biti obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo. Ta odškodnina je odvisna od katere kole druge odškodnine, ki jo odobrijo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za znesek take odškodnine.
Glede stroškov odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada, plačilo izvede osrednja španska vlada, če računi niso kriti z zavarovalno polico, in sicer do zakonsko določene meje. Ustreznim računom je treba priložiti zavarovalno polico, ki pokriva te stroške, ali izjavo pod prisego, da tako zavarovanje ne obstaja.
Da.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko pravna pomoč odobri pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj žrtve ali upravičencev. Šteje se, da je finančni položaj žrtve ali upravičencev negotov, če žrtev ali upravičenec na datum vložitve vloge za pomoč ne prejemata nobenega dohodka, ki bi na letni ravni presegal letni indeks IPREM, ki velja v času vložitve vloge.
Vsekakor je treba za odobritev take začasne pomoči dokazati, da vložnik izpolnjuje zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja, kot upravičenec do ustrezne dokončne pomoči.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj lahko ministrstvo za notranje zadeve do prejetja dokončne pomoči vnaprej izplača znesek, vendar do zakonsko določene zgornje meje, in sicer v primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb, ki so posledica terorističnega dejanja, razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica posamezne osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve.
Podobno je mogoče v primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost ali začasno nezmožnost, četrtletno zagotoviti plačilo za obdobja, ko oseba ne dela. Ta obročna plačila so enaka dvakratniku indeksa IPREM, ki velja na datum poškodbe, za dni nezmožnosti.
Da.
Če se v primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po odobritvi pomoči za določeno stopnjo nezmožnosti ali okvare položaj poslabša, tako da je treba znesek zvišati, ali pa zaradi poškodb ali škode neposredno nastopi smrt žrtve, je primerno priznati enkratno pomoč za poslabšanje predhodno ugotovljenih posledic.
Rok za vložitev vloge za novo pomoč, v kateri se zahteva ponovna ocena stopnje nezmožnosti ali invalidnosti, je eno leto od datuma sodbe, s katero je bila dodeljena prvotna pomoč.
Če se v primeru terorističnih kaznivih dejanj, pri katerih je običajen rok za vložitev vloge eno leto od datuma nastanka škode, posledice poslabšajo ali pa zaradi poškodb, ki jih oseba utrpi zaradi terorističnega dejanja, neposredno nastopi smrt prizadete osebe, začne teči nov, enako dolg rok za vložitev vloge za ustrezno razliko v zneskih.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mora žrtev ali njen zastopnik vlogo za odobritev dokončne pomoči za začasno nezmožnost in poškodbe, ki povzročijo invalidnost, vložiti na uradnem obrazcu ter priložiti naslednje podatke in listine:
Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:
Če se vloga za pomoč vloži zaradi začasne nezmožnosti in je zadevna oseba krita v okviru javne sheme socialne varnosti, mora iz predloženega potrdila izhajati tudi, da ni bila priznana nobena pravica do prejemkov za navedeno nezmožnost.
Za dodelitev dokončne pomoči v primeru smrti mora vloga posredne žrtve ali njenega zastopnika, vložena v skladu z uradno predlogo, vsebovati naslednje podatke in listine:
Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:
Za dokazovanje trajne življenjske skupnosti, ki je enakovredna zakonski zvezi, se priporoča predložitev potrdila, ki ga izda ustrezni register registriranih dejanskih zvez (Registro de parejas de hecho).
Otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, morajo predložiti ustrezna potrdila o vpisu rojstev, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti, da se dokaže, kdo so njihovi starši.
Podobno morajo dokazati tudi, da je njihov starš sklenil zakonsko zvezo s pokojnikom ali da je z njim živel v življenjski skupnosti, razen če so bila ta dejstva že dokazana v vlogi njihovih staršev za pomoč.
Poleg tega morajo otroci pokojnika in otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti, dokazati, da so bili od pokojnika finančno odvisni, tako da uporabijo naslednje listine:
Vloga za dodelitev dokončne pomoči za pogrebne izdatke, ki jo na uradnem obrazcu vložijo starši ali skrbniki mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti ali njihovi zastopniki, mora vključevati naslednje podatke in listine:
Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:
Vloga žrtve ali njenega zastopnika za dokončno pomoč za kritje izdatkov za terapevtsko obravnavo po kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:
Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:
Vloga žrtve ali njenega zastopnika za začasno pomoč zaradi začasne nezmožnosti in poškodb, ki povzročijo invalidnost, mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:
Za dodelitev začasne pomoči v primeru smrti mora vloga žrtve ali njenega zastopnika, vložena v skladu z uradno predlogo, vsebovati naslednje podatke in listine:
Posebej za to vrsto pomoči tudi izjavo o vseh dohodkih, ki jih je vložnik prejel v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).
Za dokazovanje trajne življenjske skupnosti, ki je enakovredna zakonski zvezi, se priporoča predložitev potrdila, ki ga izda ustrezni register registriranih dejanskih zvez (Registro de parejas de hecho).
Posebej za to vrsto pomoči tudi izjavo o vseh dohodkih, ki jih je vložnik prejel v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).
Otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, morajo predložiti ustrezna potrdila o vpisu rojstev, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti, da se dokaže, kdo so njihovi starši. Podobno morajo dokazati tudi, da je njihov starš sklenil zakonsko zvezo s pokojnikom ali da je z njim živel v življenjski skupnosti, razen če so bila ta dejstva že dokazana v vlogi njihovih staršev za pomoč.
Poleg tega morajo otroci pokojnika in otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti, dokazati, da so bili od pokojnika finančno odvisni, tako da uporabijo naslednje listine:
Vloga žrtve ali njenega zastopnika, vložena na uradnem obrazcu, za dodelitev začasne pomoči v primeru smrti, mora vsebovati naslednje podatke in listine:
Vloga žrtve ali njenega zastopnika za začasno pomoč za kritje izdatkov za terapevtsko obravnavo zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se postopek dodelitve različnih vrst zakonsko določenih pomoči začne na podlagi vloge, ki jo na uradnem obrazcu vloži zadevna oseba ali njen zastopnik, priložene pa ji morajo biti naslednje listine:
Ne.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je za obravnavo zakonsko določene javne pomoči in odločanje o njej pristojen generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je za odločanje o dodelitvi ali zavrnitvi zakonsko odobrene pomoči pristojno ministrstvo za notranje zadeve.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo na naslednji naslov:
Avenida del General Perón, 38 (Edificio Master's II) - 28020 Madrid.
Vložniki se lahko za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na zadevne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o kakršni koli finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih.
Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.
Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji povezavi.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za pomoč žrtvam terorizma pri ministrstvu za notranje zadeve na naslednji naslov:
Subdirección General de Apoyo a Víctimas del Terrorismo, C/ Amador de los Ríos 8. 28010 MADRID
Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:
C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.
Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vložniku po zaključku vseh preiskav in pred pripravo osnutka odločbe o dodelitvi ali zavrnitvi zahtevane pomoči odobri zaslišanje v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, na katerem lahko predstavi upoštevne argumente.
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Španiji in ima vložnik, ki zaprosi za pomoč, običajno prebivališče v drugi državi članici EU, vloga za pomoč pa je bila vložena prek pomožnega organa države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, si lahko generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo kot organ odločanja zagotovi sodelovanje zadevnega pomožnega organa pri izvedbi postopka zaslišanja vložnika ali katere koli druge osebe, če meni, da je to potrebno.
Generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo lahko pomožni organ države članice, v kateri ima vložnik vloge za pomoč običajno prebivališče, zaprosi za pomoč pri vsem, kar potrebuje za izvedbo zaslišanja, da lahko preiskovalni organ, ki odloča o dodelitvi ali zavrnitvi pomoči, izvede zaslišanje neposredno, prek telefona ali videokonference, če se vložnik s tem strinja. Poleg tega mora pomožni organ, ki izvaja zaslišanje, generalnemu direktoratu za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo poslati poročilo o izvedenem zaslišanju.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se uporabljajo enaka pravila kot v primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Španiji, vložnik vloge za pomoč pa ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU. Če se vloga za pomoč vloži prek pomožnega organa države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, zgoraj opisana dejanja v zvezi z zaslišanjem opravi ministrstvo za notranje zadeve prek generalnega direktorata za podporo žrtvam terorizma kot organa odločanja.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je rok za vložitev zahtevka za pomoč na splošno eno leto od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Roki za izdajo dokončne ali začasne odločbe o dodelitvi ali zavrnitvi pomoči so naslednji:
Vloga se lahko šteje za zavrnjeno, če odločba ni izrecno izdana ob preteku roka za izdajo izrecne odločbe.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj na splošno velja, da je treba vloge vložiti v enem letu od nastanka škode oziroma od trenutka postavitve diagnoze, iz katere izhaja vzročna zveza med posledicami in terorističnim dejanjem. V primeru pomoči za študij je rok tri mesece od vpisa na študijski program.
Rok za sprejetje zadevne odločbe in obvestilo o njej je 12 mesecev, razen v primeru pomoči za študij, pri kateri je rok 6 mesecev, pri čemer se šteje, da je zahtevi ugodeno, če izrecna odločba ob izteku roka ni izdana.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost lahko vložniki izpodbijajo odločbe ministrstva za finance in javno upravo o zakonsko določeni pomoči v enem mesecu po prejetju obvestila o odločbi. Če se odločba v navedenem roku ne izpodbija, ostale le še možnost vložitve zahteve za izredni pregled pri ustreznem ministrstvu.
Vlogo, s katero se izpodbija odločba, je mogoče vložiti pri ministrstvu za finance in javno upravo ali pri nacionalni komisiji za pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (Comisión Nacional de Ayuda y Asistencia a las Víctimas de Delitos Violentos).
Nacionalna komisija je organ, pristojen za odločanje o pritožbah zoper odločbe ministrstva za finance in javno upravo o pomoči, odobreni v skladu z zakonodajo, ki se uporablja.
Če nacionalna komisija v treh mesecih po vložitvi pritožbe ne doseže dogovora, se lahko šteje, da je pritožba zavrnjena, pri čemer se lahko zoper tako odločitev nato vloži upravna pritožba.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj je mogoče pritožbo zoper odločbe, ki jih ministrstvo za notranje zadeve izda glede izvedbe upravnega postopka v zvezi z vložitvijo vloge za različne vrste pomoči, vložiti interno ali neposredno v okviru upravnega pravosodnega sistema.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko vložniki za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na ustrezne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosijo zanjo.
Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.
Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji povezavi.
Posamezni obrazci za vložitev vloge za pomoč so na voljo na naslednji povezavi.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za pomoč žrtvam terorizma pri ministrstvu za notranje zadeve na naslednji naslov:
Subdirección General de Apoyo a Víctimas del Terrorismo, C/ Amador de los Ríos 8. 28010 MADRID
Posamezni obrazci za vložitev vloge za pomoč so na voljo na naslednji povezavi.
Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:
C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.
Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost so obrazci ali predloge za različne vrste pomoči na voljo na naslednji povezavi.
Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj, ki lahko zagotovijo informacije o finančni pomoči, do katere ste morda upravičeni, ter o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosite zanjo, lahko najdete na naslednji povezavi.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj lahko informacije o pomoči, ki je na voljo, najdete na spletišču ministrstva za notranje zadeve.
Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost lahko žrtve zaprosijo za brezplačno pravno pomoč v skladu z zahtevami in postopkom iz zakonodaje, ki se uporablja.
Na podlagi španske zakonodaje so zlasti žrtve nasilja na podlagi spola upravičene do brezplačnega pravnega svetovanja neposredno pred vložitvijo prijave ter do brezplačne obrambe in zastopanja po odvetniku in zastopniku v vseh postopkih in upravnih postopkih, ki posredno ali neposredno izhajajo iz utrpelega nasilja.
V takih primerih bi morala ena pravna skupina prevzeti obrambo žrtve, če je s tem ustrezno zagotovljena pravica žrtve do obrambe. V primeru žrtvine smrti imajo to pravico tudi njeni nasledniki, če niso bili udeleženi pri dejanju.
V primeru terorističnih kaznivih dejanj so žrtve terorizma, ki jih priznava španska zakonodaja, ne glede na svoja finančna sredstva upravičene do pravne pomoči v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki izhajajo iz terorističnega dejanja, zaradi katerega imajo status žrtve, in sicer v skladu s pogoji zakonodaje o brezplačni pravni pomoči, ki velja v Španiji.
Vsekakor se takojšnja brezplačna pravna pomoč zagotovi vsem žrtvam terorizma, ki zaprosijo zanjo. Pravica do pravne pomoči preneha, če status žrtve pozneje ni priznan ali če je izdana oprostilna sodba, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ali če v zvezi z zadevo ni izveden noben nadaljnji ukrep, pri čemer ni treba povrniti stroškov kakršnih koli prejemkov, ki so bili do tega trenutka brezplačno na voljo.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko vložniki za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na ustrezne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosijo zanjo.
Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.
Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji povezavi.
Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:
C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.
Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Prosilec mora dokazati, da je utrpela škoda posledica naklepnih ali nenaklepnih dejanj, ki lahko pomenijo kaznivo dejanje zoper premoženje ali osebe. Pravica do odškodnine se torej lahko uveljavlja v primeru naklepnih dejanj, pa tudi v primeru nepremišljenega ali malomarnega ravnanja, ne glede na to, ali je storilec kaznivega dejanja znan ali ne.
V primeru kaznivega dejanja zoper premoženje mora biti dejanje opredeljeno kot tatvina, goljufija, zloraba zaupanja, izsiljevanje ali kot uničenje, poslabšanje ali poškodovanje premoženja.
Poleg tega za škodo, ki je posledica terorističnih dejanj, prometnih nesreč na francoskem ozemlju, lovskih nesreč, izpostavljenosti azbestu in uničenja vozila v požaru, obstajajo posebne določbe o odškodnini.
V celoti vam bo povrnjena škoda, ki izhaja iz hudega napada na osebo:
Do odškodnine, za katero veljajo nekateri pogoji in je omejena z zgornjim pragom, ste lahko upravičeni, če ste utrpeli lažji napad na osebo ali kaznivo dejanje zoper premoženje, s katerima sta bili povzročeni:
Da, odškodnino lahko prejmete, če ste sorodnik žrtve in ste zaradi tega kaznivega dejanja utrpeli osebno škodo.
Odškodnina se lahko dodeli prednikom (starši, stari starši), potomcem (otroci, vnuki), zakoncu in sorojencem (bratje, sestre) ali kateri koli osebi, ki lahko dokaže osebno razmerje z žrtvijo.
Da, odškodnino lahko prejmete, če ste sorodnik žrtve in ste zaradi tega kaznivega dejanja utrpeli osebno škodo.
Odškodnina se lahko dodeli prednikom (starši, stari starši), potomcem (otroci, vnuki), zakoncu in sorojencem (bratje, sestre) ali kateri koli osebi, ki lahko dokaže osebno razmerje z žrtvijo.
Da, odškodnino lahko prejmete, če niste državljan države EU, če so bila dejanja storjena na francoskem ozemlju.
Da, če ste francoski državljan, kaznivo dejanje pa je bilo storjeno v tujini, lahko odškodnino uveljavljate pod običajnimi pogoji.
Vendar vam francoski odškodninski organ ne more dodeliti odškodnine, če ste tujec in so bila dejanja storjena v tujini.
Ne, za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine dejanja ni treba najprej prijaviti službam policije.
Vendar mora zahteva vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja (potrdilo o vložitvi prijave, kakršni koli dokumenti iz kazenskega postopka itd.)
Ne, za vložitev zahteve vam ni treba počakati na izid policijske preiskave oziroma sodnega postopka.
Ne, v primeru hudega napada na osebo vam odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca, če je bil identificiran (glej točko 1.2).
V primeru lažjega napada na osebo ali kaznivega dejanja zoper premoženje (glej točko 1.2) je treba dokazati, da identificirani storilec ni plačilno sposoben ali ne more v celoti povrniti škode. Temeljiteje bo treba dokazati, da ne morete pridobiti učinkovitega in zadostnega povračila škode od zavarovalnice ali katerega koli drugega dolžnika.
Odškodnino lahko prejmete, tudi če storilec kaznivega dejanja ni znan oziroma ni bil obsojen, in sicer od trenutka, ko obstaja kaznivo dejanje.
Vendar mora zahteva vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni datum, kraj in okoliščine kaznivega dejanja (potrdilo o vložitvi prijave, kakršni koli dokumenti iz kazenskega postopka itd.)
Odškodnino lahko uveljavljate v treh letih od datuma kaznivega dejanja. Ta rok se podaljša za eno leto od datuma zadnje odločbe v kazenskem postopku.
Če je bilo storilcu naloženo plačilo odškodnine, rok začne teči od datuma, ko žrtev prejme obvestilo kazenskega sodišča. Če je bilo storilcu naloženo plačilo odškodnine, rok začne teči od datuma obvestila, ki ga pošlje sodišče.
V primeru prekoračitve roka se lahko upošteva legitimni razlog, ki ga navedejo žrtev ali njeni upravičenci.
Ali se na primer odškodnina prizna za:
(a) za žrtev kaznivega dejanja:
– materialno (neduševno) škodo:
Odškodnina za izgubo poklicnih priložnosti se lahko dodeli v okviru odškodnine za posledice za opravljanje poklicne dejavnosti (glej prejšnjo točko).
Stroški postopka, povezani s kaznivim dejanjem, se ne krijejo z odškodnino kot tako. Vendar se lahko osebam z nizkimi dohodki odobri pravna pomoč, na podlagi katere država delno ali v celoti krije nagrade in sodne stroške, nastale med postopkom. Ta pomoč se pri najhujših kaznivih dejanjih odobri ne glede na dohodke (glej seznam iz člena 9-2 zakona št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči).
V primeru napada na osebo se odškodnina za materialno škodo načeloma ne dodeli. Kar zadeva zgoraj navedena kazniva dejanja zoper premoženje (glej točko 1.2), je odškodnina pod nekaterimi pogoji omejena na 4 575 EUR (zgornja meja, določena od 16. januarja 2018);
– duševno (moralno) škodo:
Pri škodi zaradi pretrpelih bolečin se upoštevajo vse telesne in duševne bolečine ter s tem povezane nevšečnosti od dneva dejanj do dneva stabilizacije. Po stabilizaciji stanja se odškodnina za bolečine, ki so še prisotne, dodeli v okviru odškodnine za trajno funkcionalno okvaro.
Izguba priložnosti na osebni ravni se lahko upošteva v okviru škode za oblikovanje družine, ki se nanaša na izgubo upanja ali možnosti za uresničitev projekta družinskega življenja.
Pri estetski škodi se lahko upoštevajo osebne posledice spremembe zunanjega videza osebe.
Oceni se lahko tudi zmanjšanje življenjske aktivnosti in žrtvi dodeli odškodnina zaradi nezmožnosti, da nadaljuje svoje športne ali prostočasne dejavnosti;
– materialno (neduševno) škodo:
Pogrebni stroški se krijejo;
Večino izdatkov za zdravljenje, tudi za svojce, običajno krijejo organi socialnega varstva. Patološke posledice se sicer upoštevajo v okviru odškodnine za čustveno trpljenje (glej zgoraj);
Odškodnina se lahko dodeli za izgubo ali zmanjšanje dohodka, ki ju utrpijo svojci žrtve zaradi njene smrti ali invalidnosti, zlasti kadar morajo zagotoviti, da je nekdo vedno prisoten ob njej, in začasno opustiti svojo zaposlitev;
– duševno škodo:
Z odškodnino za čustveno trpljenje se nadomesti nepremoženjska škoda, ki jo utrpijo svojci zaradi smrti žrtve ali zaradi bolečin in trpljenja neposredne žrtve, kadar je težko prizadeta.
Odškodnina se lahko izplača v enkratnem znesku ali pa se izplačuje v obliki rente. Poleg tega se lahko med postopkom pred dokončno odškodnino izplačujejo začasni zneski.
Krivdno ravnanje žrtve lahko upraviči zavrnitev ali zmanjšanje odškodnine, na primer v primeru izrečenih žaljivk, sodelovanja v pretepu ali vpletenosti v kaznivo dejavnost. Krivdno ravnanje se lahko uveljavlja zoper upravičence pokojne žrtve.
Nasprotno pa predkaznovanost žrtve nima posledic.
Med postopkom za dodelitev odškodnine mora vaša zahteva vsebovati koristne informacije za njeno preučitev in potrebna dokazila. Po potrebi bo treba predložiti naknadno zahtevana dokazila in sodelovati pri izdelavi zahtevanih izvedenskih mnenj.
Vaše finančno stanje se ne upošteva in lahko dobite povrnjeno celotno škodo, ki je posledica napada na vašo osebo.
Vendar se bodo upoštevali prejemki, ki jih izplačajo organi socialnega varstva, družbe za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnice.
Vaše finančno stanje se upošteva na treh ravneh, pri čemer so določeni naslednji pogoji:
Ne.
Pri hudih napadih na osebo se škoda načeloma povrne v celoti. Odškodnina se izračuna ob upoštevanju vseh postavk škode.
Izračuna se za vsak primer posebej glede na osebni položaj vsake žrtve in predložena dokazila, pri čemer se v zvezi z nekaterimi postavkami škode upoštevajo okvirne lestvice.
Izračun odškodnine za trajno funkcionalno okvaro lahko na primer temelji na okvirni lestvici glede na stopnjo okvare, ki jo določi zdravnik, in starost žrtve.
Najnižjega zneska ni.
Za hud napad na osebo (glej točko 1.2) najvišji znesek ni določen.
Za lažji napad na osebo ali kaznivo dejanje zoper premoženje (glej točko 1.2) je odškodnina omejena na 4 575 EUR (najvišji znesek, določen od 16. januarja 2018).
Da, obrazec zahteve za uveljavljanje odškodnine vključuje zahtevani znesek. Vendar je ta znesek skupni znesek. Pri njegovi določitvi vam lahko pomaga odvetnik ali združenje za pomoč žrtvam.
Upoštevajo se prejemki, ki jih izplačajo organi socialnega varstva, družbe za vzajemno zavarovanje, zavarovalnice itd.
Da, za predujem odškodnine (začasni znesek) lahko zaprosite kadar koli med postopkom.
Da, v primeru poslabšanja vaše škode ali iz katerega koli drugega legitimnega razloga, ki ga morate utemeljiti, lahko vložite novo zahtevo za uveljavljanje odškodnine.
Zahteva prosilca, vložena v sodnem tajništvu komisije za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Commission d’indemnisation des victimes d’infractions (CIVI)) pri zadevnem okrožnem sodišču (tribunal de grande instance), mora vsebovati koristne informacije za preučitev zahtevka. Zahtevi je treba priložiti dokazila, iz katerih so med drugim razvidni:
Če se zahteva za uveljavljanje odškodnine nanaša na povračilo škode zaradi lažjega napada na osebo ali premoženjske škode zaradi tatvine, goljufije, zlorabe zaupanja, izsiljevanja, uničenja, poslabšanja ali poškodovanja premoženja, zahteva vključuje tudi:
Stroškov ni. Pomoč odvetnika ali zastopanje po odvetniku nista obvezna. Nagrade odvetnika krijete sami, razen če ste po zakonu ali pod nekaterimi pogoji upravičeni do pravne pomoči. Stroški, nastali med postopkom pred komisijo za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI), so vključeni v sodne stroške in jih nazadnje krije država.
Za odločanje o odškodnini za žrtve so pristojne komisije za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI). Odškodnine, ki jih določi komisija CIVI, izplača garancijski sklad za žrtve terorističnih in drugih kaznivih dejanj (Fonds de garantie des victimes d’actes de terrorisme et d’autres infractions (FGTI)).
V zvezi s terorizmom garancijski sklad za žrtve terorističnih dejanj in drugih kaznivih dejanj (FGTI) neposredno izplača odškodnino žrtvam, ki zaprosijo zanjo, in sicer pod nadzorom sodnika (okrožno sodišče (tribunal de grande instance)), ki mu je zadeva lahko predložena v primeru nesoglasja.
O zahtevah za uveljavljanje odškodnine, ki jih vložijo žrtve kaznivih dejanj ali njihovi upravičenci, odloča komisija za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (CIVI) pri vsakem okrožnem sodišču.
Pristojna komisija CIVI je komisija v kraju vašega stalnega prebivališča ali v kraju kazenskega sodišča, ki odloča o kaznivem dejanju, kadar je to ustrezno (seznam). Če take komisije ni, je pristojna komisija pri okrožnem sodišču v Parizu (Tribunal de grande instance de Paris), če ste francoski državljan, ki prebiva v tujini, in so bila dejanja storjena v tujini:
Tribunal de Grande Instance de Paris
4 Boulevard du Palais
75055 PARIS CEDEX 01 – Francija
Zahteve, ki se nanašajo na terorizem, se naslovijo neposredno na garancijski sklad za žrtve terorističnih in drugih kaznivih dejanj (FGTI):
64, rue Defrance
94682 Vincennes Cedex – Francija
Navzočnost med postopkom ali na obravnavi ni obvezna.
Sodno tajništvo komisije CIVI zahtevo nemudoma posreduje garancijskemu skladu.
Garancijski sklad mora žrtvi predstaviti ponudbo v dveh mesecih od datuma prejetja popolne dokumentacije, ki mu jo je posredovalo sodno tajništvo komisije CIVI.
Če žrtev sprejme ponudbo, se predsedniku komisije CIVI v potrditev pošlje listina o soglasju. V primeru potrditve se lahko ta listina izvrši. Odločitev se uradno sporoči žrtvi in garancijskemu skladu, ki izvede izplačilo.
V primeru obrazložene zavrnitve garancijskega sklada, zavrnitve ponudbe s strani žrtve ali nepredložitve odgovora žrtve na ponudbo garancijskega sklada po izteku dveh mesecev postopek postane sodni postopek: zahtevo nato preuči sodišče, ki preveri izjave in predložena dokazila.
Državni tožilec in garancijski sklad predložita svoja stališča najpozneje 15 dni pred obravnavo. Prosilec in garancijski sklad morata biti na obravnavo povabljena vsaj dva meseca prej.
Po razpravi na obravnavi, zaprti za javnost, se odločitev komisije CIVI o dodelitvi ali zavrnitvi odškodnine uradno sporoči prosilcu in garancijskemu skladu, ki dodeljeno odškodnino izplača v mesecu, ki sledi temu uradnemu obvestilu.
V zvezi s terorizmom garancijski sklad izplača predujem v mesecu, ki sledi prejetju popolne dokumentacije, če je to upravičeno. Garancijski sklad ponudbo odškodnine žrtvi (ko je njeno stanje stabilizirano) ali svojcem pokojne žrtve predstavi v treh mesecih.
Če niste zadovoljni z odločbo komisije CIVI, lahko zahtevate novo preučitev s strani pritožbenega sodišča (Cour d’appel), pod okriljem katerega deluje komisija CIVI.
Informacije in obrazci so na voljo na naslednjih spletiščih:
Združenja za pomoč žrtvam vam lahko pomagajo pri vaših postopkih in vam zagotovijo potrebne informacije.
Na telefonski liniji 116006 lahko brezplačno prejmete psihološko podporo, informacije o svojih pravicah in splošno pomoč pri vaših postopkih sedem dni na teden od 9.00 do 21.00 ure – cena lokalnega klica:
na 01.41.83.42.08
iz Francije,
+33.1.41.83.42.08 iz tujine.
E-naslov: 08victimes@france-victimes.fr
Na voljo so naslednja spletišča:
Osebam z nizkimi dohodki se lahko odobri pravna pomoč, na podlagi katere država delno ali v celoti krije nagrade odvetnika in sodne stroške, nastale med postopkom. Ta pomoč se pri najhujših kaznivih dejanjih odobri ne glede na dohodke (glej seznam iz člena 9-2 zakona št. 91-647 z dne 10. julija 1991 o pravni pomoči).
Nekatere strukture dostopa do pravnih informacij in svetovanja, kot so centri za pravno pomoč (Maisons de la justice et du droit) ali točke dostopa do pravnih informacij in svetovanja (Points d’accès au droit), brezplačno zagotavljajo pravno svetovanje in vam lahko ne glede na vaše državljanstvo pomagajo pri kakršnih koli postopkih za uveljavljanje pravic in zunajsodnih postopkih.
Enako velja za združenja za pomoč žrtvam, katerih podpora, med drugim pravna, je brezplačna.
Pri pripravi vaše zahteve za uveljavljanje odškodnine vam lahko brezplačno pomagajo združenja za pomoč žrtvam, ki delujejo v okviru uradov za pomoč žrtvam ali v svojih prostorih.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko zahtevate, če ste žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na ozemlju Hrvaške, katerega posledica je huda telesna poškodba, velika škoda za zdravje ali smrt.
Nasilno kaznivo dejanje je:
NE, žrtev ne more zahtevati odškodnine od Republike Hrvaške, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju druge države. Republika Hrvaška plača odškodnino le, če so izpolnjeni pogoji in zahteve iz zakona ter če je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju (tako Republika Hrvaška ne plača odškodnine za kazniva dejanja, storjena v drugi državi).
(a) Za žrtev kaznivega dejanja:
Materialna (neduševna) škoda:
Duševna (nematerialna) škoda:
(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:
Materialna (neduševna) škoda:
Posredne žrtve, ki jih je preživljala neposredna žrtev, ki je zaradi posledic nasilnega kaznivega dejanja umrla, imajo pravico do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja. Ta odškodnina se prizna kot enkratno plačilo na podlagi aktuarskega izračuna, ki izhaja iz najnižje družinske pokojnine iz zakona o pokojninskem zavarovanju (Zakon o mirovinskom osiguranju), dodeljene na podlagi petletne zavarovane delovne dobe in na podlagi pričakovanega trajanja preživljanja posredne žrtve. Odškodnina se prizna le, če posredna žrtev ni upravičena do prejemkov na podlagi zakonskega pokojninskega zavarovanja. Odškodnina se lahko prizna do največ 70 000,00 HRK za vse posredne žrtve skupaj.
Psihološka škoda:
Republika Hrvaška
Ministrstvo za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa)
Ulica Grada Vukovara 49
10000 ZAGREB
Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške kot pomožni organ prevede zahtevo v jezik države, od katere se zahteva odškodnina, ali drug jezik, ki ga zadevna država določi kot jezik sporazumevanja.
Da, zahtevo lahko predložite ministrstvu za pravosodje Republike Hrvaške neposredno ali jo pošljete s priporočeno pošto.
V postopku v zvezi s to zahtevo se ne plačajo nobene upravne ali druge pristojbine.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Državno odškodnino je mogoče zahtevati za vsa nasilna naklepna kazniva dejanja zoper osebo, v vsakem primeru pa za protipravno poseganje in izkoriščanje delovne sile iz člena 603-bis kazenskega zakonika, vendar z izjemo napada (percosse) in telesne poškodbe (lesioni) iz členov 581 in 582 zakonika, razen če gre za oteževalne okoliščine iz člena 583 (tj. če ima kaznivo dejanje zelo resne posledice, ki so posebej navedene).
Odškodnino je mogoče zahtevati le za stroške zdravljenja in pomoči, razen v primeru spolnega napada, umora, zelo hude telesne poškodbe in iznakaženosti zaradi trajnih poškodb obraza – takrat velja, da se žrtvam izplača določen znesek odškodnine, opredeljen z uredbo ministrstva, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.
Osebe, upravičene do odškodnine, so oškodovanec (žrtev), oziroma, če je žrtev umrla, preživeli zakonec in otroci; če žrtev nima zakonca ali otrok, se odškodnina izplača njenim staršem, če staršev ni, pa sorojencem, s katerimi je žrtev živela in jih vzdrževala v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Oseba v registrirani partnerski skupnosti oseb istega spola se obravnava enako kot zakonec. Če žrtev ni bila v zakonski zvezi ali v registrirani partnerski skupnosti, se zunajzakonski partner, ki je z žrtvijo imel otroke ali je živel z njo v obdobju treh let pred storitvijo kaznivega dejanja, obravnava enako kot zakonec. Če je vložnikov več, se odškodnina razdeli v deležih, ki ustrezajo njihovim pravicam do dediščine.
V nekaterih primerih je upravičenost osebe do odškodnine omejena:
Če žrtev preživi, imajo njeni družinski člani pravico do vložitve neposredne tožbe zoper storilca (člena 2043 in 2059 civilnega zakonika) zaradi posredne (nematerialne) škode, ki so jo utrpeli zaradi poškodbe svojega sorodnika; v takem primeru pa veljavni zakon ne omogoča uveljavljanja odškodnine od države (zakon št. 122/2016, kot je bil spremenjen z zakonom št. 167/2017). Zakonodaja o žrtvah nasilnih kaznivih dejanj zagotavlja prejemke takim osebam le, če so preživele osebe po primarni žrtvi, ki je umrla.
Odškodnina se lahko dodeli vložnikom, ki živijo v Italiji, in tistim, ki živijo v drugi državi članici EU.
Žrtev lahko vloži zahtevo za odškodnino v Italiji pri italijanskih organih za odločanje, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Italiji.
Ne, vendar je treba zahtevo vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb (decisione che ha definito il giudizio per essere ignoto l'autore del reato), ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Glej zgoraj:
zahtevo je treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Kot je navedeno zgoraj, mora biti zahtevi za odškodnino priložena dokumentacija, iz katere izhaja, da postopek uveljavljanja odškodnine od storilca ni bil uspešen, ali da je bila zadnja faza izvršilnega postopka neuspešna ali da je kazenska obsodba postala pravnomočna.
Ta pogoj se ne uporablja, kadar storilec ni identificiran ali če je storilec v kazenskem ali civilnem postopku, v katerem je bil spoznan za odgovornega, zaprosil za pravno pomoč države in jo tudi prejel, ali če je storilec storil kaznivo dejanje umora svojega zakonca, tudi če sta zakonsko ločena ali razvezana, druge osebe v registrirani partnerski skupnosti, tudi če je ta prenehala, ali osebe, s katero je ali je bil v osebnem razmerju, ki vključuje dolgotrajno zunajzakonsko skupnost.
Zahtevi za odškodnino je treba priložiti kopijo obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj na podlagi zakona ali kopijo odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb.
Kot je navedeno zgoraj, je zahtevo treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Ali odškodnina na primer krije:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (nematerialno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Odškodnina se plača za kritje stroškov zdravljenja in pomoči (če niso v drugih pravnih določbah za posamezna kazniva dejanja predpisani ugodnejši ukrepi). Izjema je primer spolnega napada, umora, zelo hude telesne poškodbe in iznakaženosti zaradi trajnih poškodb obraza – takrat velja, da se žrtvam izplača fiksen znesek odškodnine, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.
Odškodnina se na splošno izplača z enkratnim izplačilom iz krožnega sklada za podporo žrtvam mafijskih kaznivih dejanj, izsiljevanja, oderuštva in nasilnih naklepnih kaznivih dejanj (Fondo di rotazione per la solidarieta' alle vittime dei reati di tipo mafioso, delle richieste estorsive, dell'usura e dei reati intenzionali violenti), ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve, vendar mora izplačani znesek ostati v mejah razpoložljivega financiranja za tekoče leto.
Če v zadevnem letu ni na voljo dovolj sredstev, lahko upravičenci do odškodnine v navedenem letu iz sklada zahtevajo sorazmerni delež sredstev, v naslednjih letih pa preostanek, ki se razdeli brez dodatnih stroškov, obresti ali prevrednotenj.
Odškodnina se izplača, če žrtev ni naklepno ali iz zavestne malomarnosti sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja ali drugih s tem povezanih kaznivih dejanj; če žrtev nikoli ni bila pravnomočno obsojena za katero koli kaznivo dejanje iz člena 407(2)(a) zakonika o kazenskem postopku (objestno uničevanje, plenjenje in množični umor, sodelovanje v državljanski vojni, mafijska zarota, ogrožanje javne varnosti, umor, rop, izsiljevanje, ugrabitev, terorizem, podtalna zarota, oborožena zarota, posedovanje razstreliva, prisiljenje, droge, zasužnjevanje, otroška prostitucija in pornografija, trgovina z ljudmi, suženjstvo, spolni napad, spolni odnosi z mladoletnikom, skupinski spolni napad) ali za kazniva dejanja, storjena v nasprotju z zakonodajo glede preprečevanja izogibanja plačevanju davka na prihodke in davka na dodano vrednost; in če v času vložitve zahteve žrtev ni v kazenskem postopku zaradi katerega koli od navedenih kaznivih dejanj.
Žrtvini prihodki nikakor ne vplivajo na njeno pravico do odškodnine.
Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira ni prejela nobenih plačil, ki so enaka ali višja od plačil, ki ji pripadajo v skladu s členom 11 zakona št. 122 iz leta 2016. Če je žrtev v tej vlogi ter kot neposredno in takojšnjo posledico kaznivega dejanja iz javnih ali zasebnih virov že prejela zneske, ki so nižji od zneska, ki ji pripada na podlagi člena 11 zakona št. 122 iz leta 2016, se odškodnina izplača izključno za razliko.
Odškodnina ustreza nastalim stroškom, ob upoštevanju omejitev iz zadevnega zakona in zneskov iz uredbe ministrstva za izvajanje navedenega zakona.
Uredba z dne 22. novembra 2019, ki sta jo izdala ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za pravosodje v dogovoru z ministrstvom za gospodarstvo in finance (v skladu s členom 11(3) zakona št. 122 z dne 7. julija 2016), določa:
1. Znesek odškodnine, ki se izplača na podlagi člena 11 zakona št. 122 z dne 7. julija 2016, se določi, kot sledi:
(a) za kaznivo dejanje umora se znesek določi v višini 50 000 EUR;
(b) za kaznivo dejanje umora, ki ga zagreši žrtvin zakonec, tudi če sta bila ločena ali razvezana, ali oseba, ki je bila z žrtvijo v osebnem razmerju, se znesek določi v višini 60 000 EUR in se izplača izključno žrtvinim otrokom;
(c) za kaznivo dejanje spolnega napada, če ni olajševalne okoliščine, zaradi katere bi bilo kaznivo dejanje manj resno, kot je določeno v tretjem odstavku člena 609-bis kazenskega zakonika, se znesek določi v višini 25 000 EUR;
(d) za kaznivo dejanje zelo hude telesne poškodbe iz člena 583(2) kazenskega zakonika in za kaznivo dejanje iznakaženosti zaradi trajnih poškodb obraza iz člena 583‑quinquies kazenskega zakonika se znesek določi na 25 000 EUR.
2. Za kazniva dejanja iz odstavka 1 se določeni znesek odškodnine poveča za znesek, ki ustreza dokumentiranim stroškom zdravljenja in oskrbe, vendar največ za 10 000 EUR.
3. Za kazniva dejanja, ki niso navedena v odstavku 1, se odškodnina izplača samo za povračilo dokumentiranih stroškov zdravljenja in oskrbe, in sicer največ do 15 000 EUR.
Skupni znesek stroškov zdravljenja in pomoči mora biti naveden in potrjen z listinami.
Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira na kakršni koli podlagi ni prejela zneskov, ki presegajo znesek, ki ji pripada v skladu s členom 11 zakona št. 122 iz leta 2016. Če je žrtev v tej vlogi ter kot neposredno in takojšnjo posledico kaznivega dejanja iz javnih ali zasebnih virov že prejela zneske, ki so nižji od zneska, ki ji pripada na podlagi člena 11 zakona št. 122 iz leta 2016, se odškodnina izplača izključno za razliko.
Ne.
Ne, vendar je v primeru nastanka nadaljnjih stroškov zdravljenja mogoče vložiti nadaljnje zahteve; take zahteve mora proučiti organ za odločanje.
Zahtevo za odškodnino mora predložiti zainteresirana stran ali drug upravičenec, če je žrtev kaznivega dejanja umrla; predložiti jo je treba osebno ali na podlagi posebnega pooblastila (a mezzo di procuratore speciale); dopustna je, če so ji priložene naslednje listine:
(a) kopija obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj iz člena 11 ali kopija odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb;
(b) dokazila, da je bil zoper storilca uveden izvršilni postopek zaradi odškodnine, vendar ni bil uspešen; to ni potrebno, kadar storilec ni identificiran ali če je storilec v kazenskem ali civilnem postopku, v katerem je bil spoznan za odgovornega, zaprosil za pravno pomoč države in jo tudi prejel;
(c) izjava namesto zaprisežene izjave (dichiarazione sostitutiva dell'atto di notorietà), da ni nobenih zadržkov, in o statusu upravičenca;
(d) zdravniško potrdilo, iz katerega izhajajo nastali stroški za zdravstvene storitve, ali potrdilo o smrti žrtve kaznivega dejanja.
Ne.
Ministrstvo za notranje zadeve.
Prefekturi, tj. uradu lokalne uprave, ki je pristojen za kraj, v katerem ima sedež pravosodni organ, ki je izdal obsodbo za eno od kaznivih dejanj iz člena 11 zakona št. 122 iz leta 2016, ali za kraj prebivališča zainteresirane strani ali drugih upravičenih oseb, če je žrtev kaznivega dejanja umrla, ali za kraj prebivališča zakonitega zastopnika s posebnim pooblastilom, če so žrtev ali druge upravičene osebe italijanski državljani ali državljani EU, ki ne prebivajo v Italiji.
Seznam ustreznih prefektur je na voljo na povezavi:
http://www.prefettura.it/portale/multidip/index.htm
Ne.
Organ za odločanje v Italiji mora po prejemu zahteve odločbo izdati „brez odlašanja“.
Za to ne obstajajo posebni mehanizmi; ker je odločba upravna, se lahko izpodbija v skladu z običajnimi pravili o domačih upravnih ukrepih, ki jih sprejme isti organ.
Pomožni organ zagotavlja vse potrebne informacije; v Italiji je pomožni organ državno tožilstvo (Procura della Repubblica) pri sodišču, pristojnem glede na kraj prebivališča vložnika. Obrazci so priloženi ministrski uredbi št. 222 z dne 23. decembra 2008 o določitvi pravil v skladu s členom 7 zakonodajne uredbe št. 204 z dne 9. novembra 2007 o izvajanju Direktive 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Decreto 23 dicembre 2008, n. 222 „Regolamento ai sensi dell'articolo 7 del decreto legislativo 9 novembre 2007, n. 204, recante attuazione della direttiva 2004/80/CE relativa all'indennizzo delle vittime di reato“).
Ne.
Ne, to vlogo opravlja pomožni organ.
Urad, ki zagotavlja te informacije, nima podatkov o takih organizacijah.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko prejmete za določena naklepna kazniva dejanja, pri katerih je bilo uporabljeno nasilje, storjena na območjih, ki jih nadzira Republika Ciper, in navedena v nacionalni zakonodaji (npr. huda telesna poškodba, naklepni umor).
Odškodnino lahko prejmete za hude telesne poškodbe in zdravstvene težave, za katere sta na podlagi zdravniškega mnenja potrebna hospitalizacija in najmanj osemdnevna odsotnost z dela.
Da, odškodnino lahko prejmete, če ste vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, in sicer zakonec ali otrok žrtve.
Ne, če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela, odškodnine ne morete prejeti.
Da, če niste državljan EU, lahko prejmete odškodnino, če ste državljan države članice Sveta Evrope in imate stalno prebivališče v Republiki Ciper ali če ste državljan države podpisnice Evropske konvencije o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.
Ne, za kaznivo dejanje, storjeno v drugi državi EU, ne morete uveljavljati odškodnine od te države, če tukaj živite ali ste državljan te države. Odškodnina se prizna samo za kazniva dejanja, storjena na območjih, ki jih nadzoruje Republika Ciper.
Da, kaznivo dejanje morate policiji prijaviti v petih dneh po datumu, na katerega je bilo storjeno, ali če tega utemeljeno ni mogoče storiti v tem roku, v petih dneh od trenutka, ko je to utemeljeno postalo mogoče.
Ne, zahtevo za odškodnino je treba vložiti v dveh letih od kaznivega dejanja, ne glede na to, ali policijska preiskava in/ali kazenski postopek še poteka.
Da, preden lahko uveljavljate odškodnino, morate odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran. Vendar je treba zahtevo za odškodnino vložiti v dveh letih od kaznivega dejanja, ne glede na to, ali proti storilcu kaznivega dejanja še poteka postopek.
Da, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen, ste vseeno upravičeni do odškodnine. Predložiti morate policijsko poročilo o zadevi, iz katerega je razvidno, da storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran.
Da, rok za vložitev zahteve za odškodnino je dve leti od datuma kaznivega dejanja.
(a) Za žrtev kaznivega dejanja:
– materialno (neduševno) škodo:
Javne zdravstvene ustanove zagotavljajo brezplačno zdravstveno varstvo do zneska 1 709 EUR.
Vključeno v zgornji znesek.
V primeru trajne nezmožnosti za delo je zagotovljena invalidska pokojnina. Znesek je enak odstotku zmanjšanja zmožnosti za delo, pomnoženem s polno osnovno pokojnino, dodeljeno v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.
V primeru začasne nezmožnosti za delo je zagotovljeno nadomestilo za čas bolezni za obdobje do šest mesecev. Znesek je enak polnemu osnovnemu nadomestilu za čas bolezni, izplačanemu v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.
Se ne uporablja.
Se ne uporablja.
Se ne uporablja.
Se ne uporablja.
– duševno (nematerialno) škodo:
Se ne uporablja.
(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:
– materialno (neduševno) škodo:
Zagotovi se pogrebnina. Znesek je enak pogrebnini, izplačani v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.
Se ne uporablja.
Zagotovi se pokojnina za preživele družinske člane ali dodatek za sirote. Znesek je enak polni osnovni pokojnini ali dodatku, izplačanima v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.
– psihološko škodo:
Se ne uporablja.
Odškodnina se izplača v enkratnem znesku, invalidska pokojnina, pokojnina za preživele družinske člane in dodatek za sirote pa se izplačujejo mesečno.
Odškodnina se ne izplača, če postanete žrtev lastnega kaznivega dejanja, če ste vpleteni v organizirani kriminal ali če ste član organizacije, ki je vpletena v nasilna kazniva dejanja, čeprav nasilno kaznivo dejanje, katerega žrtev ste, ni relevantno ali v njem niste sodelovali.
Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo možnost prejetja odškodnine.
Če ne sodelujete popolnoma ali če zavrnete popolno sodelovanje s policijo ali drugim pristojnim organom.
Odškodnina se izračuna, kot je navedeno pod zgornjim vprašanjem: „Katere izgube in stroške zajema odškodnina?“
Ni najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek, ki se lahko dodeli, je naveden pod zgornjim vprašanjem: „Katere izgube in stroške zajema odškodnina?“
Ne, to ni potrebno.
Da, vsaka morebitna odškodnina, prejeta iz drugih virov, se odšteje.
Ne, ne morete.
Ne, ne morete.
Skupajz zahtevo za odškodnino morate predložiti policijsko poročilo in zdravniško potrdilo. Od vas se lahko zahteva, da predložite katero koli od spodaj navedenih listin ali vse spodaj navedene listine:
Ne.
Direktor Zavoda za socialno zavarovanje.
Obrazec zahteve lahko vložite ali ga pošljete po pošti na naslednji naslov: Social Insurance Services, 7 Lord Byron Ave., 1465, Nicosia, Cyprus.
Ne, to ni potrebno.
Traja šest mesecev od datuma, na katerega so na voljo vse informacije za sprejetje odločitve.
Odločbo lahko izpodbijate z vložitvijo zahtevka na upravnem sodišču v 75 dneh od odločbe.
Obrazci zahteve in informacije o odškodnini so – v grščini in angleščini – na voljo v uradih Zavoda za socialno zavarovanje ter na spletni strani Zavoda za socialno zavarovanje.
Za odškodnine ne obstaja posebna telefonska linija ali spletišče. Informacije lahko dobite neposredno od Zavoda za socialno zavarovanje.
Lahko zaprosite za pravno pomoč v zvezi s postopkom v vaši zadevi. Pravna pomoč za pripravo zahtev za odškodnino, ki se vložijo pri tem organu, ne obstaja.
Informacije lahko dobite in odškodnino lahko uveljavljate tako, da se obrnete neposredno na Zavod za socialno zavarovanje.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Žrtev je upravičena do državne odškodnine, če je zaradi naklepnega kaznivega dejanja oseba umrla, če je žrtev utrpela zmerne do hude telesne poškodbe, če je bila izpostavljena nespodobnemu ali spolnemu napadu, če je oseba žrtev trgovine z ljudmi ali če je bila kot žrtev okužena z virusom HIV, hepatitisom B ali C.
Do državne odškodnine ste upravičeni za duševne bolečine, telesno trpljenje in škodo na premoženju, ki je posledica naklepnega kaznivega dejanja.
Če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla, se lahko za namene kazenskega postopka sorodnik pokojnika (zaročenec, zakonec, starši, stari starši, otroci, vnuki, sorojenci, pa tudi oseba, s katero je zadevna fizična oseba živela in vodila skupno (eno) gospodinjstvo) šteje za žrtev.
Če je smrt osebe posledica kaznivega dejanja ali če žrtev umre, ne da bi zahtevala državno odškodnino ali pa je državno odškodnino uveljavljala, vendar je ni prejela, ste upravičeni do državne odškodnine. Vendar morate od osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevati, da vas spozna za žrtev v zadevnem kazenskem postopku.
Kot sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve niste upravičeni do državne odškodnine, če je žrtev preživela kaznivo dejanje. V tem primeru je do državne odškodnine upravičena sama žrtev.
Do državne odškodnine ste upravičeni, tudi če niste državljan EU.
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici EU, lahko odškodnino zahtevate neposredno od države članice EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali prek urada za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija).
Najprej morate kaznivo dejanje prijaviti policiji.
Za uveljavljanje državne odškodnine mora potekati kazenski postopek, v katerem ste bili s sklepom organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), spoznani za žrtev kaznivega dejanja.
Za uveljavljanje državne odškodnine vam ni treba čakati do pravnomočnega sklepa organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče).
Da bi urad za pravno pomoč odločil o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine, mora organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), predložiti naslednje informacije:
Odškodnine vam ni treba najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja. Državna odškodnina ne posega v pravico žrtve, da v kateri koli fazi kazenskega postopka do začetka obravnave zadeve na prvostopenjskem sodišču zahteva odškodnino z vložitvijo odškodninskega zahtevka za poškodbe, v pravdnem postopku pa s predložitvijo zahtevka sodišču, če menite, da niste prejeli polne odškodnine.
Do državne odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec kaznivega dejanja ali njegov sostorilec ni identificiran ali če ni kazensko odgovoren.
Vložiti morate zahtevek za državno odškodnino z navedbo opravilne številke organa, ki vodi postopek (policija), skupaj s potrebnimi informacijami.
Zahtevek za državno odškodnino mora biti pri uradu za pravno pomoč vložen v treh letih od dneva, ko ste bili spoznani za žrtev ali ste izvedeli za dejstva, na podlagi katerih imate pravico uveljavljati odškodnino.
Državna odškodnina zajema duševne bolečine, telesno trpljenje ali izgubo premoženja zaradi kaznivega dejanja ne glede na vrsto škode, za katero se izplača državna odškodnina. Znesek državne odškodnine je določen v zakonu o državni odškodnini za žrtve (Likums par valsts kompensāciju cietušajiem), odvisen pa je od posledic kaznivega dejanja.
Državna odškodnina se izplača v enkratnem znesku, ki se nakaže na račun kreditne institucije, navedene v zahtevku za državno odškodnino.
Vrsta kaznivega dejanja lahko vpliva na višino državne odškodnine, na primer če je kaznivo dejanje storjeno v stanju hude duševne vznemirjenosti, ob neupoštevanju potrebnih meja samoobrambe ali pogojev za pridržanje osebe. V takih primerih se višina državne odškodnine v skladu s posledicami kaznivega dejanja zmanjša za 50 %.
Če urad za pravno pomoč v 15 dneh ne prejme zahtevanih informacij, lahko zavrne izplačilo državne odškodnine. Odločitev o neizplačilu državne odškodnine v tem primeru vam ne preprečuje, da pri uradu za pravno pomoč vložite nov odškodninski zahtevek v skladu s postopki za uveljavljanje odškodnine.Vaš finančni položaj ne vpliva na možnost prejetja državne odškodnine in/ali višino odškodnine.
Če ste odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, prejeli od storilca kaznivega dejanja ali druge osebe namesto njega, se višina državne odškodnine zmanjša za znesek že prejete odškodnine.
Zakon o državni odškodnini za žrtve določa še druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njeno višino. Na primer:
Najvišji znesek državne odškodnine, ki se izplača posamezni žrtvi kaznivega dejanja, je petkratnik minimalne mesečne plače, kot je določena v Republiki Latviji. Višina državne odškodnine, ki se izplača, se izračuna ob upoštevanju zneska minimalne mesečne plače, ki je veljala v času, ko je bila oseba spoznana za žrtev.
Odškodnina se izplača v naslednjih deležih:
Najvišji znesek državne odškodnine je petkratnik minimalne mesečne plače, določene v Republiki Latviji, vendar najnižji znesek državne odškodnine znaša 50 % najvišjega zneska državne odškodnine. Če se spremeni minimalna mesečna plača, se spremeni tudi višina državne odškodnine.
V zahtevku za državno odškodnino vam ni treba navesti zneska, saj znesek državne odškodnine določa zakon o državni odškodnini za žrtve.
Odškodnina, ki jo prejmete iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), se ne odšteje od zneska državne odškodnine.
Predujma državne odškodnine ne morete prejeti.
Če ste prejeli državno odškodnino in je s pravnomočnim sklepom ugotovljeno, da ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli hujše posledice, lahko prejmete razliko med višino izplačane državne odškodnine in zneskom, do katerega ste upravičeni.
Če ob uveljavljanju državne odškodnine v kazenskem postopku še ni bila izdana pravnomočna sodba, morate zahtevku za državno odškodnino priložiti opravilno številko organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), skupaj z naslednjimi informacijami:
Če se je kazenski postopek ob vložitvi vloge za državno odškodnino že končal, morate vlogi za državno odškodnino priložiti pravnomočen sklep organa, ki vodi postopek, in sklep o izvršbi, če odškodnina, določena v pravnomočnem sklepu, ni bila izplačana ali je bila izplačana le deloma.
Postopek preučitve zahtevkov za državno odškodnino je brezplačen.
O izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine odloča urad za pravno pomoč.
Za prejem državne odškodnine morate zahtevek za državno odškodnino poslati uradu za pravno pomoč na naslov: Pils laukums 4, Riga, LV-1050.
V postopku obravnave zahtevkov za državno odškodnino in odločanja o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine se vaša navzočnost ne zahteva.
Urad za pravno pomoč odloči o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine v enem mesecu od prejema zahtevka za državno odškodnino, odločba pa se pošlje na naslov, naveden v zahtevku za državno odškodnino.
Če se od vas ali organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevajo dodatne informacije, se rok za odločitev začasno ustavi do prejema vseh potrebnih informacij.
Odločbo urada za pravno pomoč o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine lahko izpodbijate v enem mesecu od začetka njene veljavnosti z vložitvijo ustrezne vloge pri uradu za pravno pomoč, ki bo vlogo posredoval ministrstvu za pravosodje.
Obrazec zahtevka za državno odškodnino in informacije o njegovem izpolnjevanju so na voljo tukaj:
Vsak dan od 12. do 22. ure lahko pokličete na brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006 (Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj), na kateri so vam na voljo:
Uporabite lahko tudi spletišče http://www.cietusajiem.lv/.
Za vložitev zahtevka za državno odškodnino ne potrebujete pravne pomoči. Potrebno pomoč v postopku uveljavljanja državne odškodnine zagotavlja urad za pravno pomoč.
Združenje Skalbes zagotavlja brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006 (Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj) (vsak dan od 12. do 22. ure), na kateri so na voljo čustvena in psihološka podpora žrtvam kaznivih dejanj ter informacije o procesnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine, državna odškodnina itd.), storitvah, ki so na voljo, in obstoječih službah za podporo žrtvam.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko prejmete, kadar:
Odškodnino lahko prejmete, če je bila vašemu zdravju povzročena huda ali lažja škoda.
Če je bila z nasilnim kaznivim dejanjem povzročena smrt človeka, je do odškodnine upravičena vsaka oseba, za katero je sodišče ugotovilo, da je zaradi tega dejanja utrpela materialno in/ali nematerialno škodo.
Kadar se odškodnina plača vnaprej, tj. pred koncem kazenskega postopka, se pravica do odškodnine dodeli zakoncu, otrokom, posvojencem, staršem, posvojiteljem in vzdrževanim družinskim članom pokojnika.
Ne. Če je žrtev nasilnega kaznivega dejanja preživela, je edina oseba, ki je upravičena do odškodnine.
Da, vendar samo v naslednjih dveh primerih:
Ne, odškodnina se lahko izplača samo za nasilna kazniva dejanja, storjena v Republiki Litvi.
Da. Da bi se lahko vložila zahteva za odškodnino, mora biti začeta predhodna preiskava.
Ne, predujem odškodnine lahko zahtevate v času trajanja predhodne preiskave.
Da. Če odškodnino uveljavljate po običajnem postopku, vam mora biti odškodnina za materialno in/ali nematerialno škodo dodeljena s sodno odločbo. Če zahtevate predujem odškodnine, morate predložiti odločbo ali odredbo, ki potrjuje vaš status civilnega tožnika.
Da. V takih primerih morate predložiti naslednje:
Zahtevo za odškodnino je treba vložiti najpozneje v 10 letih od datuma sodne odločbe, s katero je odrejeno plačilo odškodnine za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja. Če oseba zamudi ta rok iz utemeljenih razlogov, se rok lahko podaljša.
Za vložitev zahtev za plačilo predujma odškodnine rok ni določen.
Odškodnina na primer zajema:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (nematerialno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Odškodnina se običajno izplača v celoti v enkratnem znesku. V izjemnih primerih se lahko odškodnina izplača v obrokih, vendar najpozneje v enem letu od datuma odločbe o izplačilu odškodnine za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja.
Zgoraj navedene okoliščine so pomembne samo, kadar gre za predujem odškodnine. Odškodnina se ne dodeli, če:
To nima vpliva na vprašanje odškodnine.
Ne.
Odškodnina se dodeli na podlagi zneska, ki ga določi sodišče, ki pa ne sme preseči najvišjih zneskov, navedenih spodaj.
Odškodnina za škodo, izplačana vnaprej, se izračuna na podlagi listin, ki jih predložite za dokazovanje materialne škode.
V primeru umora najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 3 800 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 4 560 EUR.
V primeru hude škode za zdravje najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 3 040 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 3 800 EUR.
V primeru drugih nasilnih kaznivih dejanj najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 2 280 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 3 040 EUR.
Če se odškodnina za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja plača vnaprej, najvišji zneski ne smejo preseči polovice zgornjih zneskov.
Da, navesti morate znesek zahtevane odškodnine, ki se izračuna na podlagi zneskov, navedenih v sodni odločbi ali vloženi civilni tožbi.
Da. Zneski, ki jih prejmete kot odškodnino za škodo iz drugih virov, se odštejejo od odškodnine.
Da, odškodnina za škodo zaradi nasilnih kaznivih dejanj se lahko izplača vnaprej, če:
Ne, taka možnost ni predvidena.
Kadar uveljavljate odškodnino po običajnem postopku, morate zahtevi priložiti naslednje listine:
Kadar uveljavljate odškodnino, ki se plača vnaprej, morate zahtevi priložiti naslednje listine:
Ne, zahteva se sprejme in prouči brezplačno.
O zahtevah za odškodnino odloča Ministrstvo za pravosodje Republike Litve (Lietuvos Respublikos teisingumo ministerija).
Zahtevo morate poslati Ministrstvu za pravosodje Republike Litve (Gedimino pr. 30, LT-01104 Vilnius, Litva; e-pošta: rastine@tm.lt).
Ne.
Odločba bo izdana v enem mesecu po vložitvi zahteve in vseh potrebnih dokumentov na Ministrstvu za pravosodje Republike Litve.
Odločbe, ki jih sprejme Ministrstvo za pravosodje Republike Litve, se lahko izpodbijajo na litovski Komisiji za upravne spore (Lietuvos administracinių ginčų komisija) ali na Regionalnem upravnem sodišču v Vilni (Vilniaus apygardos administracinis teismas) v enem mesecu od datuma, na katerega je bila odločba izročena.
Od Ministrstva za pravosodje Republike Litve ali enot Službe za pravno pomoč z državnim jamstvom (Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos tarnyba) in na spletiščih (glej spodnje informacije).
Da, oseba lahko zaprosi za primarno pravno pomoč izvršilnega organa občine, kjer ima prijavljeno prebivališče, ali enot Službe za pravno pomoč z državnim jamstvom.
Litovsko združenje za podporo žrtvam kaznivih dejanj (Lietuvos nusikaltimų aukų rėmimo asociacija) (Valakupių g. 5, LT-10101 Vilnius, Litva);
Litovski Karitas (Lietuvos Caritas, https://www.caritas.lt, Papilio g. 5, LT-44275 Kaunas, Litva).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnina se lahko dodeli za vse vrste kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, nastala zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja ali pomenijo kaznivo dejanje posega v spolno nedotakljivost ali posilstva, določenih v členih od 372 do 376 kazenskega zakonika.
– premoženjsko/ekonomsko škodo;
– nepremoženjsko škodo.
Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, umrle zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je umrla, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale (psihično trpljenje zaradi izgube ljubljene osebe), lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine. Odškodnino lahko prejmejo družinski člani, zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji, ki so sklenili civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali osebe, ki so bile žrtvi posebno blizu, če so utrpeli škodo, ki jo je mogoče povrniti. Načeloma stopnja sorodstva ni pomembna, saj se upošteva le dejanska življenjska skupnost z neposredno žrtvijo, v kateri je obstajala medsebojna čustvena navezanost. Dejansko se status posrednih žrtev prizna samo družinskim članom, natančneje članom primarne družine. Primarna družina je družina, ki jo sestavljata dve poročeni ali neporočeni odrasli osebi skupaj z otroki ali brez njih.
Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela naklepna dejanja, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je utrpela trajno ali popolno več kot enomesečno nezmožnost za delo, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale, lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine.
Pravico do odškodnine imajo samo osebe, ki zakonito prebivajo v Luksemburgu ali so državljani države članice Evropske unije ali Sveta Evrope in so bile v času kaznivega dejanja zakonito v Luksemburgu, kjer so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. V nasprotnem primeru se odškodnina ne prizna.
Če žrtev zakonito in običajno prebiva v Luksemburgu, vendar je bila žrtev nasilnega naklepnega kaznivega dejanja v drugi državi članici Evropske unije, ima pravico zahtevati odškodnino v breme proračuna luksemburške države, če nima pravice do odškodnine v drugi državi.
V skladu z zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:
Ne, žrtvi ni treba kaznivega dejanja najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljala odškodnino.
Ne, minister za pravosodje lahko odločbo o dodelitvi odškodnine izda, preden je sprejeta pravnomočna odločba v kazenskem postopku.
Če je bil povzročitelj nasilja identificiran in če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, morate odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja. Če je ta plačilno nesposoben, lahko zahtevo za uveljavljanje odškodnine še vedno vložite pri ministru za pravosodje.
Minister za pravosodje lahko namreč odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila, če ste po izplačilu odškodnine ali predplačila prejeli učinkovito nadomestilo ali odškodnino za škodo.
Neidentificiran storilec
Če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, lahko odškodnino uveljavljate tako, da zahtevo za uveljavljanje odškodnine vložite pri ministrstvu za pravosodje. Ta zahteva mora biti sestavljena v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj, katerih žrtev ste bili. Zahtevi je treba priložiti dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli. Poleg tega morate izpolnjevati pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpele telesne poškodbe.
Neobsojeni storilec
Da bi bili upravičeni do odškodnine, je moral biti storilec kaznivega dejanja spoznan za krivega s pravnomočno sodbo. Minister za pravosodje lahko namreč na podlagi mnenja komisije za žrtve (Commission victime) odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila. Enako lahko odloči tudi, kadar je bilo izplačano predplačilo in se nato izkaže, da odškodnina ni bila upravičena.
Zahtevo je treba predložiti v dveh letih od datuma storitve dejanja. Če je zoper storilca kaznivega dejanja uveden sodni postopek, se rok podaljša, izteče pa se šele dve leti po pravnomočni odločbi sodišča, ki odloča v kazenski zadevi. Če po pravnomočni odločbi v kazenski zadevi pridobite odločbo o civilnopravnem zahtevku, se ta rok podaljša za dve leti po pravnomočnosti sodne odločbe o civilnopravnem zahtevku. Če ste mladoletna oseba, začne prekluzivni rok teči šele z dnem, ko postanete polnoletni, če so za dejanja zagrožene kazenske sankcije ali če so določena in sankcionirana s členi 372, 373, 375, 382-1 in 382-2, 400, 401a, 402, 403 ali 405 kazenskega zakonika.
Odškodnina zajema na primer:
(a) za žrtev kaznivega dejanja:
materialno (neduševno) škodo:
duševno (moralno) škodo:
(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:
materialno (neduševno) škodo:
duševno škodo:
Odškodnina se izplača v enkratnem znesku in se ne izplačuje v obliki rent. Vendar lahko minister za pravosodje v primeru ustrezno dokazane potrebe med obravnavo zahteve prosilcu dodeli predplačilo. Poleg tega lahko žrtev, če ji je bila dodeljena odškodnina in če se je pozneje škoda občutno poslabšala, v petih letih od izplačila glavne odškodnine zahteva dodatno odškodnino.
Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanjih.
Vsaka žrtev, ki je utrpela škodo in izpolnjuje pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, lahko ne glede na svoje finančno stanje od države zahteva odškodnino, če ni pridobila učinkovitega in zadostnega nadomestila ali odškodnine.
Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi vaših odnosov s storilcem dejanj.
Komisija za žrtve se v svojem mnenju izreče o utemeljenosti zahteve in znesku odškodnine, ki ga je treba dodeliti in ki se določi zlasti ob upoštevanju teže poslabšanja življenjskih razmer prosilca. Minister za pravosodje nato odloči, ali se odškodnina dodeli ali ne, in določi njen znesek.
Najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko dodeli minister za pravosodje, ne sme presegati zgornje meje, ki se vsako leto določi z uredbo Velikega vojvodstva. Za leto 2017 je bila ta zgornja meja določena na 63 000 EUR.
V Velikem vojvodstvu prosilcem za odškodnino ni treba izpolniti nobenega določenega obrazca. Zadostuje, da je zahteva za uveljavljanje odškodnine vložena z navadnim pismom, v katerem so navedeni datum, kraj in natančna narava dejanj, ter da so mu priložena dokazila v podporo zahtevi.
Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more dobiti učinkovite in zadostne odškodnine iz drugega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja). Komisija za žrtve bo lahko upoštevala morebitne odškodnine, ki ste jih za izgube prejeli iz drugih virov.
Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med proučitvijo zahteve dodeli predplačilo.
Če je bila dodeljena odškodnina in se pozneje škoda občutno poslabša, se lahko vloži zahteva za dodatno odškodnino. To zahtevo je treba vložiti v petih letih od dneva izplačila glavne odškodnine.
Dodatna odškodnina ne sme presegati najvišjega zneska 63 000 EUR, zmanjšanega za že dodeljeni znesek odškodnine.
Pismu z zahtevo morate priložiti vsa dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli.
Neizčrpni seznam:
Ne.
Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg
Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296
E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/
Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg
Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296
E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/
Komisija za žrtve mora žrtev pozvati. Če se žrtev vabilu odzove, jo komisija zasliši o poteku dejanj in utrpeli škodi. Ta obravnava ni javna, žrtvi pa lahko pomaga odvetnik.
Minister za pravosodje odloči v šestih mesecih od dneva, ko je vložena zahteva za uveljavljanje odškodnine.
Če žrtev ni zadovoljna z odločbo ministra za pravosodje glede načela ali glede dodeljenega zneska, lahko vloži tožbo zoper državo, ki jo zastopa minister za pravosodje. Tožbo je treba vložiti pri okrožnem sodišču v Luxembourgu ali Diekirchu po želji tožnika.
Informacije o postopku za uveljavljanje odškodnine je mogoče dobiti pri:
Ministère de la Justice (ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg
Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296
E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/
Poleg tega pomoč in nasvete glede vložitve zahteve ponujata tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique) ter služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale).
Spletišče:
http://www.mj.public.lu/services_citoyens/indemnisation/index.html
https://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.htmlOseba, ki dokaže, da nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, določenimi v zakonu. Dodeli se ji odvetnik, ki ji zagotavlja pravne nasvete ali jo zastopa v postopkih pred sodiščem, stroške pa prevzame država. Vsakdo se lahko obrne na službe za informacije in pravno svetovanje ali mediacijo. Za kakršne koli pravne informacije je brezplačno na voljo „služba za sprejem in pravne informacije“ (Service d’accueil et d’information juridique).
– Service d’aide aux victimes, Service central d’assistance sociale (služba za pomoč žrtvam, osrednja služba za socialno pomoč)
Bâtiment Plaza Liberty, vhod A
12–18, rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg
Telefon: +352 475821-627/628
GSM: +352 621326595
E-naslov: scas-sav@justice.etat.lu
– Service d’accueil et d’information juridique (služba za sprejem in pravne informacije):
v Luxembourgu,
Cité judiciaire – Bâtiment BC,
L-2080 Luxembourg
Telefon: +352 221846
v Diekirchu,
Justice de Paix,
L-9211 Diekirch
Telefon: +352 802315
v Esch-sur-Alzettu,
Justice de Paix,
L-4239 Esch-sur-Alzette
Telefon: +352 541552
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za nasilno naklepno kaznivo dejanje proti osebi.
Za poškodbe (telesne in duševne), katerih zdravljenje traja več kot osem dni.
Da. Poleg žrtve lahko odškodnino prejmejo tudi predniki ali potomci žrtve, posvojitelji ali rejniki, posvojenci ali rejenci, zakonec ali registrirani partner žrtve, če so ob storitvi kaznivega dejanja z žrtvijo živeli v istem gospodinjstvu, do odškodnine pa so lahko upravičeni tudi vzdrževani družinski člani žrtve. Poleg njih lahko odškodnino prejme oseba, ki je poskrbela za pokop umrle žrtve.
Da, smrt žrtve ni pogoj za odškodnino za vzdrževane družinske člane ali druge upravičence.
Da, če zakonito bivate v EU ali če ste dokazano žrtev trgovine z ljudmi.
Odškodnino madžarske države lahko zahtevate samo, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Madžarske; če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, lahko svojo zahtevo za odškodnino vložite na Madžarskem. V takih primerih bodo madžarski organi zahtevo poslali državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Da, pogoj za odškodnino je, da je v zvezi s storjenim dejanjem začet kazenski postopek.
Ne, odškodnino lahko uveljavljate takoj po začetku kazenskega postopka.
Uveljavljanje zahteve zoper storilca ni pogoj za uveljavljanje odškodnine, ki jo plača država.
Da, zahtevo za odškodnino lahko vložite tudi, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen. V takih primerih je treba prav tako predložiti dokumente, ki dokazujejo obseg škode, vzročno-posledično povezavo med škodo in dejanjem (npr. račun, potrdilo, predhodno ponudbo ali drug dokument).
Odškodnino lahko praviloma zahtevate v enem letu po storjenem kaznivem dejanju.
Ali odškodnina na primer krije:
(a) za žrtev kaznivega dejanja:
(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:
Odškodnina se lahko zahteva kot enkratno plačilo ali v obliki mesečnih obrokov.
Do odškodnine, ki jo plača država, niste upravičeni, če je bilo v pravnomočni sodni odločbi ugotovljeno, da je ravnanje žrtve prispevalo h kaznivemu dejanju ali je bilo vzrok zanj ali da je protipravno ravnanje žrtve povzročilo škodo ali je prispevalo k njej. V kazenskem postopku, ki se je začel zaradi kaznivega dejanja, ki je podlaga za odškodnino, so nadaljnji razlogi za izključitev zavrnitev pričanja, zavrnitev obveznega sodelovanja ali neobstoj zasebnega predloga. Poleg tega žrtev ne more prejeti odškodnine, če je v kazenskem postopku, ki se je začel zaradi kaznivega dejanja, ki je podlaga za odškodnino, ali v zvezi z njim storila kaznivo dejanje krive ovadbe, zavajanja organov, krivega pričanja, podkupovanja prič, oviranja uradnega postopka ali prisile v uradnem postopku, prikrivanja olajševalnih okoliščin, pomoči in napeljevanja, odstranitve ali poškodovanja uradnega pečata, napada na storilca ali storilčevega sorodnika ali kaznivo dejanje, ki ogroža več ljudi, in je bilo to dejanje ugotovljeno s pravnomočno sodno odločbo.
Socialne potrebe niso pogoj za odškodnino, ki jo plača država.
Madžarski predpisi določajo primere, ko je žrtev izključena iz odškodnine (npr. žrtev je že prejela pomoč v zadevi ali državi ni vrnila že prejete finančne pomoči na podlagi tega zakona, čeprav bi to morala storiti).
Žrtev kaznivega dejanja lahko zaprosi za pavšalno denarno plačilo kot polno ali delno odškodnino za ekonomsko izgubo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja. Višina pavšalne odškodnine je največ petnajstkratnik osnovnega zneska (v letu 2021: 158 168 HUF).
Žrtev kaznivega dejanja lahko zaprosi za delno odškodnino za izgubo rednega dohodka v obliki rednih plačil, če je zaradi kaznivega dejanja nezmožna za delo za ocenjeno obdobje več kot šest mesecev.
Znesek odškodnine v obliki obroka je: 75 % dokazane izgube dohodka, če je žrtev mlajša od 18 let ali je odvisna od pomoči drugih oseb, in 50 % dokazane izgube dohodka, če žrtev ni odvisna od pomoči drugih oseb.
Ni najnižjega zneska. Znesek odškodnine ne presega petnajstkratnika osnovnega zneska (v letu 2021: 158 168 HUF), ki je leta 2021 znašal 2 372 520 HUF. Najvišji mesečni znesek odškodnine, ki se sme uveljavljati v obliki obroka, je osnovni znesek, ki je leta 2021 znašal 158 168 HUF.
V zahtevi mora biti naveden znesek škode. Vsak znesek, prejet iz drugega vira, se odšteje od zneska odškodnine.
Država povrne znesek dokazane škode, tudi če se lahko povrne iz drugega vira. Če se škoda pozneje povrne iz drugega vira, je treba znesek, izplačan kot pomoč, vrniti do višine povračila. V tem primeru je država odškodnino zagotovila kot predujem.
Ne. Odškodnina se lahko dodeli samo enkrat.
Ne, vložitev zahteve je brezplačna.
Vladni urad mestne občine Budimpešta (Budapest Főváros Kormányhivatala) je organ za odločanje glede odškodnin, ki jih plača država.
Zahteva se lahko vloži pri službi za podporo žrtvam katerega koli okrožnega vladnega urada (organi pomoči) ali neposredno pri organu za odločanje (vladni urad mestne občine Budimpešta – Budapest Főváros Kormányhivatala).
Ne.
Rok za obravnavo zahtev je največ 60 dni.
Zoper odločbo na prvi stopnji se lahko pri sodiščih sprožijo upravni postopki.
http://igazsagugyiinformaciok.kormany.hu/aldozatsegito-szolgalat
Telefonska pomoč za žrtve (Áldozatsegítő Vonal) je na številki 06-80-225-225 v madžarščini in angleščini na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu, uporabite pa lahko tudi spletišče http://www.vansegitseg.hu/.
Da, pomoč pri izpolnjevanju vloge zagotavlja osebje lokalnih služb za podporo žrtvam in centrov za podporo žrtvam, ki v enostavnih primerih zagotavljajo tudi pravno svetovanje. Sicer pa je pravna pomoč mogoča na podlagi zakona LXXX iz leta 2003 o pravni pomoči.
Storitve za pomoč pri uveljavljanju vaših interesov so na voljo v vseh organizacijskih enotah službe za podporo žrtvam, tj. v okrožnih in vladnih uradih v Budimpešti ter v centrih službe za podporo žrtvam, kjer svetovalci za podporo žrtvam zainteresiranim stranem zagotavljajo praktično pomoč (na primer pomoč pri izpolnjevanju vlog) in informacije. Žrtve se lahko obrnejo tudi na organizacije civilne družbe (na primer Beli obroč (Fehérgyűrű), madžarska baptistična pomoč (Baptista Szeretetszolgálat) itd.).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Vrste kaznivih dejanj, za katere lahko prejmete odškodnino, so posilstvo, z uporabo sile, nagovarjanje mladoletnih oseb k prostituciji, naklepni umor, posebno huda telesna poškodba ali požig, s katerim se lahko ogrozi življenje.
Odškodnino lahko prejmete za kakršno koli škodo, ki ste jo utrpeli zaradi katerega koli zgoraj navedenega nasilnega naklepnega kaznivega dejanja.
Odškodnino lahko prejmete, tudi če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla. „Vzdrževani družinski člani“ so osebe, za katere je pokojnik skrbel, in osebe, ki so bile zakonsko upravičene do tega, da zanje skrbi pokojnik.
Če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela, odškodnine ne morete prejeti.
Če niste državljan države EU, ne morete uveljavljati odškodnine.
V tem primeru lahko uveljavljate odškodnino ob zagotovitvi vse potrebne in razumne pomoči ter informacij, potrebnih za zadevne namene.
Da, preden lahko uveljavljate odškodnino, morate kaznivo dejanje prijaviti policiji.
Ni nujno, da pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakate na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka.
Odškodnino morate najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran.
Tudi če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen, ste vseeno upravičeni do odškodnine. Kot dokaz morate predložiti policijsko poročilo.
Odškodnino lahko uveljavljate v enem letu po kaznivem dejanju.
Odškodnina zajema:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (nematerialno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
Po lastni presoji uradnika za odškodninske zahtevke;
– duševno škodo:
Po lastni presoji uradnika za odškodninske zahtevke.
Odškodnina se izplača kot pavšalni znesek in ne kot periodična renta. Vendar lahko uradnik za odškodninske zahtevke v primeru zapoznele končne zdravniške ocene poškodbe dodeli vmesni znesek, izplačilo končnega zneska pa odloži.
Uradnik za odškodninske zahtevke lahko odškodnino zadrži ali jo zmanjša, če meni, da:
Odškodnina na podlagi sheme se ne izplača, če:
Vaš finančni položaj lahko vpliva na dodeljeni znesek.
Razen zgoraj navedenih ni nobenih drugih meril.
Odškodnina se izračuna na podlagi proste presoje.
Nobeno plačilo kateremu koli vložniku ne sme preseči triindvajset tisoč tristo eurov (23 300 EUR), ta znesek pa se prav tako ne sme preseči v primeru več zahtevkov zaradi istega kaznivega dejanja.
Da, v obrazcu morate navesti znesek, lahko pa dobite tudi navodila za izračun zneska in v zvezi z drugimi vidiki.
Znesek odškodnine, ki jo za izgube prejmete iz drugih virov, se lahko odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ.
Uradnik za odškodninske zahtevke ima pravico, da uredi izplačilo denarnega zneska, ki se dodeli kot odškodnina, kot se mu zdi ustrezno.
Po sprejetju odločitve v glavni stvari ne morete dobiti dopolnilne ali dodatne odškodnine.
Dokazila so:
V takem primeru se upravna taksa ali druge pristojbine ne zaračunajo.
Ta organ je uradnik za odškodninske zahtevke pri uradu generalnega državnega tožilca.
Zahtevke je treba poslati pomočniku uradnika na ministrstvo za pravosodje, 14-16-18 Triq is-Suq, Floriana.
Vaša navzočnost ni potrebna.
En do dva meseca, odvisno od okoliščin.
Odločbe ni mogoče izpodbijati.
Dobite jih lahko pri ministrstvu za pravosodje ali na spletišču: https://eforms.gov.mt/pdfforms.aspx?fid=pjd010e.
Da, pravno pomoč lahko dobite.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Za vsa naklepna nasilna kazniva dejanja, tj. napad, grožnje z nasiljem in/ali grožnje z uporabo orožja, umor, uboj, nasilni rop in nasilna spolna kazniva dejanja (nespodobni napad in posilstvo). Odškodnina se lahko dodeli tudi preživelim sorodnikom žrtve, ki ji je bila povzročena smrt iz malomarnosti.
Plačilo je nadomestilo za vaše bolečine in trpljenje (duševna škoda) ter za morebitne posledične finančne izgube, kot so zdravstveni stroški, nastali pri zdravljenju poškodbe zaradi kaznivega dejanja, ali za morebitno izgubo zaslužka zaradi posledične nezmožnosti za delo. Plačilo ni namenjeno temu, da bi v celoti krilo vse izgube, temveč gre za določen enkratni nediferencirani znesek, izplačan kot prispevek za kritje stroškov za škodo, ki ste jo utrpeli.
Da, odškodnino lahko prejmete, če ste zakonec, (registrirani) partner ali starš, otrok, brat ali sestra žrtve, ki je umrla. Lahko ste upravičeni do odškodnine za stisko, ki ste jo doživeli kot preživeli sorodnik, za pogrebne stroške, ki so vam nastali, in za izgubo možnosti preživljanja zaradi izgube dohodka pokojnika.
Da, sklad lahko dodeli odškodnino sorodnikom žrtev, ki so utrpele hude in trajne poškodbe, ki so posledica nasilnega kaznivega dejanja. Za sorodnike se štejejo zakonec, (registrirani) partner, starš, otrok, brat ali sestra umrle osebe.
Da, sklad lahko dodeli odškodnino, če je oseba utrpela duševno škodo, ker je bila priča naklepnemu nasilnemu kaznivemu dejanju ali se je neposredno soočila s posledicami naklepnega nasilnega kaznivega dejanja (to ne velja za smrt iz malomarnosti). Da bi bili upravičeni do odškodnine, je treba dokazati, da je bila zaradi kaznivega dejanja povzročena huda duševna škoda. Za to je potrebna diagnoza usposobljenega zdravnika.
Da, če je bilo kaznivo dejanje, katerega žrtev ste, storjeno na nizozemskem ozemlju. Državljanstvo žrtve ni pomembno.
Ne, iz sklada se lahko odškodnina dodeli samo zaradi nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na nizozemskem ozemlju.
Ne, da bi sklad obravnaval vašo zahtevo, vam kaznivega dejanja ni treba najprej prijaviti policiji. Kljub temu imata v praksi prijava kaznivega dejanja in poznejša kazenska preiskava pomembno vlogo pri utemeljevanju zahteve. Če kaznivo dejanje ni bilo prijavljeno, mora biti mogoče dokazati verodostojnost zahteve na podlagi drugih objektivnih izjav. Beseda „objektivnih“ se tu nanaša na informacije, pridobljene iz zanesljivih nepristranskih virov.
Ne. Kljub temu lahko sklad v nekaterih primerih meni, da je treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka, da se ugotovi verodostojnost vaše zahteve.
Ne.
Da. Kar zadeva utemeljitev verodostojnosti, za take zahteve veljajo enaki pogoji kot v primerih, ko je storilec kaznivega dejanja znan.
Da. Svojo zahtevo morate pri skladu vložiti v 10 letih od datuma, na katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno. V primeru preživelega sorodnika se to obdobje začne z datumom smrti žrtve.
Plačilo iz sklada ni povezano s konkretnimi izgubami. To je fiksen enkratni nediferencirani znesek, ki je nadomestilo za vaše bolečine in trpljenje (duševna škoda) ter za morebitne posledične finančne izgube, kot so zdravstveni stroški, nastali pri zdravljenju poškodbe zaradi kaznivega dejanja, ali za morebitno izgubo zaslužka zaradi posledične nezmožnosti za delo.
V primeru preživelih sorodnikov je plačilo tudi nadomestilo za bolečine in trpljenje (stisko zaradi smrti sorodnika), za zdravstvene stroške, npr. za zdravljenje psiholoških težav zaradi smrti sorodnika, in/ali za izgubo zaslužka zaradi nezmožnosti za delo. Lahko se izplača tudi ločeno plačilo kot nadomestilo za pogrebne stroške in izgubo možnosti preživljanja zaradi izgube dohodka pokojnika.
Z enkratnim izplačilom.
Da bi bili upravičeni do plačila iz sklada, je pomembno, da niste sami krivi kaznivega dejanja. Povedano drugače, ne smete biti storilec kaznivega dejanja ali pri njem sodelovati. Če ste bili vpleteni v kaznivo dejanje, lahko sklad zavrne vašo zahtevo ali zmanjša znesek izplačane odškodnine.
Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo upravičenost do odškodnine za škodo, ki ste jo utrpeli.
Višina plačila temelji na resnosti škode, ki ste jo utrpeli, ali na okoliščinah kaznivega dejanja.
Sklad je opredelil šest kategorij škode in za vsako velja določen znesek odškodnine. Kategorija 1 pomeni upravičenost žrtev do izplačila v višini 1 000 EUR, kategorija 6 pa do izplačila v višini 35 000 EUR.
Ne.
Da, če se ta odškodnina nanaša na duševno škodo, zdravstvene stroške ali izgubo zaslužka.
Da, sklad vam lahko izplača predujem odškodnine v obliki začasnega plačila. To lahko stori pod pogojem, da zahteva izpolnjuje zakonske zahteve (tj. z gotovostjo je bilo dokazano, da ste upravičeni do plačila) in da sklad ne more sprejeti dokončne odločbe v kratkem roku. Zahtevek za predujem bo obravnavan samo, če ga vložite pisno in pojasnite, zakaj je predujem potreben in nujen, npr. če nimate dovolj finančnih sredstev za zdravljenje poškodbe, ki ste jo utrpeli. Za odobritev predujma ne zadošča zgolj dejstvo, da ste v težkem finančnem položaju.
Lahko vložite dodatno zahtevo, če se po prejetju odločbe o dodelitvi odškodnine izkaže, da je vaša poškodba veliko hujša od tiste, na kateri je temeljila odločba o vaši prvi zahtevi. Preživeli sorodnik lahko vloži tudi dodatno zahtevo za pogrebne stroške in izgubo možnosti preživljanja.
Ne.
Odškodninski sklad za žrtve nasilnih kaznivih dejanj.
Na Odškodninski sklad za žrtve nasilnih kaznivih dejanj.
Ne.
Največ 26 tednov, vendar običajno manj.
Pri skladu lahko v šestih tednih vložite pisni ugovor. Če se ne strinjate z odločbo glede vašega ugovora, lahko vložite pritožbo pri nizozemskem upravnem sodišču.
Vsi obrazci in druge informacije so na voljo na spletišču sklada.
Obiščete lahko spletišče Odškodninskega sklada za žrtve nasilnih kaznivih dejanj.
Telefonska številka sklada: 070-4142000
Žrtvam ni na voljo pravna pomoč za pomoč odvetnika pri vložitvi zahteve pri skladu. Če pa potrebujete pomoč pri vložitvi zahteve, vam je na voljo brezplačna pomoč nizozemske službe za podporo žrtvam (Slachtofferhulp Nederland) .
Če potrebujete pomoč pri vložitvi zahteve za odškodnino, vam lahko brezplačno pomaga nizozemska služba za podporo žrtvam.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na podlagi zakona o žrtvah kaznivih dejanj (Verbrechensopfergesetz, VOG), BGBl. št. 288/1972 se odškodnina dodeli posameznikom, kadar je verjetno, da so zaradi protipravnega in naklepnega dejanja, za katerega je na dan, ko je izdana odločba, zagrožena več kot šestmesečna zaporna kazen, utrpeli telesno poškodbo ali je zadevno dejanje škodovalo njihovemu zdravju.
Za protipravna in naklepna dejanja, za katera je zagrožena več kot šestmesečna zaporna kazen in katerih posledica je telesna poškodba ali ki so škodovala zdravju.
Da. Družinski člani, ki so bili na podlagi civilnega prava vzdrževani družinski člani pokojnika (otroci, zakonec), so upravičeni do odškodnine.
Da, če je bila žrtev hudo poškodovana. Pogoj je tudi, da je zaradi kaznivega dejanja družinski član (otrok, starš, zakonec, sorojenec) utrpel šok, ki je povzročil klinično pomembne psihološke posledice.
Da. Pogoj je, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Avstriji po 30. juniju 2005. Običajno je pogoj tudi, da je oseba, ki uveljavlja odškodnino, v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, zakonito bivala v Avstriji.
V skladu z zakonom o žrtvah kaznivih dejanj so državljani Avstrije in EU (če so imeli v Avstriji običajno prebivališče, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno) načeloma upravičeni do odškodnine za poškodbe, utrpele v tujini.
V skladu s členom 2 Direktive Sveta 2004/80/ES odškodnino izplača pristojni organ države članice, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Žrtev in preživeli vzdrževani družinski člani morajo pomagati pri preiskavi kaznivega dejanja in iskanju storilca, drugače se lahko zahtevek za odškodnino zavrne.
Ne.
Ne.
Ni potrebno, da je storilec identificiran ali obsojen. Dovolj je, če je verjetno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Večino zahtevkov je treba vložiti v treh letih po kaznivem dejanju, da se lahko pomoč prizna za nazaj. Če se zahtevek vloži po navedenem roku, se pomoč izplačuje od meseca, ki sledi datumu vložitve zahtevka.
Zagotoviti je mogoče naslednjo pomoč:
1. odškodnino zaradi izgube zaslužka ali preživljanja;
2. terapevtsko oskrbo
(a) zdravniško pomoč;
(b) zdravila;
(c) medicinske pripomočke;
(d) institucionalno oskrbo;
(e) zobozdravstveno zdravljenje;
(f) ukrepe za krepitev zdravja (člen 155 splošnega zakona o socialni varnosti (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz), BGBl. št. 189/1955);
2a. pokritje stroškov nujnih obravnav kliničnih in zdravstvenih psihologov in psihoterapevtov;
3. ortopedsko oskrbo
(a) namestitev protez, ortopedskih in drugih pripomočkov, njihovo popravilo in zamenjavo;
(b) povrnitev stroškov prilagoditve vsakdanjih predmetov in vgradnjo kopalnice za invalide;
(c) nepovratna sredstva za kritje stroškov predelave večslednih vozil za voznika invalida;
(d) pomoč za nakup večslednih vozil;
(e) vse potne stroške in stroške prevoza, ki nastanejo;
4. medicinsko rehabilitacijo
(a) namestitev v zdravstveni ustanovi, ki se ukvarja predvsem z rehabilitacijo;
(b) zdravniško pomoč, zdravila in medicinske pripomočke, če so potrebni neposredno zaradi ali v zvezi s točko (a);
(c) vse potne stroške in stroške prevoza, ki nastanejo;
5. poklicno rehabilitacijo
(a) poklicno usposabljanje za ponovno pridobitev ali izboljšanje zmožnosti za delo;
(b) usposabljanje za nov poklic;
(c) nepovratna sredstva ali posojila (člen 198(3) splošnega zakona o socialnem zavarovanju, (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz, ASVG 1955));
6. socialno rehabilitacijo
(a) nepovratna sredstva za kritje stroškov pridobitve vozniškega dovoljenja, če zaradi invalidnosti osebe ni mogoče pričakovati, da bi lahko uporabljala javni prevoz;
(b) prehodno nadomestilo (člen 306 ASVG 1955);
7. nadomestila za oskrbo, nadomestila za slepe osebe;
8. povrnitev pogrebnih izdatkov;
9. dodatne ugodnosti na podlagi ocene materialnega položaja;
10. odškodnino za bolečine in trpljenje v enkratnem znesku.
Odvisno.
Obstajajo mesečna izplačila (nadomestilo za izgubo zaslužka/preživljanja; dodatne ugodnosti na podlagi ocene materialnega položaja; nadomestilo za oskrbo in nadomestilo za slepe osebe) in enkratna izplačila (kot je povrnitev pogrebnih izdatkov, odškodnina za bolečine in trpljenje v enkratnem znesku).
V zakonu o žrtvah kaznivih dejanj so navedeni razlogi, na podlagi katerih se lahko odškodnina zavrne (na primer huda malomarnost, sodelovanje v pretepu).
Pri večini vrst pomoči vaše finančno stanje ni pomembno. Izguba zaslužka in preživljanja se določi na podlagi meril iz civilnega prava in ne glede na materialni položaj.
Ne.
Za vsak primer posebej. Tekoča odškodnina zaradi izgube zaslužka in preživljanja se izračuna na podlagi meril iz civilnega prava.
Najnižji znesek odškodnine ni določen.
Obstajajo pa omejitve glede prihodkov ali fiksnih zneskov v zvezi s posameznimi vrstami pomoči.
Ne. Znesek opredeli zadevni organ, vendar pa mora žrtev sodelovati v postopku in zagotoviti potrebne informacije.
V skladu z zakonom o žrtvah kaznivih dejanj se državni prejemki (kot je nadomestilo za brezposelnost) in prejemki socialne varnosti (invalidska pokojnina itd.) upoštevajo in se zaradi njih zmanjša odškodnina zaradi izgube zaslužka.
Da. Če obstaja nujna potreba po finančni pomoči. Mora pa biti verjetno, da je zahtevek utemeljen.
Da.
Zahtevi za pomoč je običajno treba priložiti naslednje dokumente:
Tudi organ sam zahteva predložitev listin.
Ne.
Bundesamt für Soziales und Behindertenwesen - Sozialministeriumservice (zvezni urad za socialne zadeve in invalide, ministrstvo za socialne zadeve)
Babenbergerstraße 5, A-1010 Dunaj
Telefon: +43 158831
Telefaks: +43 10599882516
E-naslov: post.wien@sozialministeriumservice.at
Bundesamt für Soziales und Behindertenwesen - Sozialministeriumservice (zvezni urad za socialne zadeve in invalide, ministrstvo za socialne zadeve)
Babenbergerstraße 5, A-1010 Dunaj
Telefon: +43 158831
Telefaks: +43 10599882516
E-naslov: post.wien@sozialministeriumservice.at
Od vas se lahko zahteva sodelovanje v postopku (za oceno, ki jo pripravi izvedenec, odgovarjanje na vprašanja itd.), sicer pa na splošno vaša navzočnost ni potrebna.
Odgovor je odvisen od vrste zahtevane odškodnine. Odločitev se običajno sprejme v nekaj mesecih.
Pritožbo zoper odločbo ministrstva za socialne zadeve je mogoče vložiti pri zveznem upravnem sodišču (Bundesverwaltungsgericht) ali ustavnem sodišču (Verfassungsgerichtshof) in vrhovnem upravnem sodišču (Verwaltungsgerichtshof).
Za vložitev zahtevka vam ni treba izpolniti obrazca za vlogo. Informacije (in zadevne obrazce) zagotavlja ministrstvo za socialne zadeve na svojem spletišču.
Sozial Ministerium - Sozialentschädigung (ministrstvo za socialne zadeve - socialna odškodnina)
Sozial Ministerium - Verbrechensopfer (ministrstvo za socialne zadeve - žrtve kaznivih dejanj)
Pravne informacije zagotavlja ministrstvo za socialne zadeve, ki pa ne more zagotoviti pomoči odvetnika ali plačila njegovih storitev.
Da, na primer Weisser Ring.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko prejmete, če ste žrtev kaznivega dejanja, katerega posledice so huda telesna poškodba, okvara delovanja telesnega organa ali okvara zdravja, od katerih vsaka traja več kot sedem dni. Pri tem ni pomembno, ali je bilo kaznivo dejanje naklepno ali ne oziroma nasilno ali ne. Pomembno je le, ali je imelo zgoraj navedene posledice.
Če je žrtev kaznivega dejanja umrla, lahko zahtevate odškodnino, če je bila žrtev vaš:
Pri tem ni pomembno, ali ste bili vzdrževani družinski član žrtve.
V takem primeru je do odškodnine upravičena le žrtev kaznivega dejanja.
Priznanje odškodnine ni odvisno od vašega državljanstva, ampak od vašega stalnega prebivališča. Odškodnino lahko prejmete, če imate stalno prebivališče na Poljskem ali v drugi državi članici EU.
Odškodnino lahko pred poljskim organom za odločanje uveljavljate le, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Poljskem. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici EU, lahko odškodnino zahtevate le v njej. Po pomoč se lahko obrnete na območnega državnega tožilca (Prokurator Okręgowy), ki je pristojen glede na kraj vašega stalnega prebivališča.
Kaznivo dejanje je treba prijaviti policiji ali tožilstvu, saj je treba zahtevi za odškodnino priložiti kopijo prijave. Tega vam ni treba storiti osebno. Državni tožilec, ki vodi pripravljalni postopek, vam bo pomagal pri pridobivanju odškodnine. Če prijavite kaznivo dejanje, bo vaš zahtevek v primeru, da storilec ne bo odkrit, bolj verodostojen.
Zahtevek za odškodnino lahko vložite pred zaključkom postopka, ki ga vodi tožilstvo (policija) ali sodišče. Odločitev o dodelitvi odškodnine se lahko sprejme še pred koncem kazenskega postopka.
Od storilca je smiselno zahtevati odškodnino le, če obstaja realna možnost, da jo boste tudi dobili. Če storilec ne zmore plačati odškodnine, jo lahko uveljavljate tudi, če prej niste vložili tožbe zoper storilca. V takem primeru morate dokazati, da odškodnine od storilca ne boste prejeli. Tak primer je, če storilec nima premoženja ali če bo več let ostal v zaporu, kjer ne bo delal.
Do odškodnine ste upravičeni ne glede na to, ali je bil storilec identificiran oziroma obsojen. V takem primeru morate v postopku za dodelitev odškodnine dokazati, da je bil dogodek, zaradi katerega zahtevate odškodnino, kaznivo dejanje.
Opozoriti je treba, da je treba zahtevo za odškodnino vložiti v petih letih od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Zahteve, vložene po navedenem roku, ne bodo obravnavane.
Ali se odškodnina prizna na primer za:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
Odškodnina se izplača z enkratnim plačilom. Izplača jo sodišče, ki je izdalo odločbo o dodelitvi odškodnine, in sicer v enem mesecu od datuma, ko navedena odločba postane pravnomočna.
Odškodnina se sorazmerno zniža, če ste s svojim ravnanjem prispevali h kaznivemu dejanju.
Odškodnine ne prejmete, če ste bili udeleženec pri storitvi kaznivega dejanja ali če ste se strinjali, da boste prevzeli posledice kaznivega dejanja.
Za priznanje odškodnine vaše finančno stanje ni pomembno. Pri obravnavi vašega zahtevka se predvsem presoja, ali lahko prejmete odškodnino od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police. Odškodnina se dodeli, če sodišče ugotovi, da ne boste prejeli odškodnine iz nobenega od zgoraj navedenih virov.
Edini pogoj za dodelitev odškodnine je, da je ni mogoče prejeti od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police.
Dokazati boste morali stroške, ki so vam nastali v zvezi s kaznivim dejanjem. Če zahtevate odškodnino za izgubljeni zaslužek, morate predložiti listine, iz katerih izhaja, koliko ste zaslužili. Stroške, povezane z zdravljenjem in rehabilitacijo, ter pogrebne stroške je najbolje dokazati s predložitvijo računov. Če nimate računov, lahko zahtevate zaslišanje prič ali imenovanje izvedencev.
Če sodišče ugotovi, da v vašem primeru ni mogoče zagotovo dokazati, da ste upravičeni do zneska, ki ga zahtevate, vam lahko po proučitvi vseh okoliščin dodeli znesek, ki se mu zdi ustrezen.
Odškodnina ne more presegati 25 000 PLN oziroma 60 000 PLN, če je žrtev umrla. Najnižji znesek odškodnine ni določen.
Da, zahtevani znesek morate navesti v obrazcu zahteve. Posebnih navodil ni, nekaj informacij pa je na voljo v oddelku „Kako se odškodnina izračuna?“.
Če od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police prejmete sredstva, namenjena kritju pogrebnih stroškov in izgubljenega zaslužka, ali druga sredstva za preživljanje (npr. preživnino) ali sredstva, namenjena kritju stroškov, povezanih z zdravljenjem ali rehabilitacijo, jih sodišče odšteje od vaše odškodnine.
Pred obravnavo zahteve lahko zaprosite za poseben znesek (zavarovanje) za kritje potrebnih stroškov, povezanih z zdravljenjem in rehabilitacijo, ali pogrebnih stroškov. Vlogo za to lahko vložite še pred vložitvijo zahteve za odškodnino ali skupaj z njo.
Praviloma se odškodnina prizna enkrat.
Zahtevi za odškodnino je treba priložiti: kopijo prijave kaznivega dejanja, kopije odločb, izdanih v kazenskem postopku (npr. odločbe o zaustavitvi kazenskega postopka), kopije zdravniških potrdil ali mnenj izvedencev o škodi za zdravje, račune in druge listine, ki potrjujejo informacije iz zahteve.
Če zahtevate odškodnino za smrt najbližjega sorodnika, je treba priložiti potrdilo o smrti navedene osebe in listine, iz katerih izhaja vaše razmerje s pokojnikom (npr. rojstni list ali potrdilo o sklenitvi zakonske zveze). Če je bil pokojnik vaš zunajzakonski partner, je treba priložiti izjavo, s katero pod kazensko odgovornostjo izjavljate, da sta živela skupaj.
Kadar zahtevate odškodnino, ste v celoti oproščeni plačila sodnih stroškov. To pomeni, da nimate stroškov, povezanih s predložitvijo ali obravnavo zahtevka (npr. stroškov izdelave mnenj izvedencev).
V nacionalnih primerih zahteve za odškodnino obravnava okrajno sodišče (sąd rejonowy), ki je pristojno glede na kraj vašega prebivališča. To je običajno okrajno sodišče v vašem kraju ali okrajno sodišče, ki vam je najbližje.
V nacionalnih primerih se zahteva pošlje na naslov sodišča, ki bo obravnavalo zadevo.
O tem, ali morate biti navzoči na naroku, odloči sodišče, ki obravnava zahtevo. Ali se zahteva vaša navzočnost, vam sporoči, ko vas obvesti o datumu obravnave zahteve.
Za sprejetje odločitve o zahtevah za odškodnino rok ni določen. Trajanje odločanja je odvisno od zapletenosti zadeve, dokazov, ki jih mora izvesti organ za odločanje, in števila zadev, ki jih organ za odločanje takrat obravnava.
Če z odločbo sodišča niste zadovoljni, se lahko pritožite na okrožno sodišče (sąd okręgowy). Če vas pred sodiščem ne zastopa odvetnik, boste prejeli informacije o tem, kako vložiti pritožbo.
Državni tožilec, ki vodi predhodni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega zahtevate odškodnino, vam bo dal potrebne informacije o odškodnini ter predlogo obrazca za vložitev zahtevka in vam pojasnil, kako ga izpolniti.
Osnovne informacije o odškodnini so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje, kjer najdete tudi predlogo obrazca za vložitev zahtevka.
Pravna pomoč se zagotovi osebam, ki dokažejo, da si odvetnika ne morejo privoščiti. Opomniti je treba, da vam bo pri uveljavljanju odškodnine lahko pomagal državni tožilec, ki vodi postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega zahtevate odškodnino.
Na Poljskem obstaja sklad za podporo žrtvam in pomoč po odpustu iz kazenskega zavoda (Fundusz Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej), ki zbira sredstva, med drugim namenjena pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovim najbližjim sorodnikom. Upravlja ga minister za pravosodje. Podpora je organizirana tako, da upravitelj sklada v odprtem razpisnem postopku izbere organizacije, ki so po njegovem mnenju oddale najboljše ponudbe, in jim dodeli namenske subvencije za ukrepe za žrtve kaznivih dejanj. Praviloma je v vsakem vojvodstvu vsaj en subjekt, ki zagotavlja podporo žrtvam kaznivih dejanj.
Sredstva se uporabijo za financiranje pravne, psihološke in materialne pomoči. Pravna pomoč lahko vključuje pomoč pri uveljavljanju odškodnine.
Če želite izkoristiti pomoč, se obrnite na nevladno organizacijo, ki je v ta namen prejela subvencijo ministra za pravosodje, pri čemer boste morali dokazati, da ste žrtev kaznivega dejanja. Seznam takih organizacij in njihovi kontaktni podatki so na voljo na spletišču ministrstva za pravosodje, v oddelku obravnava dejavnosti / podpora žrtvam kaznivih dejanj / podpora žrtvam kaznivih dejanj in njihovim najbližjim sorodnikom – seznam subjektov in organizacij (kliknite na: działalność / pomoc pokrzywdzonym przestępstwem / pomoc pokrzywdzonym przestępstwem oraz osobom im najbliższym – lista podmiotów i organizacji).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko prejmete za nasilna kazniva dejanja. To so kazniva dejanja, katerih posledice so trajna invalidnost, začasna popolna nezmožnost za delo, ki traja vsaj 30 dni, ali smrt, ali kazniva dejanja, zaradi katerih sta se zelo poslabšala življenjski standard in kakovost življenja žrtve ali v primeru smrti žrtve življenjski standard in kakovost življenja oseb (bližnjih sorodnikov), ki so bile od žrtve finančno odvisne ali za katere je bila žrtev odgovorna, če take osebe niso prejele odškodnine od storilca.
Primeri so: umor, posebno huda telesna poškodba, posilstvo, spolna zloraba mladoletnika, nasilje v družini ali huda telesna poškodba zaradi ropa.
Da, finančna pomoč se lahko odobri bližnjim sorodnikom, ki so finančno odvisni od neposredne žrtve kaznivega dejanja, ki je umrla neposredno zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, ter bližnjim sorodnikom, za katere je bila taka žrtev odgovorna.
Do odškodnine so lahko upravičeni sorodniki, ki so bili pred smrtjo žrtve upravičeni do prejemanja preživnine od nje: na primer zakonec ali nekdanji zakonec, starši, otroci, sorojenci, tete, strici, očim ali mačeha v nekaterih okoliščinah ter neporočeni partner katerega koli spola, ki je z žrtvijo več kot dve leti živel v odnosu, ki je podoben zakonski zvezi.
Posredne žrtve nasilnih kaznivih dejanj (bližnji sorodniki) lahko prejmejo odškodnino le v primeru smrti neposredne žrtve.
Državljani ali tujci, ki so kot žrtve neposredno utrpeli resno izgubo zaradi nasilnih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Portugalske ali na krovu portugalske ladje ali zrakoplova, lahko prejmejo odškodnino, če so izpolnjene nekatere pravne zahteve.
(a) žrtve kaznivih dejanj, storjenih zunaj Portugalske, zoper portugalske državljane ali državljane EU, ki imajo običajno prebivališče na Portugalskem:
žrtve nasilnih kaznivih dejanj, vključno z nasiljem v družini, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja, če imajo take žrtve običajno prebivališče na Portugalskem, so lahko upravičene do prejetja finančne odškodnine od portugalske države, če niso upravičene do odškodnine od države, na ozemlju katere je izguba nastala. V takem primeru je komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes, CPVC) odgovorna, da preveri, ali ima vložnik pravico do odškodnine v državi, na ozemlju katere je izguba nastala;
(b) žrtve kaznivih dejanj v drugi državi članici EU, ki imajo običajno prebivališče v zadevni državi članici in ki vložijo vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države:
če vložnik vloge za odškodnino, ki ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU, pri pristojnem organu države, v kateri običajno prebiva, vloži vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države, lahko komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj prejme zahtevek, ki ji ga posreduje pristojni organ države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, in odloči o dodelitvi odškodnine ter o odločitvi obvesti navedeni pristojni organ.
Kaznivega dejanja ni treba prijaviti organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar pa lahko organi izvedo za kaznivo dejanje in izvedejo preiskavo le na podlagi prijave.
Če žrtev še ni dopolnila 16 let, prijave ne more dati sama. Vložiti jo mora njen pravni zastopnik.
Pred vložitvijo zahteve za odškodnino ni treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka. Komisijo za zaščito žrtev kaznivih dejanj je treba obvestiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca.
Do odškodnine ste lahko upravičeni tudi, če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati vložniku, v okviru kazenskega postopka ali zunaj takega postopka odškodninski zahtevek ni bil vložen (na primer ker vložnik ni vložil zahtevka za odškodnino pri sodišču ali ker ga je umaknil), vendar se v takem primeru odškodnina zmanjša za polovico najvišjega zneska, ki ga lahko država prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj da kot predujem.
Tudi če storilec nasilnega kaznivega dejanja ni znan ali če zoper njega drugače ni mogoče vložiti obtožnice ali ga obsoditi, je žrtev upravičena, da od države prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj dobi predujem.
Vlogi, ki se predloži komisiji in v kateri se zahteva predujem odškodnine, je treba priložiti listine, iz katerih izhajajo zatrjevana dejstva, tj. opis povzročene škode, nezmožnost za delo, medicinsko dokumentacijo itd.
Da. Praviloma je treba odškodnino uveljavljati v okviru kazenskega postopka. Žrtev mora policijo ali državno tožilstvo do konca faze preiskave obvestiti, da namerava vložiti vlogo za odškodnino, na primer ko poda izjavo. Po prejemu obvestila o vloženi obtožnici zoper obtoženca je treba zahtevek vložiti v 20 dneh.
Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj zaprosi za odškodnino ali predujem odškodnine, mora vlogo vložiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če je bila žrtev v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, še mladoletna, lahko vlogo za predujem odškodnine od države vloži najpozneje eno leto, preden postane polnoletna ali pridobi popolno poslovno sposobnost.
Ali odškodnina na primer krije:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
Predujem odškodnine žrtvi nasilja v družini se praviloma plača v obliki mesečnih plačil v šestih obrokih, pri čemer se lahko to obdobje podaljša še za šest mesecev. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih posebnih potreb in pomanjkanja sredstev za preživljanje se lahko plača v enem obroku.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj se predujem odškodnine žrtvi plača v enem obroku, ki ima lahko obliko anuitete.
Komisija lahko znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, zmanjša ali zavrne njeno izplačilo na podlagi ravnanja žrtve, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, med tem ali po tem, ali na podlagi odnosa med žrtvijo in storilcem, ali na podlagi okoliščin, ali pa če je ravnanje žrtve v nasprotju s pravičnostjo in javnim redom.
Vendar pa se ravnanje žrtve ali vložnika ne upošteva pri zmanjšanju ali zavrnitvi odškodnine, če je bila škoda povzročena z motornim kopenskim vozilom ali v nekaterih primerih, če se uporabljajo pravila o nezgodah pri delu ali opravljanju dolžnosti.
Pri odločanju o dodelitvi predujma odškodnine in določanju višine odškodnine se upošteva naslednje:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj se upoštevajo tudi vsi zneski, ki jih žrtev prejme iz drugih virov, in sicer od storilca ali iz sistema socialne varnosti; zneski, ki jih prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se načeloma ne upoštevajo.
Če v okviru kazenskega postopka zoper storilca ni bila dodeljena odškodnina ali če je verjetno, da storilec ne bo zagotovil odškodnine in da ne bo drugega vira učinkovite ali zadostne odškodnine, se pri odločanju o dodelitvi odškodnine upoštevajo tudi ti dejavniki.
V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj se znesek odškodnine izračuna v skladu z načeli pravičnosti in glede na zneske, ki jih je oseba že prejela iz drugih virov (na primer od storilca ali iz sistema socialne varnosti).
V primeru odškodninskega zahtevka zaradi izgubljenega zaslužka (tj. zneskov, ki jih žrtev ne prejema več) komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj upošteva tudi napovedi žrtve za odmero dohodnine za tri leta, preden je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če žrtev umre, se kot referenca upoštevajo napovedi vložnika (bližnjega sorodnika) za odmero dohodnine, če takih napovedi ni, pa se odškodnina izračuna na podlagi prihodka, ki ne presega minimalne zajamčene mesečne plače.
V primerih nasilja v družini komisija pri določanju zneska upošteva načelo pravičnosti. Eno od meril za odobritev predujma odškodnine žrtvam nasilja v družini je težko finančno stanje, ki je posledica kaznivega dejanja. Zato je treba sporočiti vse spremembe finančnih ali družinskih okoliščin.
Zneski, ki jih žrtev prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se upoštevajo pri določanju zneska odškodnine na podlagi pravičnosti.
Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj vloži vlogo za odobritev predujma odškodnine, mora med drugim navesti znesek zahtevane odškodnine.
V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj je najvišji znesek, ki ga lahko prejme vsaka žrtev v primeru smrti ali hude poškodbe, 34 680 EUR.
V primeru smrti ali hude poškodbe več oseb zaradi istega kaznivega dejanja je predujem odškodnine omejen na največ 30 600 EUR za vsako osebo, skupaj pa ne sme presegati 91 800 EUR.
V primeru predujma v obliki letnega plačila je najvišji znesek 4 080 EUR. Če je žrtev istega kaznivega dejanja več, tak skupni znesek ne sme presegati 12 240 EUR.
V primeru kaznivih dejanj nasilja v družini znesek, ki ga je mogoče dodeliti, ne sme presegati mesečnega ekvivalenta zajamčene minimalne mesečne plače za šest mesecev (to obdobje je mogoče podaljšati še za šest mesecev). V primeru posebnih finančnih potreb se lahko predujem odškodnine zahteva še pred zaključkom preiskave (instrução) posebnih okoliščin, če niso bile sporočene spremembe zneskov, ki naj bi bili prejeti.
* Vrednosti za leto 2019.
Da, te informacije je treba navesti na obrazcu.
V primeru odškodnine od druge države članice Evropske unije, če je zadevna država članica predložila vlogo za dodelitev odškodnine komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj in če ima vložnik zahtevka običajno prebivališče na Portugalskem, komisija vložnika obvesti o tem, kako izpolniti odškodninski zahtevek in katere spremne listine je treba priložiti.
Po takem izplačilu odškodnine ali če žrtev kakor koli drugače prejme učinkovito nadomestilo škode ali odškodnino za svojo izgubo, komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj od nje zahteva vrnitev prejetih zneskov, in sicer delno ali v celoti.
Predujem odškodnine se lahko dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) za žrtve nasilnih kaznivih dejanj:
(b) za žrtve kaznivega dejanja nasilja v družini:
Če gre za nasilno kaznivo dejanje ali nasilje v družini, lahko v primeru očitne finančne potrebe takoj prejmete tudi začasno odškodnino, še preden komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj konča predhodno oceno dodelitve odškodnine, ki jo lahko prejmete.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj lahko prosto odloča o zadevah, ki vključujejo nove elemente v primerjavi s predhodno odločenimi zadevami ali ki vključujejo posebne okoliščine, ki odstopajo od smernic (ki jih je predhodno opredelila sama komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj) glede zneskov odškodnine, ki se dodelijo glede na vrsto okoliščin.
(a) Obrazec: odškodnina žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes Violentos)
Zahtevani dokumenti:
(b) Obrazec: odškodnina žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes de Violência Doméstica)
Zahtevani dokumenti:
Ne. Žrtvi za zahtevek ni treba plačati stroškov ali izdatkov, brezplačno pa se lahko pridobijo tudi dokumenti in potrdila, potrebni za zahtevek.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes) je organ ministrstva za pravosodje, odgovoren za odločanje o zahtevkih za odškodnino, ki jo država plača žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in žrtvam nasilja v družini v nacionalnih postopkih.
Komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj (glej predhodni odgovor).
Lokacija in podatki za stik:
Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes
Uradne ure:
Več informacij je na voljo na spletnem naslovu https://cpvc.mj.pt/.
Navzočnost ni potrebna, razen kadar se komisiji to zdi potrebno.
Ko komisija prejme odškodninski zahtevek, ga mora v enem mesecu proučiti in sprejeti potrebne ukrepe; odločitev o morebitni odobritvi zahtevka in znesku odškodnine se sprejme takoj po koncu navedenega enomesečnega obdobja.
Da. Če se vložniku zahtevka zdi odločitev komisije napačna, lahko v 15 dneh pri komisiji vloži pritožbo. V pritožbi mora navesti razloge zanjo in ustrezna dokazila.
Komisija mora nato v 30 dneh proučiti pritožbo in odločiti o njej; izpodbijani akt lahko potrdi, razveljavi, razglasi njegovo ničnost, ga spremeni ali nadomesti.
Če vložnik ni zadovoljen z odločitvijo o pritožbi, jo lahko izpodbija pri upravnem sodišču.
Na spletišču komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj: https://cpvc.mj.pt/?page_id=31.
Na voljo sta dva različna obrazca: eden za žrtve nasilnih kaznivih dejanj in eden za žrtve nasilja v družini.
CPVC – komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj: https://cpvc.mj.pt/.
APAV – portugalsko združenje za podporo žrtvam (Associação Portuguesa de apoio à Vítima): http://www.apav.pt/.
Država zagotavlja, da imajo žrtve v primeru nasilnih kaznivih dejanj ali nasilja v družini dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in po potrebi do nadaljnje pravne pomoči.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes):
APAV:
Komisija za državljanstvo in enakost spolov (Comissão para a Cidadania e Igualdade de Género) (GIG):
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Finančna odškodnina se dodeli žrtvam, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja na podlagi členov 188 in 189 kazenskega zakonika, telesna poškodba na podlagi člena 194 kazenskega zakonika, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad na podlagi členov 218 do 220 kazenskega zakonika, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki na podlagi členov 210 in 211 kazenskega zakonika, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem.
Finančna odškodnina se dodeli:
Finančna odškodnina se na zahtevo in pod pogoji iz tega poglavja dodeli naslednjim kategorijam žrtev:
Da, finančno pomoč lahko prejmejo bližnji sorodniki (dediči) do drugega kolena ali sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, vendar je kot neposredno posledico namernega nasilnega dejanja utrpela hude poškodbe.
Finančna odškodnina se na zahtevo dodeli naslednjim kategorijam žrtev:
Finančna odškodnina se dodeli zgoraj navedenim žrtvam, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:
Žrtvam, ki niso vključene v zgoraj navedene kategorije oseb, se finančna odškodnina dodeli na podlagi mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je Romunija.
Da. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:
Ne. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije.
Da. Finančna odškodnina se žrtvi dodeli samo, če je ta kaznivo dejanje prijavila organom pregona ali sodišču v 60 dneh od storitve kaznivega dejanja; če pa gre za zakonca, otroke in vzdrževane osebe pokojnika, v 60 dneh od datuma, ko je žrtev izvedela za kaznivo dejanje.
Če žrtev fizično ali psihično ni bila sposobna prijaviti kaznivega dejanja organom pregona, se 60-dnevni rok računa od datuma, ko je ta nesposobnost prenehala.
Za žrtve, ki še niso dopolnile 18 let, in osebe, za katere velja odredba o prepovedi, ne velja obveznost prijave storjenega kaznivega dejanja organom pregona. Storitev kaznivega dejanja lahko organom pregona prijavi zakoniti zastopnik mladoletne osebe ali osebe, za katero velja odredba o prepovedi.
Ne. Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.
Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za odškodnino. Če se za predujem zaprosi v ločenem zahtevku, se v njem navede tudi faza sodnega postopka.
Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.
O prošnji žrtve za predujem finančne odškodnine odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj v 30 dneh od predložitve prošnje.
Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.
Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.
Da. Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko žrtvi dodeli finančna odškodnina, če je žrtev vložila zahtevo; če je žrtev vložila civilno tožbo v kazenskem postopku; če je storilec kaznivega dejanja insolventen ali pogrešan; če žrtev ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.
Da. Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev vloži zahtevo za finančno odškodnino, če ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.
Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko finančna odškodnina dodeli žrtvi, če so izpolnjene naslednje zahteve:
Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev zahtevo za finančno odškodnino vloži v treh letih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Finančna odškodnina se dodeli:
Pomoč se izplača z enkratnim izplačilom.
Finančna odškodnina se ne dodeli, če:
Finančno stanje se ne upošteva.
Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Finančna odškodnina se žrtvi dodeli za naslednje kategorije škode, ki jo je utrpela zaradi storjenega kaznivega dejanja:
Finančna odškodnina za premoženjsko škodo iz točke 2(a) se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Finančna odškodnina za premoženjsko škodo se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Da. Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati:
Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, ter vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve.
Mogoče je prejeti navodila, vendar ne od sodišča, pač pa od služb za podporo žrtvam kaznivih dejanj (vzpostavljenih v okviru generalnih direktoratov za socialno pomoč in varstvo otrok na podlagi zakona št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj), na podlagi zakona in po presoji, namenjeni določitvi potreb žrtve po podpori.
Za zagotavljanje storitev podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj je v okviru organizacijske strukture vsakega generalnega direktorata vzpostavljen oddelek za podporo žrtvam kaznivih dejanj, v katerem delujejo najmanj trije strokovnjaki, in sicer: socialni delavec, psiholog in pravni svetovalec.
Postopek obveščanja, podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj obsega naslednje faze:
Generalni direktorati storitve podpore in zaščite žrtvi in njenim družinskim članom zagotovijo brezplačno na zahtevo žrtve in njenih družinskih članov, lahko pa te storitve zagotovijo tudi javne službe socialne pomoči v mestih, občinah in skupnostih ter tudi zasebni ponudniki socialnih storitev.
Prošnja za storitve podpore in zaščite se naslovi na generalni direktorat, lahko pa tudi na zasebnega ali javnega ponudnika socialnih storitev; v tem primeru mora ponudnik o tem pisno obvestiti generalni direktorat, na območju pristojnosti katerega ima upravičenec do zadevne storitve stalno ali običajno prebivališče.
Žrtve se lahko, glede na ugotovljene potrebe, napotijo tudi na socialne, izobraževalne, zdravstvene ali druge službe splošnega pomena, ki obstajajo v bližini in se izvajajo v skladu z zakonom.
Storitve podpore in zaščite, odobrene žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom, so lahko:
Da. Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.
Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za finančno odškodnino.
Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.
Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.
Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.
Zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj ne določa druge omejitve, kot je omejitev iz člena 27(2), in sicer deset nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Če se je vrednost škode povečala, se lahko vloži nova zahteva za finančno odškodnino.
Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve (npr. sodbe, kakršna koli potrdila, računi ali dokumenti, ki se lahko uporabijo kot dokazilo o plačilu, zdravniška potrdila, izvedenska poročila).
Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati naslednje informacije ali, kjer je to ustrezno, ji morajo biti priložena dokazila, iz katerih so razvidne naslednje informacije:
Ne. Za zahtevo za finančno odškodnino in prošnjo za predujem finančne odškodnine ni treba plačati kolkovine.
V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.
Za čezmejne zadeve je romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:
Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.
Pri čezmejnih zadevah velja, da je, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev državljan države članice EU, ki je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisoten na ozemlju Romunije, ali tuji državljan ali oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju države članice EU in je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisotna na ozemlju Romunije, romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:
Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823Ne. O zahtevi za finančno odškodnino in prošnji za predujem finančne odškodnine se odloča v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi. Udeležba tožilca je obvezna.
Komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki jo sestavljata dva sodnika, lahko zasliši osebe, zahteva dokumente in pridobi katere koli druge dokaze, ki so po njenem mnenju koristni za odločitev o zahtevi.
Eno do dve leti.
Komisija lahko v odločbi sprejme eno ali drugo rešitev:
Sodna odločba o zahtevi za finančno odškodnino ali prošnji za predujem finančne odškodnine se vroči žrtvi. Sodna odločba se lahko izpodbija pri pritožbenem sodišču v 15 dneh od vročitve.
Obrazec zahteve za finančno odškodnino za čezmejne zadeve je priložen(15 Kb) odredbi ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008.
TBC.
Žrtev lahko na zahtevo prejme brezplačno pravno pomoč.
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči se vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa v 15 dneh od datuma vložitve odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj.
Prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje prošnja, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za odločitev o prošnji.
O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se odloči s sklepom, sprejetim v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi.
Če žrtev ni izbrala odvetnika, mora sklep o odobritvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vključevati tudi imenovanje odvetnika po uradni dolžnosti v skladu z zakonom št. 51/1995 o organizaciji in opravljanju odvetniškega poklica, kot je bil ponovno objavljen ter pozneje spremenjen in dopolnjen, in pravilnikom o odvetniškem poklicu.
Sklep, s katerim je odločeno o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se vroči žrtvi.
Sklep o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči se na zahtevo žrtve v 15 dneh od vročitve predloži v ponovni pregled okrožnemu sodišču, v okviru katerega deluje komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. O ponovnem pregledu odloči senat dveh sodnikov.
Brezplačna pravna pomoč se dodeli vsaki žrtvi v celotnem postopku v višini največ dveh nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, določenih za leto, v katerem je žrtev zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sredstva, potrebna za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se zagotovijo iz državnega proračuna, in sicer iz proračuna ministrstva za pravosodje.
Zgornje določbe se ustrezno uporabljajo tudi za dodelitev zneskov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina.
Poleg tega ministrstvo za pravosodje kot romunski pomožni organ, imenovan v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 2004/80/ES, vložniku zahteve zagotovi potrebne informacije o možnostih uveljavljanja finančne odškodnine od države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno, potrebne obrazce za zahtevo ter informacije in navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazca zahteve in potrebnimi dokazili.
Glej odredbo ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008. V skladu s členom 2 te odredbe ministrstvo za pravosodje svoje naloge pomožnega organa izpolnjuje prek direktorata za mednarodno pravo in pogodbe, ki lahko sodeluje z drugimi strukturami ministrstva za pravosodje z ustreznimi nalogami. Naloge ministrstva za pravosodje kot pomožnega organa, ko vložnik vloži zahtevo za finančno odškodnino v drugi državi članici, so predvsem naslednje: prejme in potrdi prejem vložnikove zahteve; pregleda zahtevo in vložnika po potrebi obvesti o razlogih za zavrnitev zahteve; če ugotovi, da so zahteve izpolnjene, vložniku pošlje obrazec zahteve in ga usmerja pri njenem izpolnjevanju; od vložnika zahteva, naj predloži potrebne informacije in/ali dokumente za izpolnitev zahteve; poskrbi za sodno overjen prevod sodbe, ki jo izda organ odločanja v državi, od katere se zahteva finančna odškodnina, ter ga čim prej posreduje vložniku itd.
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zahtevek za znesek, potreben za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina, lahko vložijo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite žrtev, če ju žrtev podpiše, vključujeta podatke, določene z zakonom, in so jima priložena potrebna dokazila.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnina se žrtvam lahko prizna samo za nasilna naklepna dejanja. To pomeni, da gre za dejanja, ki jih je storilec storil z naklepom (namenoma) ter neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile (nekatera kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot npr. umor, uboj, povzročitev telesnih poškodb) ali kršitvijo spolne nedotakljivosti (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).
Naslednji pogoj je, da se za ta kazniva dejanja sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora. Odškodnine torej ni mogoče prejeti za kazniva dejanja premoženjske narave.
Za najlažje primere poškodb (zgolj npr. udarnine, odrgnine, podplutbe) ni mogoče prejeti odškodnine, prav tako ne za druge primere telesnih poškodb, s katerimi je le začasno prizadeta zunanjost, ali začasno in v manjši meri okvarjeno zdravje žrtve.
Odškodnina se lahko žrtvi prizna v zadevah, ko gre za vsaj lahke primere telesnih poškodb (npr. rane mehkih delov z razmikom, ki jih je treba šivati, enostavni zlomi, enostavni izpahi in izvini sklepov, enostavne rupture bobniča, pretres možganov z zelo kratko nezavestjo, izguba enega do dveh zob, izguba enega členka na prstu).
Da, odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega lahko prejmejo tudi svojci - to so osebe, ki jih je umrla žrtev preživljala ali so imeli po zakonu pravico od nje zahtevati preživljanje (predvsem mladoletni otroci in otroci do 26. leta starosti, ki se redno šolajo; zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni imel sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni bil zaposlen; starši, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti).
Ne.
Ne, saj je formalni pogoj za priznanje odškodnine dejstvo, da je prosilec ali državljan Republike Slovenije ali druge države članice EU.
Ne, za uveljavljanje odškodnine mora biti dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, ali na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu, ne glede na to, kje se ta nahaja ob storitvi dejanja.
Da, dejanje mora biti zaznano ali pristojnemu organu (policiji, tožilstvu) naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje (in ne npr. kot prekršek), pri čemer mora biti podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (vložena kazenska ovadba na tožilstvo).
Ne, mora pa biti podan utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar pomeni, da mora biti praviloma vložena vsaj kazenska ovadba, ki jo policija po zaključku policijske preiskave posreduje tožilstvu.
Praviloma da, in sicer je podlaga za priznanje odškodnine v teh primerih pravnomočna in izvršljiva sodba, s katero je bila žrtvi priznana odškodnina in ki je bila lahko izdana že v kazenskem postopku (odločitev o premoženjskopravnem zahtevku) ali v civilnem postopku (odločitev o tožbi). Dodatni pogoj je, da je bila izvršba (izterjava plačila) na podlagi te sodbe neuspešna ali sploh ni mogoča (storilec nima premoženja, premoženja ni mogoče izterjati).
Obstajajo pa izjeme, ko odškodnine ni potrebno najprej uveljavljati od storilca kaznivega dejanja:
- ko žrtev kaznivega dejanja spada v eno izmed posebej zaščitenih skupin – otroci, žrtve nasilja v družini, invalidi, državljani druge države članice EU (v čezmejnih primerih)
- ko storilec kaznivega dejanja ostane neznan (v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije) ali če storilca ni mogoče preganjati (npr. storilec je pokojni, mlajši od 14 let in ni kazensko odgovoren).
Če storilec dejanja ostane neznan (po treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije), lahko žrtev tudi zahteva odškodnino.
Odškodnina je praviloma vezana na obsodbo storilca, ko se uveljavlja na podlagi izvršilnega naslova – sodbe (v kazenskem ali civilnem postopku), s katero je bila žrtvi priznana odškodnina, pa je žrtev ne more izterjati od storilca (izvršba je neuspešna ali ni mogoča).
V primerih, ko ima žrtev poseben status (otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini ter žrtev v čezmejnem primeru – državljan druge države članice EU), obsodba storilca ni pogoj za uveljavljanje odškodnine.
Da, roka za uveljavljanje odškodnine sta dva.
V primerih, ko gre za neznanega storilca ali posebne skupine žrtev (otroci, žrtve nasilja v družini, invalidi, državljani druge države članice EU), je rok za vložitev zahteve 6 mesecev od dneva storitve dejanja.
V drugih primerih, ko je potrebno odškodnino najprej terjati od storilca kaznivega dejanja, je rok za vložitev zahteve 3 mesece od prejema odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna, če izvršba ni bila predlagana, pa v treh mesecih od prejema podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna.
Ali se odškodnina prizna na primer za:
(a) za žrtev kaznivega dejanja:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Odškodnina se praviloma izplača v enkratnem znesku, razen ko je potrebno za določena obdobja ugotavljati bodoče pogoje za priznanje odškodnine (npr. redno šolanje otroka).
Pri odločanju o višini odškodnine se upošteva tudi ravnanje upravičenca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku in obsegu škode in se zaradi tega lahko odškodnina ustrezno zniža ali celo zahtevek za odškodnino zavrne.
Kazenska evidenca upravičenca se ne preverja, nesodelovanje v odškodninskem postopku pa ima lahko za posledico, da vse okoliščine, pomembne za ugotavljanje pravice do odškodnine, ne bodo ugotovljene in s tem ne bodo izkazani pogoji za priznanje odškodnine. Če se prosilec ne odzove na pozive organa za dopolnitev vloge za odškodnino, se v tem primeru nepopolna zahteva lahko zavrže.
Finančno stanje žrtve se ne preverja in zato ne vpliva na priznanje pravice do odškodnine ali njeno višino.
Da, znesek odškodnine se zmanjša za vsa nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.
Za telesne bolečine in duševne bolečine se upoštevajo najvišji zakonsko določeni zneski odškodnin za posamezno vrsto škode in se odškodnina glede na te omejitve določi sorazmerno glede na težo poškodbe oziroma vrsto škode.
Za odškodnino za telesne bolečine so s posebnim pravilnikom določene značilne poškodbe za posamezne kategorije poškodb, z zakonom pa so določeni najnižji in najvišji zneski za te kategorije – za lažje primere od 50 do 500 evrov, za srednje hude primere od 100 do 1.000 evrov, za hude primere od 250 do 2.500 evrov, za zelo hude primere od 500 do 5.000 evrov ter za izjemno hude primere od 1.000 do 10.000 evrov.
Za ostale vrste škode zakon napotuje na uporabo drugih predpisov. Povrnitev stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi glede na okoliščine pripadal zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije. Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se svojcu umrle žrtve prizna v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.
Da, za telesne bolečine najmanj 50 oziroma največ 10.000 evrov in za duševne bolečine največ 10.000 evrov.
Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna največ do 10.000 EUR.
Ne. Obrazec za uveljavljanje odškodnine sicer vsebuje navedbo višine odškodnine, vendar ta po zakonu ni obvezna.
Po zakonu se odškodnina, določena za posamezno vrsto škode zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.
Ne.
Zakon takih sprememb okoliščin ne predvideva.
Zahtevi je po zakonu potrebno priložiti:
V primerih, ko prosilec uveljavlja odškodnino, potem ko je ni mogel izterjati od storilca kaznivega dejanja, je potrebno priložiti tudi:
Organ lahko zahteva predložitev dodatnih dokazil za ugotavljanje pogojev za priznanje odškodnine.
Ne, za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.
Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.
Na Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.
Ne.
Zakonski rok za izdajo odločbe je 3 mesece od prejema popolne vloge, praviloma dejansko postopek traja manj kot pol leta, odvisno od okoliščin primera.
Odločba komisije se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, o kateri odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.
Na spletni strani Ministrstva za pravosodje:
Spletna stran v angleškem jeziku:
https://www.gov.si/en/topics/compensation-for-victims-of-crimes/
Informacije se lahko dobi tudi pisno ali po telefonu:
Ministrstvo za pravosodje
Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice
Sektor za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj
Župančičeva 3, 1000 Ljubljana
T: (01) 369 5442
E: gp.mp@gov.si
Osnovne informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje pravic je po zakonu dolžna dajati tudi policija. Tudi drugi državni organi, s katerimi se srečujejo žrtve, so praviloma seznanjeni s temi pravicami in posredujejo te informacije (centri za socialno delo, nevladne organizacije za pomoč žrtvam).
Glej zgoraj.
Brezplačna pravna pomoč v teh primerih ni mogoča.
Po pravilih splošnega upravnega postopka pa mora uradna osebna spoštovati načelo varstva pravic stranke, kar pomeni, da ji mora omogočiti uveljavljanje pravic, jo v zvezi s tem opozarjati, pozvati na potrebno dopolnitev vloge in dajati pojasnila, pri čemer mora skrbeti, da nevednost ali neukost stranke ni v škodo njenim pravicam.
Da, nekatere nevladne organizacije nudijo pomoč pri uveljavljanju pravic žrtev (npr. Društvo za nenasilno komunikacijo).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Zakon določa enkratno finančno odškodnino za osebe, ki so utrpele telesno poškodbo zaradi naklepnih nasilnih kaznivih dejanj; odškodnine za druge vrste kaznivih dejanj ni mogoče dodeliti. Odškodnina za telesno poškodbo je povezana predvsem s kaznivimi dejanji umora in telesne poškodbe. Po zakonu so kazniva dejanja trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe, spolnega nasilja, nasilja v družini in neprostovoljnega izginotja ločena kategorija kaznivih dejanj, za katero obstaja tudi odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Žrtve nasilnega kaznivega dejanja lahko prejmejo odškodnino le za utrpelo poškodbo (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo). Za kazniva dejanja trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe, spolnega nasilja, nasilja v družini in neprostovoljnega izginotja je v zakonu predvidena odškodnina za nepremoženjsko škodo.
Če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, lahko po zakonu odškodnino zahtevajo tudi njeni sorodniki, ki so morebitni preživeli zakonec in preživeli otroci pokojnika, če ni otrok, pa preživeli starši pokojnika, katera koli oseba, ki je živela s pokojnikom v skupnem gospodinjstvu vsaj leto dni pred njegovo smrtjo in ki je skupaj z njim skrbela za gospodinjstvo, ter katera koli oseba, ki jo je pokojnik preživljal.
Ne, zakon v teh primerih ne določa dodelitve odškodnine sorodnikom žrtve kaznivega dejanja.
Odškodnino lahko uveljavlja žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki je državljan Slovaške republike, državljan druge države članice EU, oseba brez državljanstva, ki ima stalno prebivališče v Slovaški republiki ali drugi državi članici EU, ali tuji državljan pod pogoji in v obsegu, ki ga določa mednarodna pogodba, ratificirana in razglašena v skladu z zakonom, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki. Odškodnino lahko uveljavlja žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki ji je bil v Slovaški republiki dodeljen azil, subsidiarna zaščita, začasno zatočišče, dovoljenje za prebivanje ali izredno dovoljenje za prebivanje, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki.
Ne, slovaško pravo ne določa takega postopka. Odškodnino je mogoče uveljavljati le, če je bila poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.
Odškodnino je mogoče uveljavljati, če se je že začel kazenski pregon, dosedanji izidi preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, pa ne vzbujajo razumnih dvomov o tem, ali je žrtev nasilnega kaznivega dejanja utrpela telesno poškodbo zaradi dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje. To pomeni, da se odškodnina lahko dodeli že po začetku kazenskega pregona, vendar pri tem ni pomembno, ali je kazenski pregon temeljil na kazenski ovadbi s strani žrtve ali je bil začet drugače.
Ne, zahtevo lahko vložite pri ministrstvu takoj po začetku kazenskega pregona, če dosedanji izidi preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne vzbujajo razumnih dvomov o tem, ali je žrtev nasilnega kaznivega dejanja utrpela telesno poškodbo zaradi dejanja, ki pomeni kaznivo dejanje.
Vendar je treba zahtevo za odškodnino pri ministrstvu vložiti najpozneje eno leto po datumu pravnomočne sodbe ali kaznovalnega naloga, s katerim je bil storilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ali po datumu sodbe, s katero je bil obdolženec oproščen, ker zaradi neprištevnosti ali mladoletnosti ni bil kazensko odgovoren, žrtev pa ni prejela druge odškodnine za telesno poškodbo. Če se kazenski pregon prekine ali ustavi (ali odloži) na podlagi ustreznih določb zakona št. 301/2005 (kazenski zakonik), lahko žrtev odškodnino zahteva na podlagi odločbe pristojnega organa, iz katere izhajajo zgoraj navedena dejstva. Vendar pa v takih primerih iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne smejo izhajati razumni dvomi o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, dejansko storjeno.
Če žrtev nasilnega kaznivega dejanja uveljavlja odškodnino šele po koncu kazenskega postopka, je upravičenost do odškodnine odvisna od tega, ali je zahteva za odškodnino od storilca v kazenskem postopku vložena pred koncem preiskave ali skrajšane preiskave. To ne velja v primeru, če je bila s kaznivim dejanjem povzročena smrt, ali v primeru telesne poškodbe, povzročene s kaznivimi dejanji trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega nasilja, spolne zlorabe, zlorabe bližnjega ali oskrbovane osebe ali neprostovoljnega izginotja.
Če identiteta storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je poškodba žrtve, ni znana, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, žrtev pa za poškodbo ni prejela polne odškodnine iz drugih virov, lahko žrtev uveljavlja odškodnino samo, če iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki so jo izvedli organi kazenskega pregona, ne izhajajo utemeljeni dvomi o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, dejansko storjeno. Zahteva mora biti podprta s pravnomočno odločbo organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, da se dokažejo zgoraj navedena dejstva.
Zahteva se lahko vloži pri ministrstvu po začetku kazenskega pregona. Zahtevo je treba vložiti najpozneje v enem letu od datuma, ko je sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega kaznivega dejanja, postala pravnomočna. Če identiteta storilca ni znana ali če njegov kazenski pregon preprečuje zakoniti zadržek, je treba zahtevo vložiti v enem letu od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona, ki je zadnji obravnaval zadevo, postala pravnomočna. Ko se ta rok izteče, pravica do odškodnine po tem zakonu preneha.
Če je sodišče v kazenskem postopku žrtev nasilnega kaznivega dejanja in njen odškodninski zahtevek za škodo, ki je posledica poškodbe, napotilo na civilni postopek ali postopek pred drugim organom, je treba vlogo vložiti v enem letu od datuma, ko je odločba o upravičenosti žrtve v civilnem ali drugem postopku postala pravnomočna. Ko se ta rok izteče, pravica do odškodnine po tem zakonu preneha.
Odškodnina zajema na primer naslednje:
Odškodnina se izplača le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo), v primerih, opredeljenih z zakonom, pa tudi za duševno škodo. Odškodnina ne zajema drugih izgub ali izdatkov.
– materialno (neduševno) škodo:
– se ne uporablja,
– duševno (nepremoženjsko) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– se ne uporablja,
– duševno (nepremoženjsko) škodo:
Odškodnina se izplača z enkratnim izplačilom.
Kazenska evidenca ne vpliva na priznanje odškodnine, ki jo izplača Slovaška republika. Organ za odločanje lahko zniža odškodnino ali se odloči, da je ne podeli, če je žrtev delno kriva za nastanek poškodbe ali ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine od storilca kaznivega dejanja, ki je povzročilo telesno poškodbo.
Finančno stanje žrtve ne vpliva na odločbo o odškodnini.
Na znesek odškodnine lahko vpliva delež žrtvine krivde za nastanek telesne poškodbe ali dejstvo, da žrtev ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine neposredno od storilca kaznivega dejanja.
Če je telesna poškodba priznana s sodno odločbo, odškodnina temelji na obsegu poškodbe, navedenem v sodbi; v drugih primerih telesne poškodbe se smiselno uporablja posebna zakonodaja o uveljavljanju odškodnine za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo. Odškodnina za nepremoženjsko škodo v primeru kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe, spolnega nasilja, nasilja v družini ali neprostovoljnega izginotja znaša desetkratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku poškodbe), odškodnina za nepremoženjsko škodo preživelih družinskih članov žrtve, če je ta zaradi kaznivega dejanja umrla, pa znaša 25-kratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku poškodbe).
Zakon ne določa najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek je določen na 50-kratnik minimalne plače, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja (opomba: trenutno je to 31 150 EUR).
Če je bila odškodnina zaradi telesne poškodbe priznana s pravnomočno sodbo ali kaznovalnim nalogom v kazenskem postopku, se odškodnina v primeru poškodbe izračuna in dodeli na podlagi obsega poškodbe, navedenega v sodbi ali kaznovalnem nalogu. Če se žrtev in njen zahtevek v kazenskem postopku napotita na civilni postopek, izračun in dodelitev odškodnine v primeru telesne poškodbe temeljita na obsegu poškodbe, kot je naveden v odločbi civilnega sodišča. Sicer je treba za določitev točnega zneska odškodnine predložiti izvedensko ali zdravniško mnenje, ki vsebuje potrebne informacije za njegov izračun. Pravila za določanje zneska odškodnine so opredeljena v zakonodaji, ki določa pravila za oceno telesne poškodbe na splošno in ne le za določanje odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.
Da, odškodnina se zagotovi le pod pogojem, da za poškodbo ni bila dodeljena odškodnina iz drugih virov (na primer na podlagi zasebnega zavarovanja ali neposredno od storilca nasilnega kaznivega dejanja).
Predujmi odškodnine niso na voljo.
To je mogoče; žrtev lahko zahteva odškodnino več kot enkrat (na primer ob spremembi okoliščin ali poslabšanju zdravstvenega stanja), vendar mora biti vloga kljub temu vložena v osnovnem roku (tj. najpozneje v enem letu od datuma, ko je kazenska sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega, postala pravnomočna, ali – če identiteta storilca ni znana ali če njegov kazenski pregon preprečuje zakoniti zadržek – v enem letu od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona, ki je zadnji obravnaval zadevo, postala pravnomočna). Skupni znesek odškodnine v isti zadevi pa ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače.
Za postopek uveljavljanja odškodnine ni treba plačati pristojbine.
O zahtevah za odškodnino odloča ministrstvo za pravosodje Slovaške republike.
Zahtevo je treba poslati na naslov: Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky [ministrstvo za pravosodje Slovaške republike], Račianska ul. 71, 813 11 Bratislava.
Navzočnost žrtve se ne zahteva.
Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike mora o zahtevi za odškodnino odločiti v štirih mesecih. To obdobje se podaljša za čas, ki je potreben za vzpostavitev sodelovanja s pristojnimi organi kazenskega pregona, sodišči, drugimi vladnimi organi, višjimi ozemeljskimi enotami, občinami ali drugimi osebami, in čas, ki ga našteti porabijo za zagotovitev zahtevane dokumentacije, potrebne za odločitev.
Če ministrstvo za pravosodje Slovaške republike ne prizna zahteve ali če jo prizna le delno, ima žrtev nasilnega kaznivega dejanja pravico zahtevati zaščito svojih subjektivnih pravic z upravno pritožbo na podlagi ustreznih določb zakona št. 162/2015 (zakonik o postopku pred upravnim sodiščem).
Na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike. Med kazenskim postopkom preiskovalni organi žrtve obvestijo o možnostih in pogojih uveljavljanja odškodnine od Slovaške republike.
Informacije o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj so objavljene na spletišču ministrstva za pravosodje. Prav tako se žrtvi, ki je zaslišana v kazenskem postopku, zagotovijo informacije (vključno s kontaktnimi podatki) o organizacijah, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam.
Pravne pomoči ni mogoče dobiti posebej za uveljavljanje odškodnine. Mogoče pa je uporabiti splošno pravno pomoč države, ki jo zagotavlja center za pravno pomoč. Poleg tega tudi samo ministrstvo za pravosodje zagotavlja osnovne smernice za uveljavljanje odškodnine.
Da, obstajajo organizacije, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar trenutno delujejo neodvisno od države.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Če ste sami (ali vaš bližnji sorodnik) na Finskem žrtev kaznivega dejanja, lahko za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, prejmete odškodnino iz državnih sredstev. Pravica do odškodnine ni omejena z naravo kaznivega dejanja.
Če je bila škoda zaradi kaznivega dejanja povzročena z uporabo motornega vozila v prometu, se odškodnina na podlagi zakona o zavarovanju odgovornosti motornih vozil (liikennevakuutuslaki) primarno izplača iz zavarovalne police vozila, ki je povzročilo škodo.
Odškodnina se lahko izplača za osebno poškodbo in trpljenje, povzročeno s kaznivim dejanjem.
„Osebna poškodba“ pomeni motnjo v zdravstvenem stanju posameznika, ki jo je mogoče potrditi z medicinskimi sredstvi. Takšna motnja je lahko fizična ali psihološka.
„Trpljenje“ pa pomeni občutek duševne bolečine zaradi zadevnega dogodka in ne zahteva medicinsko dokazane motnje v zdravstvenem stanju posameznika.
Če je vaš bližnji sorodnik zaradi kaznivega dejanja umrl, ste do odškodnine lahko upravičeni. „Bližnji sorodnik“ pomeni starša, otroka ali zakonca pokojnika oziroma drugo osebo, ki je bila pokojniku posebno blizu.
Če ste prevzeli odgovornost za pokop osebe, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, ste upravičeni do odškodnine za razumne stroške, nastale s pokopom.
Če je žrtev kaznivega dejanja oseba, ki vam je posebno blizu, ste lahko upravičeni do odškodnine za razumne, osnovne stroške in izgubo zaslužka zaradi oskrbe navedene osebe. „Bližnji sorodnik“ pomeni starša, otroka ali zakonca osebe, ki je utrpela osebno poškodbo, ali drugo osebo, ki je taki osebi blizu.
Če ste bili žrtev kaznivega dejanja na Finskem, imate na splošno pravico do odškodnine ne glede na vaše državljanstvo ali kraj bivanja. Odškodnina pa se lahko zavrne, če v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno ali je bila vložena zahteva za odškodnino, niste bivali v državi EU in če škoda ni pomembno povezana s Finsko.
Če imate na Finskem prebivališče, lahko v nekaterih primerih prejmete odškodnino tudi za osebno poškodbo in trpljenje, povzročeno s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno v tujini.
Odškodnina se lahko izplača, če ste v tujini bivali zaradi dela, študija ali iz drugega podobnega razloga. Na podlagi proste presoje se lahko odškodnina prizna tudi v drugih primerih nastanka škode v tujini. V takih primerih se upoštevajo dejavniki, kot so vrsta povezave med kaznivim dejanjem in Finsko, tesnost razmerja med storilcem in žrtvijo kaznivega dejanja, narava škode in vaše možnosti pridobitve odškodnine iz drugega vira.
Kaznivo dejanje morate prijaviti policiji. Če kaznivo dejanje ni bilo prijavljeno ali če policija ni bila drugače obveščena o kaznivem dejanju, se lahko odškodnina izplača le iz posebnih razlogov.
Zahtevo za odškodnino lahko vložite pred zaključkom predhodne preiskave ali sodnega postopka, vendar pa se lahko o njej odloči šele po koncu predhodne preiskave. Če je bila vložena obtožnica, se lahko o zadevi na splošno odloči šele, ko sodišče odloči o kazenski zadevi in zahtevkih za odškodnino.
Če kazensko zadevo obravnava sodišče, bi si morali prizadevati, da se vam pravica do odškodnine prizna v sodbi. To pomeni, da bi morali zahtevo za odškodnino zoper storilca vložiti v sodnem postopku. Odškodnina za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, se običajno ne izplača, če te obveznosti ne izpolnite.
Odškodnino lahko zahtevate tudi, če storilec ni bil identificiran. Zahtevi za odškodnino morate priložiti kopijo policijskega zapisnika predhodne preiskave ali druge zanesljive dokaze o dogodkih.
Zahtevo za odškodnino morate vložiti v treh letih od datuma izdaje sodbe s pravnim učinkom o zadevi, povezani z odškodnino. Če zadeva ni bila obravnavana na sodišču, je treba odškodnino uveljavljati v desetih letih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ta roka je mogoče spremeniti le v posebnih okoliščinah.
Ali se odškodnina prizna na primer za:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Odškodnina se običajno izplača z enkratnim plačilom, razen pri odškodnini, ki se trajno izplačuje zaradi izgube zaslužka ali preživljanja. Navedeni vrsti odškodnine se najpogosteje izplačujeta v obliki mesečnih obrokov.
Znesek priznane odškodnine se lahko zniža, če ste s svojim ravnanjem prispevali k povzročitvi poškodbe. Odškodnina se na primer lahko zniža, če ste sprožili pretep, v katerem ste utrpeli poškodbo. Morebitna kazenska evidenca pa ne vpliva na možnost pridobitve odškodnine ali njen znesek.
Za prejem odškodnine morate poslati listine, ki jih zahteva državna zakladnica (Valtiokonttori), da se lahko obravnava vaša zadeva v zvezi s poškodbo zaradi kaznivega dejanja. Vaša zahteva za odškodnino se lahko zavrže, če ne predložite potrebnih dokazil.
Na splošno vaše finančno stanje ne vpliva na priznanje odškodnine ali njen znesek.
Ob izdaji odločbe o odškodnini se vaše finančno stanje upošteva le, če ste zaprosili za odškodnino zaradi znatne škode na predmetih ali vašem finančnem položaju, ker niste mogli preprečiti nastanka škode.
Če zadevo v zvezi z odškodnino obravnava sodišče, se odškodnina običajno izplača v skladu s sodbo sodišča. Če državna zakladnica ne upošteva sodbe sodišča v odškodninski zadevi, v odločbi navede razloge za to.
Storilec vam mora plačati odškodnino, ki jo odredi sodišče. Pravica do odškodnine pa se s storilca prenese na državo v obsegu, v katerem vam je državna zakladnica priznala odškodnino.
Stroški zdravljenja in drugi stroški se povrnejo, če so bistveni in vzročno povezani s škodo ali poškodbo, ki je nastala.
Pri določanju zneska odškodnine zaradi manjših bolečin in drugih začasnih težav se upoštevajo narava in resnost škode ali poškodb, ki ste jih utrpeli, ter prevladujoča praksa na področju odškodnin. Znesek odškodnine, ki se izplača, ne sme preseči zgornje zakonske meje.
„Trpljenje“ pomeni občutek osebnih bolečin, ki ste jih utrpeli zaradi kaznivega dejanja. Odškodnina, ki se izplača, se določi na podlagi narave zadevnega dejanja. Znesek odškodnine je odvisen tudi od zakonskih omejitev zneska odškodnine.
Najprej se oceni zaslužek, ki bi ga prejeli, če kaznivo dejanje ne bi bilo storjeno, da se opredeli morebitna izguba zaslužka. Od navedenega zneska se odštejejo vsi prihodki in ugodnosti, ki ste jih ali bi jih lahko prejeli kljub nastali škodi ali poškodbi. Znesek odškodnine, ki se izplača, ne sme preseči zgornjega dnevnega zneska, določenega z zakonom.
Od skupnega zneska priznane odškodnine zaradi težav in trpljenja se odšteje osnovni odbitek. Osnovni odbitek za kaznivo dejanje, storjeno v letu 2018, je 220 EUR.
Na dodeljeno odškodnino se ne plačajo obresti.Najnižji znesek, ki se lahko dodeli, ne obstaja.
Skupni znesek odškodnine, ki se vam lahko izplača za osebno poškodbo in trpljenje zaradi kaznivega dejanja, je največ 61 500 EUR. Poleg tega velja, da:
Zgornja meja odškodnine za vsako poškodbo ali škodo se ne uporablja v primeru odškodnine za izgubljeni zaslužek ali preživljanje, če se ta izplačuje trajno.
Najvišji znesek odškodnine za škodo na premoženju in finančno škodo je 31 000 EUR.
Najvišji zneski odškodnine, ki se lahko izplačajo žrtvam kaznivih dejanj, in znesek osnovnega odbitka se preverijo vsaka tri leta.Naslednjič se bodo preverjali v začetku leta 2021.
Znesek priznane odškodnine ne more presegati zneska, ki ga navedete v zahtevi. Po potrebi lahko zahtevate razumno odškodnino. Sklicujete se lahko tudi na zneske, potrjene v sodnih odločbah, ki so podlaga za vaš odškodninski zahtevek.
Naša skupina za pomoč strankam in oseba, ki obravnava vašo zahtevo za odškodnino, vam po potrebi lahko svetujeta glede vaše zadeve v zvezi s poškodbo zaradi kaznivega dejanja.
Odškodnina, ki se izplača iz javnih sredstev, je sekundarna. To pomeni, da morate za odškodnino najprej zaprositi drugje, na primer na podlagi svoje police zdravstvenega zavarovanja in od zavarovalnice. Taka odškodnina se odšteje od odškodnine, ki se vam prizna.
Po potrebi lahko vložite pisno vlogo za izplačilo predujma odškodnine. Predujem se lahko izplača, če obravnava vaše odškodninske zadeve zamuja iz razlogov, na katere nimate vpliva, upravičeni pa ste do znatnega zneska odškodnine.
Državna zakladnica znova prouči vašo zadevo, če se pojavijo novi dokazi. Na podlagi novih dokazov se vam lahko prizna odškodnina, ki vam prej ni bila priznana, ali višji znesek odškodnine.
Na primer:
Za obravnavo vaše odškodninske zadeve vam ni treba plačati pristojbine.
Vašo zahtevo za odškodnino obravnava državna zakladnica.
Zahtevo lahko pošljete elektronsko na naslov rikosvahingot@valtiokonttori.fi ali pa natisnete obrazec in ga pošljete na naslov:
Valtiokonttori
PL 50
00054 Valtiokonttori, Finska
Zadevo obravnava državna zakladnica pisno. Vaša osebna navzočnost se ne zahteva v nobeni fazi postopka.
Zadeva se v povprečju obravnava približno sedem mesecev. Najnovejše ocene časa obravnave zadeve so na voljo na spletišču državne zakladnice.
Zoper odločbo o odškodnini, ki ste jo prejeli, lahko v 30 dneh od datuma, ko ste izvedeli za odločbo, vložite pisno pritožbo na sodišče za zavarovalne zadeve (Vakuutusoikeus). Odločbi državne zakladnice o odškodnini se priložijo smernice o vložitvi pritožbe.
Obrazci za uveljavljanje odškodnine in nadaljnje informacije o tem so na voljo na spletišču državne zakladnice na naslovu http://www.valtiokonttori.fi/. Naša skupina za pomoč strankam pa je dosegljiva po telefonu: +358 295502736 ali e-pošti: rikosvahingot@valtiokonttori.fi.
Nadaljnje informacije o uveljavljanju odškodnine zaradi škode zaradi kaznivega dejanja so na voljo na spletnem naslovu http://www.valtiokonttori.fi/. Državno zakladnico lahko po potrebi tudi pokličete. Telefonska pomoč je na voljo na številki +358 295502736.
Pri uveljavljanju odškodnine vam lahko pomaga odvetnik, če tako želite. Vendar pa ste upravičeni do povračila stroškov zaradi uveljavljanja odškodnine le, če:
Nasvete in podporo lahko na primer prejmete pri organizaciji za podporo žrtvam na Finskem (Rikosuhripäivystys) (RIKU). Kontaktni podatki navedene organizacije so na voljo na spletišču: https://www.riku.fi.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Na splošno obstajajo trije različni načini pridobitve odškodnine za poškodbe, ki so posledica kaznivega dejanja. Ti so:
Pravila, ki se uporabljajo za različne vrste odškodnin, se razlikujejo. Naslednje informacije se nanašajo le na državno odškodnino zaradi utrpele škode, ki je posledica kaznivega dejanja.
Načeloma se lahko odškodnina zaradi škode, ki je posledica kaznivega dejanja, prizna za vse vrste kaznivih dejanj, možnosti odškodnine pa se razlikujejo glede na vrsto škode ali poškodbe.
Odškodnina za osebno poškodbo se lahko prizna za vse vrste kaznivih dejanj, če je poškodba naravna posledica kaznivega dejanja.
Odškodnina se lahko prizna tudi za poškodbo, ki nastane, ker ena oseba resno poškoduje drugo s kaznivim dejanjem, ki vključuje napad na telo žrtve (npr. napad ali posilstvo), napad na njeno svobodo (npr. protipravno omejevanje svobode) ali njen mir (npr. protipravna grožnja), ali s hudim obrekovanjem.
Odškodnina za materialno škodo (npr. zaradi kraje ali poškodovanja premoženja) ali povsem finančno škodo (npr. zaradi goljufije) se prizna le v nekaterih primerih.
Odškodnina se lahko prizna za osebno poškodbo in škodo ter otrokom, ki so bili priča kaznivim dejanjem, storjenim med bližnjimi sorodniki. V nekaterih izjemnih primerih se lahko odškodnina prizna zaradi materialne škode ali povsem finančne škode.
V primeru osebne poškodbe se lahko odškodnina prizna za:
Če je posledica osebne poškodbe smrt, se lahko odškodnina prizna za:
Drugi prejemki, do katerih je upravičena poškodovana oseba (npr. socialni prejemki, pokojnina ali odškodnina s strani delodajalca), se pri določanju odškodnine zaradi izgube zaslužka in preživljanja odštejejo.
V primeru kaznivega dejanja zoper telo žrtve, njeno svobodo ali mir in v primeru hudega obrekovanja se lahko prizna odškodnina, če je posledica te kršitve huda kršitev osebne celovitosti žrtve.
Odškodnina za materialno škodo, npr. ukradeno ali poškodovano premoženje, se prizna le v izjemnih primerih. Taka odškodnina se lahko prizna, če je kaznivo dejanje storila oseba, ki ji je bila prostost prisilno odvzeta, npr. zapornik, pripornik ali oseba, zaprta v drugi ustanovi (torej v primerih pobega). Odškodnina se lahko prizna tudi v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.
Za povsem finančno škodo, npr. v zvezi z goljufijo ali poneverbo, se odškodnina zelo redko prizna. Odškodnina v primerih pobega se lahko prizna le iz posebnih razlogov ali v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.
Da, odškodnino je mogoče priznati, kot je pojasnjeno zgoraj. V primeru poškodbe bližnjega sorodnika pokojnika se običajno izplača standardna odškodnina za bolečine in trpljenje.
Osebe, ki lahko prejmejo odškodnino zaradi poškodbe, so običajno partner, starši in otroci pokojnika ter sorojenci, ki so z njim živeli. Odrasli sorojenci, ki s pokojnikom niso živeli, do odškodnine običajno niso upravičeni.
Če zaradi poškodbe ni nastopila smrt, se odškodnina lahko prizna v nekaterih posebnih primerih zaradi posredne poškodbe osebe, ki je z oškodovancem v posebno tesnem razmerju. Primeri, v katerih bi taka odškodnina lahko bila relevantna, so tisti, v katerih je oškodovanec utrpel hude poškodbe in je bilo njegovo življenje dlje časa ogroženo, ali če je bil zadevni sorodnik priča dogodku, v katerem je poškodba nastala, in je zaradi tega utrpel duševno škodo.
Osebe, ki so morda upravičene do odškodnine, so iste kot v primeru, če poškodovana oseba zaradi kaznivega dejanja umre.
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Švedskem, se lahko odškodnina prizna ne glede na državljanstvo ali državo prebivališča oškodovanca. Če pa sta kaznivo dejanje in oškodovanec tako rahlo povezana s Švedsko, da ni razumno, da bi odškodnino za poškodbo zagotovila Švedska, se odškodnina ne izplača. Ta izjema se uporablja restriktivno. Izjema se prav tako ne uporablja za državljana druge države EU, ki je izpostavljen nasilnemu naklepnemu kaznivemu dejanju na Švedskem.
Da. Če živite na Švedskem, lahko za odškodnino zaprosite na Švedskem, tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, in to v EU ali zunaj nje.
Načeloma je treba odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja najprej uveljavljati v državi, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če odškodnine za škodo v navedeni državi ni mogoče dobiti ali če je ni mogoče dobiti v celoti, ima lahko oškodovanec, ki živi na Švedskem, pravico, da odškodnino zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uveljavlja od Švedske.
Če je kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU in je odškodnino za zadevno kaznivo dejanje mogoče prejeti v navedeni državi, lahko švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Brottsoffermyndigheten) osebi, ki na Švedskem uveljavlja odškodnino, pomaga pri stiku z državo, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Pod nekaterimi pogoji je švedsko odškodnino mogoče izplačati, še preden je bila pravica do odškodnine obravnavana v drugi državi EU.
Če odškodnine za škodo ni mogoče izplačati v drugi državi EU, se pravica do odškodnine namesto tega presoja na podlagi švedskih pravil.
Da. Kaznivo dejanje je treba prijaviti policiji, oškodovanec pa mora policiji tudi pomagati pri preiskavi.
Da. Odškodnina se lahko zelo redko prizna pred koncem policijske preiskave in sodne presoje.
Načeloma velja, da mora biti znani storilec za kaznivo dejanje obsojen, preden državna odškodnina postane izplačljiva. Oseba, ki je škodo povzročila, je tudi prva, ki mora zagotoviti odškodnino, in načeloma to pomeni, da je treba zahtevek najprej vložiti zoper storilca. Po drugi strani pa velja, da če iz preiskave očitno izhaja, da storilec odškodnine ne more plačati, se lahko ta izplača tudi, če je oškodovanec predhodno ne zahteva od storilca.
Da. Če storilec ni bil identificiran in je policijska preiskava končana, ste lahko upravičeni do odškodnine. V takih primerih presoja kaznivega dejanja in pravice do odškodnine temelji predvsem na vsebini policijskega zapisnika. Poleg tega mora oškodovanec predložiti tudi dokaze, iz katerih izhaja škoda ali poškodba, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.
Da. Rok za vložitev vloge je tri leta, ki se šteje, kot sledi:
če je bila v zvezi s kaznivim dejanjem izdana sodba, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je sodba postala pravnomočna (ko zoper njo ni bilo več mogoče vložiti pritožbe);
če je bila policijska preiskava končana, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je bila sprejeta odločitev o zaključku preiskave;
če policijska preiskava ni bila uvedena, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma storitve kaznivega dejanja.
Otroci, ki so bili kaznivemu dejanju izpostavljeni pred 18. letom, lahko vlogo za odškodnino vložijo do dopolnjenega 21. leta.
Kadar obstajajo izjemni razlogi za to, se vloga lahko obravnava, tudi če je bila vložena pozno. Primer takega izjemnega razloga je lahko, če vložnik zaradi hude bolezni ni mogel pravočasno vložiti vloge za odškodnino za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Odškodnina na primer krije:
– materialno (neduševno) škodo:
Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.
Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.
Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.
Ne, samo odškodnina za izgubo zaslužka ali prihodnjo izgubo zaslužka (anuiteta).
Ne.
Odškodnina se lahko prizna za poškodovana ali uničena oblačila, očala in podobne predmete, ki jih je poškodovana oseba nosila, ko je utrpela poškodbo.
V drugih primerih so možnosti za odškodnino zaradi škode na premoženju zelo omejene. Glej oddelek 1.2 zgoraj.
– duševno (nematerialno) škodo:
Da. Poleg odškodnine za bolečine in trpljenje se lahko prizna tudi odškodnina zaradi kršitve, če je bilo kaznivo dejanje usmerjeno v telo, svobodo ali mir žrtve in je lahko pomenilo resno kršitev osebne celovitosti oškodovanca.
– materialno (neduševno) škodo:
Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.
Da. Če sta bili s kaznivim dejanjem povzročena smrt in osebna poškodba osebe, ki je bila pokojniku posebno blizu, se odškodnina lahko prizna, če ni priznana iz drugih virov. Glej tudi oddelka 1.3 in 1.4.
Odškodnino zaradi izgube preživljanja je mogoče priznati pod nekaterimi pogoji.
– duševno škodo:
Odškodnina se običajno izplača z enkratnim plačilom. Odškodnino zaradi trajnih poškodb je pogosto treba pozneje prilagoditi, ko se izkaže, da so poškodbe trajne. Dolgotrajna izguba zaslužka se običajno prilagodi enkrat letno s plačili za nazaj. Če je oškodovanec zaradi poškodbe utrpel invalidnost, zaradi katere je trajno zmanjšana njegova zmožnost za delo, je pod nekaterimi pogoji lahko upravičen do odškodnine za prihodnjo izgubo zaslužka v obliki anuitete, ki se izplačuje v mesečnih obrokih.
Odškodnina se lahko zniža ali v celoti zavrne, če se je zaradi ravnanja oškodovanca povečalo tveganje poškodbe, in sicer v povezavi s kaznivim dejanjem ali drugače, naklepno ali iz malomarnosti. Odškodnina se običajno tako prilagodi, če je oškodovanec sam povzročil kaznivo dejanje s svojim kaznivim ravnanjem, ali če je kaznivo dejanje povezano z drogami, ali če se je oškodovanec v zvezi s kaznivim dejanjem izzivalno obnašal.
Zahteva se tudi, da oškodovanec v razumni meri sodeluje v policijski preiskavi. Oškodovanec mora tudi sodelovati v postopku uveljavljanja odškodnine, ki ga vodi švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, in sicer z zagotavljanjem informacij ter predložitvijo listin, potrebnih za presojo. Če vložnik zahtevka ne sodeluje v policijski preiskavi, se lahko odškodnina zavrne. Enako velja, če vložnik zahtevka ne sodeluje pri obravnavi odškodninskega zahtevka.
V zvezi z odškodnino za osebno poškodbo in kršitve finančno stanje oškodovanca ne vpliva na pravico do odškodnine ali znesek priznane odškodnine. V primeru škode na premoženju in povsem finančne škode pa finančno stanje oškodovanca v nekaterih primerih lahko vpliva na pravico do odškodnine in znesek priznane odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.
Državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, je subsidiarna kateri koli drugi odškodnini, do katere je morda upravičen oškodovanec zaradi škode ali utrpele poškodbe. To pomeni, da je treba vse druge vrste odškodnin odšteti od odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. To se na primer nanaša na odškodnino, ki se izplača ali za katero se domneva, da se bo lahko izplačala, in na vse vrste odškodnin na podlagi zavarovanja, do katerih je oškodovanec upravičen.
Odškodnina se izračuna v skladu s pravili iz zakona o odškodnini zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi kaznivega dejanja (brottsskadelag), in iz zakona o odgovornosti za škodna dejanja (skadeståndslag). V nekaterih pogledih je upravičenost do odškodnine zaradi škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, bolj omejena kot upravičenost do odškodnine zaradi škodnih dejanj. Odškodnina mora biti načeloma oblika povračila in mora, kolikor je mogoče, zagotoviti oškodovancu enak finančni položaj, kot bi ga imel, če škoda ali poškodba ne bi nastala.
Kriti so vsi bistveni in razumni stroški ter morebitna izguba zaslužka zaradi škode ali poškodbe. Za odškodnino je določena zgornja meja; glej oddelek 1.18.
Odškodnina zaradi bolečin in trpljenja se izplača v skladu s tabelami: običajen znesek med bolniško odsotnostjo je približno 2 700 SEK na mesec (v letu 2022), lahko pa se dodeli višja odškodnina, na primer za zdravljenje v enoti za intenzivno nego. V primeru nekaterih kaznivih dejanj, pri katerih je posledica poškodbe smrt (odškodnina sorodnikom), in v primeru posilstva se osebna poškodba domneva, kar pomeni, da je ni treba dokazovati. V takih primerih se glede odškodnine zaradi bolečin in trpljenja uporabijo predloge. Te so: 60 000 SEK v primeru naklepne povzročitve smrti, 30 000 SEK v primeru nenamerne povzročitve smrti in 15 000 SEK v primeru posilstva.
Odškodnina zaradi poškodb, ki povzročijo trajno invalidnost, se določi na podlagi tabel ter zdravniške ocene obsega invalidnosti in starosti vložnika.
Odškodnina zaradi trajne skaženosti se določi na podlagi tabel in tega, kako opazna je zadevna skaženost in kje je, ter na podlagi starosti oškodovanca.
Odškodnina zaradi kršitve se določi na podlagi objektivnih okoliščin kaznivega dejanja in ne glede na subjektivno izkušnjo oškodovanca. V praksi lahko na primer odškodnina za nezakonito grožnjo znaša od 5 000 SEK do 20 000 SEK, za napad od 5 000 SEK do 100 000 SEK, za posilstvo 100 000 SEK, za poskus umora pa od 100 000 SEK do 150 000 SEK.
Najnižji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, je 100 SEK (po odštetju pavšalnega zneska).
Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za osebno poškodbo, tudi za bolečine in trpljenje, je 966 000 SEK (v letu 2022). Pod nekaterimi pogoji se lahko dodeli tudi odškodnina za anuiteto.
Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za materialno škodo in povsem finančno škodo, je 482 000 SEK (v letu 2022).
V zvezi z odškodninami za kršitve zgornja meja ne obstaja.
Da. V zvezi s finančnimi izgubami, kot so stroški zdravljenja ali izguba zaslužka, mora oškodovanec navesti znesek ali predložiti dokazila, iz katerih jasno izhaja obseg škode.
Pri odškodnini za duševno škodo (bolečine in trpljenje, kršitev, trajna poškodba ter odškodnina otrokom, ki so bili priča kaznivega dejanja) ni treba navesti zneska.
Da. Državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, se dodeli le, če škoda ni krita z drugimi vrstami odškodnine, do katere je oškodovanec upravičen.
Ne, odškodnine ni mogoče dobiti izplačane vnaprej.
Da, če zahtevek ne zastara, kar se običajno zgodi deset let po sprejetju odločitve.
Če vložnika zastopa pravni zastopnik, je treba priložiti izvirnik pooblastila. Stroške je običajno treba utemeljiti s predložitvijo izvirnikov računov. Priporočljivo je tudi, da vložnik na splošno predloži zgoraj navedene listine, ki so relevantne za zadevno škodo ali poškodbo.
Če potrebne listine niso priložene, švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pridobi potrebne listine za presojo pravice do odškodnine in zneska take odškodnine. To stori na podlagi pooblastila, ki ga vložnik podeli organu ob predložitvi zahteve. Če organ sam ne more pridobiti potrebnih informacij in listin, se da vložniku možnost, da jih zagotovi.
Ne.
Švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj.
Švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, p. p. 470, 901 09 Umeå, Švedska.
Opozoriti je treba, da je treba zahtevek vložiti na posebnem obrazcu. Obrazci so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: https://www.brottsoffermyndigheten.se.
Zahtevek je mogoče vložiti tudi elektronsko, če ima vložnik švedsko identifikacijsko številko za elektronsko bančništvo. Tako je zahtevek mogoče vložiti prek spletišča: https://www.brottsoffermyndigheten.se.
Ne.
Čas obravnave je odvisen od trenutne delovne obremenitve organa. Odvisen je lahko tudi od zapletenosti zadeve. Povprečen čas obravnave je trenutno približno tri mesece (v letu 2022).
Odločb švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče izpodbijati, lahko pa organ spremeni svojo odločitev na podlagi zahteve ali na svojo pobudo, če se pojavijo nove okoliščine ali če za to obstajajo drugi razlogi. Odločitve ni mogoče spremeniti v škodo vložnika.
Vložnik, ki z odločbo ni zadovoljen, lahko organu pošlje pisno zahtevo za ponovno obravnavo zadeve. V zahtevi je treba navesti želeno spremembo in razloge zanjo. Zahtevi je treba priložiti morebitno dopolnilno gradivo.
Vložnik lahko vedno zahteva, da odločbo, ki ga zadeva, ponovno prouči komisija za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj (Nämnden för brottsskadeersättning).
Informacije in obrazci vlog so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: https://www.brottsoffermyndigheten.se/. Informacije o odškodnini in tem, kako vložiti zahtevek, so na voljo v več jezikih, obrazci pa so na voljo v angleščini.
Vsak delavnik med 9. in 15. uro je na voljo tudi telefonska linija švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (+46 90708200). Nasveti na telefonski liniji so na voljo v švedščini in angleščini.
Glej zgoraj.
Informacije, namenjene otrokom do 18. leta, so prilagojene zadevni starosti in so na voljo na naslovu: https://www.jagvillveta.se/. Tudi na tem spletišču lahko najdete informacije v več jezikih.
Obrazca zahtevka ni težko izpolniti, če imate pri tem težave, pa se lahko obrnete tudi na švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj. Odškodnina za stroške pravnega zastopanja se dodeli le, če za to obstajajo posebni razlogi.
Pri vložitvi zahtevka vam lahko pomaga lokalni center za podporo žrtvam. Najdete ga lahko prek spletišča švedske organizacije za podporo žrtvam (Brottsofferjouren) na naslovu: http://www.brottsofferjouren.se/, lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko: +46 200212019.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko zahtevate, če ste nedolžna žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali če je zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla vaša ljubljena oseba. V Prilogi B k shemi je navedeno, kaj za namene sheme spada med nasilna kazniva dejanja in kaj ne. Odškodnina je na voljo tudi osebam, ki so bile poškodovane, medtem ko so izredno in utemeljeno tvegale, da bi preprečile ali zaustavile kaznivo dejanje, vključno s prijetjem domnevnega storilca.
Odškodnino lahko zahtevate za:
Vsem zahtevam za uveljavljanje odškodnine ne bo ugodeno; do odškodnine morate biti upravičeni v skladu s pravili sheme.
Plačilo odškodnine lahko zahtevate, če ste bližnji sorodnik osebe, ki je umrla zaradi poškodb. Da bi bili upravičeni do takega plačila, morate biti glede na shemo „upravičeni sorodnik“.
Upravičeni sorodnik je oseba, ki je bila v času pokojnikove smrti:
Do vložitve zahteve za uveljavljanje odškodnine za duševno poškodbo ste lahko upravičeni, če ste bili priča in navzoči pri incidentu, v katerem je bila ljubljena oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja poškodovana. Do vložitve zahteve ste lahko upravičeni tudi, če ste bili vključeni v neposredne posledice incidenta, v katerem je bila ljubljena oseba poškodovana.
Če zahtevate plačilo odškodnine, ker ste bili priča poškodbi ljubljene osebe ali vključeni v neposredne posledice te poškodbe, ste morali zaradi tega utrpeti duševno poškodbo. Za potrditev tega boste morali predložiti zdravniško potrdilo psihiatra ali kliničnega psihologa.
Sorodniki, ki so lahko upravičeni do take odškodnine, so navedeni zgoraj.
Do plačila na podlagi te odškodninske sheme ste upravičeni samo, če izpolnjujete eno od zahtev glede prebivališča, državljanstva ali druge zahteve iz odstavka 10. To pomeni, da ste morali imeti na datum incidenta običajno prebivališče v Združenem kraljestvu ali da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 11 ali 13 sheme.
Do odškodnine ste upravičeni tudi, če ste državljan države članice Evropske unije (EU), države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali države podpisnice Evropske konvencije o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj. Za morebitne žrtve trgovine z ljudmi in prosilce za azil se uporabljajo posebne določbe. Vsa merila so navedena v odstavku 10 sheme.
Odškodnina na podlagi sheme je na voljo za incidente, ki se zgodijo v Veliki Britaniji (na Škotskem, v Angliji in Walesu).
Če ste prebivalec Združenega kraljestva in ste bili poškodovani zaradi nasilnega kaznivega dejanja v drugi državi, ki je del Evropske unije (EU), vam lahko pomagamo pri vložitvi zahteve za uveljavljanje odškodnine od navedene države. Pokličite našo ekipo za pomoč v EU na telefonsko številko 0300 003 3061 ali ji pišite na elektronski naslov eucat@cica.gsi.gov.uk.
Če ste bili poškodovani zunaj EU, boste morda lahko odškodnino uveljavljali na podlagi podobne sheme, ki jo izvaja zadevna država. Za več informacij se obrnite na ministrstvo za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha (Foreign and Commonwealth Office). Podrobnosti so na voljo na spletišču https://www.gov.uk.
Da. Če kaznivo dejanje, za katero zahtevate odškodnino, ni bilo prijavljeno policiji, plačilo odškodnine ni mogoče. V skladu s shemo morajo biti vsi incidenti, v zvezi s katerimi se vloži zahteva, prijavljeni policiji.
Ne, pred vložitvijo zahteve vam ni treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka.
Shema naj bi se uporabila kot zadnja možnost. Če obstaja možnost, da odškodnino uveljavljate drugje, morate to dejansko storiti. Pričakuje se, da boste storili vse, kar je razumno, da bi prejeli kakršne koli socialnovarstvene prejemke, zavarovalnine, odškodnino ali nadomestilo, do katerih ste lahko upravičeni zaradi poškodb.
Tudi če vaš napadalec ni znan oziroma obsojen, ste še vedno lahko upravičeni do odškodnine na podlagi sheme. Pričakuje se, da ste v celoti sodelovali pri kakršni koli policijski preiskavi. Odločitve v okviru sheme se sprejmejo na podlagi tehtanja verjetnosti.
Zahtevo za uveljavljanje odškodnine morate vložiti takoj, ko je to razumno izvedljivo. Če ste bili ob incidentu polnoletni, morate to običajno storiti najpozneje v dveh letih po incidentu. Ta rok se lahko podaljša samo, če:
– materialna (neduševna) škoda:
– duševna (moralna) škoda:
– materialna (neduševna) škoda:
– duševna škoda:
Kadar koli je to mogoče, je za odškodnino ponujeno enkratno pavšalno plačilo.
Na vašo zahtevo za uveljavljanje odškodnine lahko vpliva naslednje:
Uporaba sheme ni odvisna od finančnega stanja prosilca.
Odškodnine ni mogoče izplačati v naslednjih okoliščinah:
Poleg tega bo odškodnina zavrnjena ali znižana, če ste odškodnino za isto poškodbo prejeli iz nekaterih drugih virov, vključno od civilnega sodišča.
Pravila sheme in vrednost dodeljenih plačil določi parlament, odškodnina pa se izračuna glede na tarifo za poškodbe. Višina dodeljene odškodnine je odvisna od resnosti poškodbe.
Najnižji znesek, ki se dodeli, je 1 000 GBP, najvišji pa 500 000 GBP.
Kakršno koli odškodnino, ki bo plačana, bomo izračunali mi.
Odškodnina bo znižana, če ste za isto poškodbo prejeli plačilo ali ste upravičeni do plačila, ki izhaja iz:
Če je odobreno plačilo posebnih izdatkov, bo to znižano, da bi se upoštevali socialnovarstveni prejemki za isto poškodbo in izplačana zavarovalnina, ne glede na to, kdo je plačal premijo, če uveljavljate odškodnino za kritje stroškov za na primer prilagoditev vašega doma ali osebno nego.
Če se odloči, da ste upravičeni do plačila, vendar pa končne odločitve še ni mogoče sprejeti, se lahko izvede vmesno plačilo. Pogosto končne odločitve ni mogoče sprejeti, ker dolgoročne posledice vaše poškodbe še niso znane.
Po končnem izplačilu se lahko zahteva za uveljavljanje odškodnine ponovno prouči, če:
Zadeva običajno ne bo znova proučena, če je od končne odločitve preteklo več kot dve leti. Če ponovno proučitev zadeve zahtevate več kot dve leti po sprejeti odločitvi, bo zadeva ponovno proučena le, če lahko predložite zadostne dokaze, na podlagi katerih je mogoče o zadevi odločiti brez nadaljnjih obsežnih poizvedb.
Informacije, ki jih morate predložiti, so odvisne od zahteve, ki jo vložite. Iz postopka v zvezi z zahtevo bo razvidno, katere informacije bodo tedaj potrebne. Prejeli boste tudi pisno zahtevo za kakršne koli dodatne informacije, ki bi bile potrebne.
Vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine je brezplačna. Kjer bo to ustrezno, boste pozvani k predložitvi zdravniških potrdil. Če je pridobitev zdravniškega potrdila povezana s stroški, se lahko pričakuje, da jih boste poravnali. Stroški pridobitve zdravniškega potrdila se razlikujejo, vendar naj vas vse skupaj ne bi stalo več kot 50 GBP.
Organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj (Criminal Injuries Compensation Authority).
Criminal Injuries Compensation Authority (CICA)
Alexander Bain House
Atlantic Quay
15 York Street
Glasgow
G2 8JQ
Telefon: Združeno kraljestvo: +44 (0)300 003 3601; (iz drugih držav, ne iz Združenega kraljestva): +44 (0)203 684 2517
Spletišče: https://www.gov.uk/
Ne, mi vas bomo obveščali o zahtevi.
Čas, potreben za oceno vaše zahteve, je odvisen od tega, kako zapletena je. Tako se bodo zahteve, ki se nanašajo na izgubo zaslužka, obravnavale dlje kot zahteve, ki se nanašajo samo na plačilo na podlagi tarife za poškodbe. Organ CICA ne bo dokončno odločil o vaši zahtevi, dokler ne potrdite, da ste, koliko je mogoče, okrevali po poškodbah. Cilj je, da se preproste zadeve rešijo v 12 mesecih od prejetja zahteve.
Če se ne strinjate s prvotno odločbo in želite, da se ponovno prouči, morate poslati pisno zahtevo za ponovno proučitev v 56 dneh od datuma izdaje prvotne odločbe. Priložiti morate vse dodatne dokaze, za katere želite, da se upoštevajo v podporo vaši zahtevi.
Po prejetju vaše zahteve za ponovno proučitev skupaj z vsemi priloženimi dokazili jo bo obravnaval drug uradnik, pristojen za zahteve za uveljavljanje odškodnine, kot je izdal prvotno odločbo. Sklep o ponovni proučitvi je lahko ugodnejši ali manj ugoden od prvotne odločbe ali pa prvotna odločba ostane nespremenjena.
Če se s sklepom o ponovni proučitvi ne strinjate, se lahko pritožite pri prvostopenjskem sodišču (odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj) (First-tier Tribunal (Criminal Injuries Compensation)) v skladu s poslovnikom sodišča. Ta poslovnik lahko najdete na spletišču prvostopenjskega sodišča.
Zahtevo za uveljavljanje odškodnine lahko vložite prek našega spletišča, na katerem so tudi koristne informacije o shemi.
Povezava do spletišča je navedena zgoraj, svetovalci centra za storitve za stranke pa vam lahko pomagajo na telefonski številki +44 (0)300 003 3601. Upoštevajte, da bodo navedeni svetovalci komunicirali le v angleščini.
Za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine ne potrebujete plačanega zastopnika, kot je pravni svetovalec ali družba za upravljanje zahtevkov. Če se odločite za plačanega zastopnika, ne moremo kriti njegovih stroškov, ampak jih boste morali plačati sami.
Za pomoč pri zahtevi za uveljavljanje odškodnine se lahko obrnete na službo za informacije za žrtve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodninska shema Severne Irske za poškodbe zaradi kaznivih dejanj je namenjena zagotovitvi odškodnine za nedolžne žrtve nasilnih kaznivih dejanj na Severnem Irskem. Odškodninska shema za namerno povzročeno škodo je namenjena zagotovitvi odškodnine za škodo na premoženju.
Odškodnina se lahko dodeli za duševno ali telesno poškodbo zaradi nasilnega kaznivega dejanja in za spolni ali fizični napad.
Da, odškodnina se lahko dodeli sorodniku ali vzdrževanemu družinskemu članu žrtve, ki je umrla zaradi nasilnega kaznivega dejanja.
Upravičeni sorodniki so pokojnikov zakonec ali registrirani partner, pokojnikov starš in pokojnikov otrok.
Da, sorodnik lahko prejme odškodnino za duševno poškodbo, če je žrtev preživela nasilno kaznivo dejanje.
Da, odškodnina je na voljo osebam vseh državljanstev.
Obravnavajo se samo zahteve za uveljavljanje odškodnine za kazniva dejanja, storjena na Severnem Irskem.
V skladu s shemo morajo vsi prosilci kaznivo dejanje prijaviti policiji takoj, ko je to razumno izvedljivo.
Ne, vendar je treba zahtevo vložiti v dveh letih od datuma incidenta.
Ne.
Da, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen, ste lahko še vedno upravičeni do odškodnine. Vendar mora prosilec policiji sporočiti vse ustrezne okoliščine kaznivega dejanja in sodelovati pri preiskavah.
Zahtevo je treba vložiti v dveh letih od datuma incidenta.
(a) Za žrtev kaznivega dejanja:
– materialna (neduševna) škoda:
Službe za dodelitev odškodnine (Compensation Services) bodo proučile dodelitev odškodnine za izgubo premoženja ali škodo na njem, stroške opreme, povezane z zdravljenjem poškodbe, stroške oskrbe, posebno opremo, prilagoditve prosilčevega stanovanja, stroške, povezane s sodiščem za skrbniške zadeve (Court of Protection), in stroške, povezane z vodenjem prosilčevih zadev zaradi pomanjkanja duševne sposobnosti, ter izgubo zaslužka ali sposobnosti ustvarjanja zaslužka;
– duševna (moralna) škoda:
duševna poškodba:
– materialna (neduševna) škoda:
Službe za dodelitev odškodnine bodo krile razumne pogrebne stroške. Upravičeni sorodnik je lahko upravičen do odškodnine zaradi žalovanja;
– duševna škoda:
Upravičeni sorodnik je lahko upravičen do odškodnine za duševno bolezen.
Odškodnina se običajno izplača z enkratnim izplačilom.
Odškodnina se lahko zniža ali se ne dodeli, če je prosilec s svojim ravnanjem prispeval k incidentu, če ima kazensko evidenco z neodsluženimi kazenskimi obsodbami in ne sodeluje s policijo ali službami za dodelitev odškodnine.
Finančno stanje na to ne vpliva.
Na dodelitev odškodnine lahko vpliva dejstvo, da bi lahko imel koristi od nje napadalec.
Odškodnina se izračuna glede na tarifo za poškodbe, ki je del sheme.
Najnižja odškodnina za poškodbo je 1 000 GBP, najvišja pa 250 000 GBP. Skupni znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, ni omejen.
Ne, od prosilca se ne pričakuje, da navede znesek, ampak se pričakuje, da opiše poškodbe.
Zasebno zavarovanje ne vpliva na znesek izplačane odškodnine. Od kakršnega koli izplačila odškodnine pa bosta odšteti odškodnina, ki jo odredi sodišče, in civilna odškodnina.
Če ni dvomov v zvezi z odgovornostjo, se lahko izplača vmesna odškodnina.
Da, zadeva se lahko ponovno prouči, če se je zdravstveno stanje žrtve tako bistveno spremenilo, da bi ji bila z vztrajanjem pri prvotni oceni storjena krivica.
Izpolnjen obrazec zahteve. Službe za dodelitev odškodnine bodo prosilca po potrebi pozvale, naj predloži dodatne informacije, na primer podatke o zaposlitvi in dohodku.
Takse ali pristojbine se za vložitev zahteve ne plačajo.
Odškodninska shema Severne Irske za poškodbe zaradi kaznivih dejanj.
Compensation Services, 6th Floor, Millennium House, 25 Great Victoria Street, Belfast, BT2 7AQ
Ne.
Povprečen čas za izdajo prve odločbe je enajst mesecev, za izdajo sklepa o ponovni proučitvi pa šest mesecev.
Prosilec ima pravico do ponovne proučitve odločbe in pritožbe zoper njo.
Na našem spletišču http://www.nidirect.gov.uk/index/do-it-online/crime-justice-and-the-law-online/make-a-claim-in-cases-of-criminal-damage.htm.
Naslov našega spletišča je http://www.nidirect.gov.uk/index/do-it-online/crime-justice-and-the-law-online/make-a-claim-in-cases-of-criminal-damage.htm.
Pravna pomoč v okviru odškodninske sheme za poškodbe zaradi kaznivih dejanj ni na voljo. Za pomoč pri uveljavljanju odškodnine za namerno povzročeno škodo lahko najamete pravnega svetovalca.
Prosilcu lahko pri postopku uveljavljanja odškodnine pomaga služba Severne Irske za pomoč žrtvam (Victim Support NI).
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.
Odškodnino lahko zahtevate, če ste nedolžna žrtev nasilnega kaznivega dejanja ali če je zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla vaša ljubljena oseba. V Prilogi B k shemi je navedeno, kaj za namene sheme spada med nasilna kazniva dejanja in kaj ne. Odškodnina je na voljo tudi osebam, ki so bile poškodovane, medtem ko so izredno in utemeljeno tvegale, da bi preprečile ali zaustavile kaznivo dejanje, vključno s prijetjem domnevnega storilca.
Odškodnino lahko zahtevate za:
Vsem zahtevam za uveljavljanje odškodnine ne bo ugodeno; do odškodnine morate biti upravičeni v skladu s pravili sheme.
Plačilo odškodnine lahko zahtevate, če ste bližnji sorodnik osebe, ki je umrla zaradi poškodb. Da bi bili upravičeni do takega plačila, morate biti glede na shemo „upravičeni sorodnik“.
Upravičeni sorodnik je oseba, ki je bila v času pokojnikove smrti:
Do vložitve zahteve za uveljavljanje odškodnine za duševno poškodbo ste lahko upravičeni, če ste bili priča in navzoči pri incidentu, v katerem je bila ljubljena oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja poškodovana. Do vložitve zahteve ste lahko upravičeni tudi, če ste bili vključeni v neposredne posledice incidenta, v katerem je bila ljubljena oseba poškodovana.
Če zahtevate plačilo odškodnine, ker ste bili priča poškodbi ljubljene osebe ali vključeni v neposredne posledice te poškodbe, ste morali zaradi tega utrpeti duševno poškodbo. Za potrditev tega boste morali predložiti zdravniško potrdilo psihiatra ali kliničnega psihologa.
Sorodniki, ki so lahko upravičeni do take odškodnine, so navedeni zgoraj.
Do plačila na podlagi te odškodninske sheme ste upravičeni samo, če izpolnjujete eno od zahtev glede prebivališča, državljanstva ali druge zahteve iz odstavka 10. To pomeni, da ste morali imeti na datum incidenta običajno prebivališče v Združenem kraljestvu ali da je izpolnjen eden od pogojev iz odstavka 11 ali 13 sheme.
Do odškodnine ste upravičeni tudi, če ste državljan države članice Evropske unije (EU), države Evropskega gospodarskega prostora (EGP) ali države podpisnice Evropske konvencije o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj. Za morebitne žrtve trgovine z ljudmi in prosilce za azil se uporabljajo posebne določbe.
Vsa merila so navedena v odstavku 10 sheme.
Odškodnina na podlagi sheme je na voljo za incidente, ki se zgodijo v Veliki Britaniji (na Škotskem, v Angliji in Walesu).
Če ste prebivalec Združenega kraljestva in ste bili poškodovani zaradi nasilnega kaznivega dejanja v drugi državi, ki je del Evropske unije (EU), vam lahko pomagamo pri vložitvi zahteve za uveljavljanje odškodnine od navedene države. Pokličite našo ekipo za pomoč v EU na telefonsko številko 0300 003 3061 ali ji pišite na elektronski naslov eucat@cica.gov.uk.
Če ste bili poškodovani zunaj EU, boste morda lahko odškodnino uveljavljali na podlagi podobne sheme, ki jo izvaja zadevna država. Za več informacij se obrnite na ministrstvo za zunanje zadeve in zadeve Commonwealtha (Foreign and Commonwealth Office). Podrobnosti so na voljo na spletišču https://www.gov.uk.
Da. Če kaznivo dejanje, za katero zahtevate odškodnino, ni bilo prijavljeno policiji, plačilo odškodnine ni mogoče. V skladu s shemo morajo biti vsi incidenti, v zvezi s katerimi se vloži zahteva, prijavljeni policiji.
Ne, pred vložitvijo zahteve vam ni treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka.
Shema naj bi se uporabila kot zadnja možnost. Če obstaja možnost, da odškodnino uveljavljate drugje, morate to dejansko storiti. Pričakuje se, da boste storili vse, kar je razumno, da bi prejeli kakršne koli socialnovarstvene prejemke, zavarovalnine, odškodnino ali nadomestilo, do katerih ste lahko upravičeni zaradi poškodb.
Tudi če vaš napadalec ni znan oziroma obsojen, ste še vedno lahko upravičeni do odškodnine na podlagi sheme. Pričakuje se, da ste v celoti sodelovali pri kakršni koli policijski preiskavi. Odločitve v okviru sheme se sprejmejo na podlagi tehtanja verjetnosti.
Zahtevo za uveljavljanje odškodnine morate vložiti takoj, ko je to razumno izvedljivo. Če ste bili ob incidentu polnoletni, morate to običajno storiti najpozneje v dveh letih po incidentu. Ta rok se lahko podaljša samo, če:
(a) Za žrtev kaznivega dejanja:
– materialna (neduševna) škoda:
– duševna (moralna) škoda:
– materialna (neduševna) škoda:
– duševna škoda:
Kadar koli je to mogoče, je za odškodnino ponujeno enkratno pavšalno plačilo.
Na vašo zahtevo za uveljavljanje odškodnine lahko vpliva naslednje:
Uporaba sheme ni odvisna od finančnega stanja prosilca.
Odškodnine ni mogoče izplačati v naslednjih okoliščinah:
Poleg tega bo odškodnina zavrnjena ali znižana, če ste odškodnino za isto poškodbo prejeli iz nekaterih drugih virov, tudi od civilnega sodišča.
Pravila sheme in vrednost dodeljenih plačil določi parlament, odškodnina pa se izračuna glede na tarifo za poškodbe. Višina dodeljene odškodnine je odvisna od teže poškodbe.
Najnižji znesek, ki se dodeli, je 1 000 GBP, najvišji pa 500 000 GBP.
Kakršno koli odškodnino, ki bo plačana, bomo izračunali mi.
Odškodnina bo znižana, če ste za isto poškodbo prejeli plačilo ali ste upravičeni do plačila, ki izhaja iz:
Če je odobreno plačilo posebnih izdatkov, bo to znižano, da bi se upoštevali socialnovarstveni prejemki za isto poškodbo in izplačana zavarovalnina, ne glede na to, kdo je plačal premijo, če uveljavljate odškodnino za kritje stroškov za na primer prilagoditev vašega doma ali osebno nego.
Če se odloči, da ste upravičeni do plačila, vendar pa končne odločitve še ni mogoče sprejeti, se lahko izvede vmesno plačilo. Pogosto končne odločitve ni mogoče sprejeti, ker dolgoročne posledice vaše poškodbe še niso znane.
Po končnem izplačilu se lahko zahteva za uveljavljanje odškodnine ponovno prouči, če:
Zadeva običajno ne bo znova proučena, če je od končne odločitve preteklo več kot dve leti. Če ponovno proučitev zadeve zahtevate več kot dve leti po sprejeti odločitvi, bo zadeva ponovno proučena le, če lahko predložite zadostne dokaze, na podlagi katerih je mogoče o zadevi odločiti brez nadaljnjih obsežnih poizvedb.
Vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine je brezplačna. Kjer bo to ustrezno, boste pozvani k predložitvi zdravniških potrdil. Če je pridobitev zdravniškega potrdila povezana s stroški, se lahko pričakuje, da jih boste poravnali. Stroški pridobitve zdravniškega potrdila se razlikujejo, vendar naj vas vse skupaj ne bi stalo več kot 50 GBP.
Organ za odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj (Criminal Injuries Compensation Authority).
Criminal Injuries Compensation Authority (CICA)
Alexander Bain House
Atlantic Quay
15 York Street
Glasgow
G2 8JQ
Telefon: (Združeno kraljestvo) +44 (0)300 003 3601;
(iz drugih držav, ne iz Združenega kraljestva): +44 (0)203 684 2517
Spletišče: https://www.gov.uk
Ne, mi vas bomo obveščali o zahtevi.
Čas, potreben za oceno vaše zahteve, je odvisen od tega, kako zapletena je. Tako se bodo zahteve, ki se nanašajo na izgubo zaslužka, obravnavale dlje kot zahteve, ki se nanašajo samo na plačilo na podlagi tarife za poškodbe. Organ CICA ne bo dokončno odločil o vaši zahtevi, dokler ne potrdite, da ste, kolikor je mogoče, okrevali po poškodbah. Cilj je, da se preproste zadeve rešijo v 12 mesecih od prejetja zahteve.
Če se ne strinjate s prvotno odločbo in želite, da se ponovno prouči, morate poslati pisno zahtevo za ponovno proučitev v 56 dneh od datuma izdaje prvotne odločbe. Priložiti morate vse dodatne dokaze, za katere želite, da se upoštevajo v podporo vaši zahtevi.
Po prejetju vaše zahteve za ponovno proučitev skupaj z vsemi priloženimi dokazili jo bo obravnaval drug uradnik, pristojen za zahteve za uveljavljanje odškodnine, kot je izdal prvotno odločbo. Sklep o ponovni proučitvi je lahko ugodnejši ali manj ugoden od prvotne odločbe ali pa prvotna odločba ostane nespremenjena.
Če se s sklepom o ponovni proučitvi ne strinjate, se lahko pritožite pri prvostopenjskem sodišču (odškodnine za poškodbe zaradi kaznivih dejanj) (First-tier Tribunal (Criminal Injuries Compensation)) v skladu s poslovnikom sodišča. Ta poslovnik lahko najdete na spletišču prvostopenjskega sodišča.
Zahtevo za uveljavljanje odškodnine lahko vložite prek našega spletišča, na katerem so tudi koristne informacije o shemi.
Povezava do spletišča je navedena zgoraj, svetovalci centra za storitve za stranke pa vam lahko pomagajo na telefonski številki +44 (0)300 003 3601. Upoštevajte, da bodo navedeni svetovalci komunicirali le v angleščini.
Za vložitev zahteve za uveljavljanje odškodnine ne potrebujete plačanega zastopnika, kot je pravni svetovalec ali družba za upravljanje zahtevkov. Če se odločite za plačanega zastopnika, ne moremo kriti njegovih stroškov, ampak jih boste morali plačati sami.
Za pomoč pri zahtevi za uveljavljanje odškodnine se lahko obrnete na službo za informacije za žrtve.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.