If my claim is to be considered in this country

Compensation schemes available in EU countries

Article 12 of the Compensation Directive requires that each EU country sets up a national scheme of compensation to all victims of violent intentional crime. According to this law all victims of violent intentional crime have access to a national compensation scheme from the country on whose territory the crime was committed.

Here you find information about the compensation scheme(s) available in the EU countries.

Some of the countries also provide access to compensation to its own nationals if the crime took place abroad. This aspect is not currently covered by the EU rules.

According to the Compensation Directive you can claim compensation from the EU country in which the crime was committed if you live in this State (national case) or if you live in another EU country (cross border case).

Therefore you are advised to look at the information of the country in which the crime was committed.

Please select the relevant country's flag to obtain detailed national information.

Last update: 21/08/2018

This page is maintained by the European Commission. The information on this page does not necessarily reflect the official position of the European Commission. The Commission accepts no responsibility or liability whatsoever with regard to any information or data contained or referred to in this document. Please refer to the legal notice with regard to copyright rules for European pages.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Belgija

Za žrtve terorizma – do vsebine na dnu te strani dostopate s klikom tukaj.

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko žrtvam nasilnega naklepnega dejanja, storjenega na ozemlju Belgije, (in njihovim svojcem) dodeli finančno pomoč.

Za žrtve terorizma glejte posebne določbe.

Za katere vrste škode lahko dobim odškodnino?

Postavke škode, ki jih upošteva komisija, se razlikujejo glede na kategorijo zadevnih žrtev:

A. Neposredne žrtve – osebe, ki so neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja v Belgiji utrpele fizično poškodbo in/ali duševni pretres.

Pri neposrednih žrtvah lahko komisija upošteva:

  • začasno ali trajno nezmožnost/invalidnost;
  • nematerialno škodo;
  • izgubo prihodka;
  • skaženost;
  • izgubo let šolanja (učni neuspehi);
  • stroške zdravljenja;
  • stroške postopka (vključno z nadomestili za odvetniške stroške) v višini največ 6 000 EUR;
  • materialne stroške (največ: 1 250 EUR).

B. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla.

Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • pogrebne stroške (v višini največ 6 000 EUR/smrtni primer);
  • stroške postopka;
  • izgubo preživljanja za svojce, ki so bili od žrtve pred njeno smrtjo finančno odvisni;
  • izgubo let šolanja.

C. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana.

Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • stroške postopka.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski član lahko prejmejo odškodnino?

Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je umrla neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja, lahko prejmejo finančno pomoč.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski član lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, je pa bila neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana, lahko prejmejo finančno pomoč.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države Evropske unije?

Da. Finančno pomoč komisije lahko prejmete ne glede na državljanstvo ali zakoniti/nezakoniti status na belgijskem ozemlju.

Ali lahko uveljavljam odškodnino v tej državi, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko ukrepa samo pri kaznivih dejanjih, storjenih na ozemlju Belgije.

Obstaja le ena izjema, in sicer v primeru terorističnih dejanj, storjenih v tujini, z žrtvami, ki imajo belgijsko državljanstvo ali običajno prebivališče v Belgiji. (Glej oddelek: žrtve terorizma.)

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, dejanje je treba prijaviti policiji. Zakon z dne 1. avgusta 1985, ki ureja pomoč Komisije za finančno pomoč, med drugim določa, da je treba uveljavljati premoženjskopravni zahtevek.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Državna finančna pomoč se lahko, kar zadeva glavno finančno pomoč, zahteva le ob koncu sodnega postopka in na podlagi zadnje sodne odločbe sodišč.

Vendar je pod določenimi pogoji še pred koncem sodnega postopka mogoča nujna pomoč.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da. Če je bil storilec kaznivega dejanja identificiran, mora žrtev zoper njega uveljavljati premoženjskopravni zahtevek, saj je pomoč komisije subsidiarna in se torej uporablja kot zadnje sredstvo.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Če storilec kaznivega dejanja ob koncu sodnega postopka ostane neznan ali če je bil postopek v zadevi ustavljen, ker so storilci neznani, lahko žrtev komisijo zaprosi za finančno pomoč. V takih primerih mora žrtev vsaj vložiti prijavo (na policiji ali sodišču).

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo za glavno pomoč morate vložiti v treh letih po zadnji sodni odločbi, izdani v tej zadevi, ali v treh letih po sklepu o ustavitvi postopka zaradi neznanih storilcev.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Pri neposrednih žrtvah lahko komisija upošteva:

  • začasno ali trajno nezmožnost/invalidnost;
  • nematerialno škodo;
  • izgubo prihodka;
  • skaženost;
  • izgubo let šolanja (učni neuspehi);
  • stroške zdravljenja;
  • stroške postopka (vključno z nadomestili za odvetniške storitve) v višini največ 6 000 EUR;
  • materialne stroške (največ: 1 250 EUR).

Pri posrednih žrtvah – tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla,

lahko komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • pogrebne stroške (v višini največ 6 000 EUR/smrtni primer);
  • stroške postopka;
  • izgubo preživljanja za svojce, ki so bili od žrtve pred njeno smrtjo finančno odvisni;
  • izgubo let šolanja.

Pri posrednih žrtvah, tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana,

  • lahko komisija upošteva:
  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • stroške postopka.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Finančna pomoč komisije se izplača v enkratnem znesku.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Komisija lahko upošteva ravnanje neposredne žrtve nasilnega naklepnega dejanja ob tem dejanju in dejstvo, da je ta žrtev prispevala k nastanku škode.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje se ne upošteva.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj upošteva odškodnino, ki jo plača storilec dejanja, in morebitno pomoč družb za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnic (načelo subsidiarnosti).

Kako se odškodnina izračuna?

Finančno pomoč pravično dodeli komisija, ki je upravni organ.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek: 500 EUR

Najvišji znesek glavne pomoči (in celotne pomoči): 125 000 EUR

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

To ni obvezno.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/organizacija?

Da, pomoč Komisije temelji na načelu subsidiarnosti. Zato se upošteva odškodnina, ki jo plačajo zavarovalnice (in tudi storilec kaznivega dejanja).

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Nujna pomoč je dejansko mogoča tudi brez izdane sodne odločbe v zadevi. Komisija lahko v skladu s svojo sodno prakso dodeli nujno pomoč samo za stroške zdravljenja (najmanj 500 EUR), ki jih mora kriti žrtev (po odobritvi ali zavrnitvi pomoči zavarovalnice).

Najvišji znesek nujne pomoči je 30 000 EUR.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

V primeru poslabšanja poškodbe v desetih letih po dodelitvi glavne pomoči lahko zahtevate dodatno (finančno) pomoč, razen če je žrtev že prejela najvišji znesek pomoči države Belgije (125 000 EUR). Žrtev mora dokazati poslabšanje poškodbe (podprto s podrobno zdravstveno dokumentacijo).

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Predvideni obrazec zahteve (frWord(39 Kb)fr, nlWord(35 Kb)nl);
  • kopijo uradne pritožbe + podrobni opis dejstev;
  • kopijo predloga za uveljavljanje premoženjskopravnega zahtevka;
  • kopijo vseh sodnih odločb, izdanih v tej zadevi;
  • kopijo zdravstvenih poročil z opisom fizičnih in/ali psiholoških posledic, nastalih zaradi kaznivega dejanja; kopijo potrdil o stroških zdravljenja / materialnih stroških / stroških postopka, ki jih zavarovanje ne krije;
  • potrdila o izgubi dohodka;
  • v primeru smrti: kopijo mrliškega lista;
  • za svojce žrtve: potrdilo o uradni sestavi gospodinjstva, ki ga izda matični urad;
  • potrdilo o pogrebnih stroških (v primeru smrti neposredne žrtve);
  • dokazilo o šolskem neuspehu;
  • potrdila o odškodnini, ki jo plača storilec kaznivega dejanja, ali o plačilni nesposobnosti storilca kaznivega dejanja;
  • potrdila o pomoči zavarovalnice.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

COMMISSION POUR L'AIDE FINANCIERE AUX VICTIMES D'ACTES INTENTIONNELS DE VIOLENCE ET AUX SAUVETEURS OCCASIONNELS (SPF JUSTICE) (Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč (Zvezni javni urad za pravosodje)

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Po pošti morate zahteve (z obrazcem zahteve in dokazili) v dveh izvodih poslati na naslov (poštni naslov):

Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence
SPF Justice
Boulevard de Waterloo 115
1000 BRUXELLES

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne. Na obravnavah komisije, ko odloča o zahtevi, ni treba biti navzoč.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Približno 18 mesecev za glavno pomoč.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbe komisije ni mogoče izpodbijati. Lahko vložite ničnostno tožbo pri Belgijskim državnem svetu.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o postopku za uveljavljanje odškodnine?

Na voljo so na Povezava se odpre v novem oknuspletni strani komisije po telefonu.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuKomisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč

Tel.: +32 25427207, +32 25427208, +32 25427244

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknucommission.victimes@just.fgov.be

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Ne prek komisije.

Pravno pomoč lahko (v določenih pogojih) zahtevate pri odvetniški zbornici sodnega okrožja, ki je pristojno za dejanje ali v katerem prebiva žrtev.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Obstajajo službe za podporo žrtvam, ki lahko žrtvam pomagajo pri vložitvi zahteve za finančno pomoč pri Komisiji za finančno pomoč.

Podpora žrtvam je odvisna od skupnosti in regij v Belgiji.

Za več informacij (zlasti o različnih službah, pooblaščenih za zagotavljanje pomoči) glej:

Federacija Valonija-Bruselj: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.victimes.cfwb.be/

Flandrija: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slachtofferzorg.be/

 

-------------------

 

Za žrtve terorizma:

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko žrtvam terorističnega dejanja (in njihovim svojcem) dodeli finančno pomoč. Zadeve žrtev terorizma upravlja Oddelek za terorizem v okviru Komisije za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj.

Za katere vrste škode lahko dobim odškodnino?

Postavke škode, ki jih upošteva Komisija, se razlikujejo glede na kategorijo zadevnih žrtev:

A. Neposredne žrtve – osebe, ki so neposredno zaradi nasilnega naklepnega dejanja v Belgiji utrpele fizično poškodbo in/ali duševni pretres.

Pri neposrednih žrtvah lahko Komisija upošteva:

  • začasno ali trajno nezmožnost/invalidnost;
  • nematerialno škodo;
  • izgubo prihodka;
  • skaženost;
  • izgubo let šolanja (učni neuspehi);
  • stroške zdravljenja;
  • stroške postopka (vključno z nadomestili za odvetniške storitve) v višini največ 6 000 EUR;
  • materialne stroške (največ: 1 250 EUR).

B. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla.

Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • pogrebne stroške (v višini največ 6 000 EUR/smrtni primer);
  • stroške postopka;
  • izgubo preživljanja za svojce, ki so bili od žrtve pred njeno smrtjo finančno odvisni;
  • izgubo let šolanja.

C. Posredne žrtve – sorodniki do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana.

Pri tej kategoriji žrtev lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • stroške postopka.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski član lahko prejmejo odškodnino?

Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je umrla neposredno zaradi terorističnega dejanja, lahko prejmejo finančno pomoč.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski član lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, sorodniki (nasledniki) do drugega kolena in sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, vendar je bila neposredno zaradi terorističnega dejanja hudo poškodovana, lahko prejmejo finančno pomoč.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države Evropske unije?

Da. Finančno pomoč Komisije lahko prejmete ne glede na državljanstvo ali zakoniti/nezakoniti status na belgijskem ozemlju.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Oddelek za terorizem Komisije za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj lahko dodeli finančno pomoč v primeru terorističnih dejanj, storjenih v tujini, z žrtvami, ki imajo belgijsko državljanstvo ali običajno prebivališče v Belgiji. Vendar mora ta dejanja kot teroristična dejanja priznati belgijska zvezna vlada s kraljevim odlokom.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, vendar je v interesu žrtve ali njenih svojcev, da jim je priznan status žrtve (terorističnega dejanja) na policiji ali zveznem sodišču.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da. Finančna pomoč Komisije za žrtve terorističnih dejanj ni odvisna od sodnega postopka.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo za finančno pomoč v primeru terorističnih dejanj morate pri komisiji vložiti v treh letih po začetku veljavnosti kraljevega odloka, s katerim se ta dejanja priznajo za teroristična dejanja.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Pri neposrednih žrtvah lahko Komisija upošteva:

  • začasno ali trajno nezmožnost/invalidnost;
  • nematerialno škodo;
  • izgubo prihodka;
  • skaženost;
  • izgubo let šolanja (učni neuspehi);
  • stroške zdravljenja;
  • stroške postopka (vključno z nadomestili za odvetniške storitve) v višini največ 6 000 EUR;
  • materialne stroške (največ: 1 250 EUR).

Pri posrednih žrtvah – tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je zaradi nasilnega naklepnega dejanja umrla,

lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • pogrebne stroške (v višini največ 6 000 EUR/smrtni primer);
  • stroške postopka;
  • izgubo preživljanja za svojce, ki so bili od žrtve pred njeno smrtjo finančno odvisni;
  • izgubo let šolanja.

Pri neposrednih žrtvah, tj. sorodnikih do drugega kolena in sorodnikih po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki je bila zaradi nasilnega naklepnega dejanja hudo poškodovana,

lahko Komisija upošteva:

  • nematerialno škodo;
  • lastne stroške zdravljenja svojcev;
  • stroške postopka.

Opozarjamo vas, da so bile leta 2018 uvedene spremembe postopka za finančno pomoč žrtvam terorizma.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Finančna pomoč Komisije se izplača v enkratnem znesku, čeprav lahko žrtev prejme predujem pomoči in finančno pomoč.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Komisija lahko upošteva ravnanje neposredne žrtve nasilnega naklepnega dejanja ob tem dejanju in dejstvo, da je ta žrtev prispevala k nastanku škode.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje se ne upošteva.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj upošteva odškodnino, ki jo plača storilec dejanja, in morebitno pomoč družb za vzajemno zavarovanje ali zavarovalnic (načelo subsidiarnosti).

Kako se odškodnina izračuna?

Finančno pomoč pravično dodeli komisija, ki je upravni organ.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek: 500 EUR
Najvišji znesek predujma pomoči: 30 000 EUR
Najvišji znesek glavne pomoči (in celotne pomoči): 125 000 EUR

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

To ni obvezno.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/organizacija?

Da, pomoč Komisije temelji na načelu subsidiarnosti. Zato se upošteva odškodnina, ki jo plačajo zavarovalnice (in storilec kaznivega dejanja).

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Žrtvam terorizma se dejansko lahko izplača predujem pomoči. Nujno pomoč lahko prejmejo žrtve terorizma, sprejete v bolnišnico, in svojci žrtve, ki je zaradi terorističnega dejanja umrla.

Najvišji znesek nujne pomoči je 30 000 EUR.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

V primeru poslabšanja poškodbe v desetih letih po dodelitvi glavne pomoči lahko zahtevate dodatno (finančno) pomoč, razen če je žrtev že prejela najvišji znesek pomoči države Belgije (125 000 EUR). Žrtev mora dokazati poslabšanje poškodbe (podprto s podrobno zdravstveno dokumentacijo).

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Posebni obrazec zahteve za žrtve terorizma (frWord(73 Kb)fr, nlWord(66 Kb)nl ali enWord(67 Kb)en);
  • kopijo uradne pritožbe + podrobni opis dejstev;
  • kopijo zdravstvenih poročil z opisom fizičnih in/ali psiholoških posledic, nastalih zaradi dejanja;
  • kopijo potrdil o stroških zdravljenja / materialnih stroških / stroških postopka, ki jih zavarovanje ne krije;
  • potrdila o izgubi dohodka;
  • v primeru smrti: kopijo mrliškega lista;
  • za svojce žrtve: potrdilo o uradni sestavi gospodinjstva, ki ga izda matični urad;
  • potrdilo o pogrebnih stroških (v primeru smrti neposredne žrtve);
  • dokazilo o šolskem neuspehu;
  • potrdila o pomoči zavarovalnice.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

COMMISSION POUR L'AIDE FINANCIERE AUX VICTIMES D'ACTES INTENTIONNELS DE VIOLENCE ET AUX SAUVETEURS OCCASIONNELS (DIVISION TERRORISME) (Komisija za finančno pomoč žrtvam nasilnih naklepnih dejanj in osebam, ki jim ponudijo pomoč (Oddelek za terorizem)

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahteve (skupaj z obrazci zahteve in dokazili) morate poslati po elektronski pošti ali pošti:

Poštni naslov:
Commission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
SPF Justice
Boulevard de Waterloo 115
1000 BRUXELLES
Elektronski naslov: Povezava se odpre v novem oknuterrorvictims@just.fgov.be

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne. Na obravnavah komisije, ko odloča o zahtevi, ni treba biti navzoč.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odločba glede predujma pomoči je sprejeta v štirih do šestih tednih po vložitvi zahteve, če je zahteva popolna.

Glede glavne pomoči komisija zahtevo prouči šele po zagotovitvi pomoči s strani zavarovalnice in upoštevanju dokončnih posledic za žrtev.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbe komisije ni mogoče izpodbijati. Lahko vložite ničnostno tožbo pri Belgijskim državnem svetu.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o postopku za uveljavljanje odškodnine?

Povezava se odpre v novem oknuCommission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
Elektronski naslov: Povezava se odpre v novem oknuterrorvictims@just.fgov.be

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuCommission d'aide financière aux victimes d'actes intentionnels de violence – Division Terrorisme
Elektronski naslov: Povezava se odpre v novem oknuterrorvictims@just.fgov.be
Tel.: +32 471123124

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Ne.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Obstajajo službe za podporo žrtvam, ki lahko žrtvam pomagajo pri vložitvi zahteve za finančno pomoč pri Komisiji za finančno pomoč.

Podpora žrtvam je odvisna od skupnosti in regij v Belgiji.

Za več informacij (zlasti o različnih službah, pooblaščenih za zagotavljanje pomoči) glej:

Federacija Valonija-Bruselj: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.victimes.cfwb.be/

Flandrija: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slachtofferzorg.be/

Zadnja posodobitev: 22/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Bolgarija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

V Republiki Bolgariji lahko prejmete odškodnino od države za materialno škodo, ki ste jo utrpeli neposredno zaradi naslednjih kaznivih dejanj:

  • terorizma, umora, poskusa umora, naklepne hude telesne poškodbe, nadlegovanja, posilstva, trgovine z ljudmi;
  • kaznivih dejanj, storjenih na podlagi naročila ali odločitve organizirane kriminalne združbe;
  • drugih nasilnih naklepnih kaznivih dejanj, katerih posledica je smrt ali huda telesna poškodba.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Glej odgovor na prvo vprašanje.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla, se pravica do odškodnine prenese na njene naslednike ali partnerja/zunajzakonskega partnerja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne, ne morete. Žrtvini nasledniki oziroma partner/zunajzakonski partner lahko prejmejo odškodnino le, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Odškodnina se tujim državljanom prizna v primerih, opredeljenih v mednarodnem sporazumu, katerega pogodbenica je Republika Bolgarija.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, ne morete. Odškodnino plača pristojni organ države članice, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, morate ga prijaviti. Odškodnina se ne zagotovi, če žrtev kaznivega dejanja ne prijavi pristojnim organom, razen če tega iz upravičenih razlogov ni mogla storiti.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da. Žrtve kaznivih dejanj so upravičene zahtevati odškodnino, ko se kazenski postopek konča s pravnomočno odločbo pravosodnih organov, in sicer:

  • s kazensko obsodbo, tudi pri sojenju v odsotnosti obdolženega;
  • z izvensodno poravnavo;
  • s sklepom državnega tožilstva ali pristojnega sodišča o končanju kazenskega postopka, pri čemer to ne velja za primere, ki se končajo na podlagi pododstavkov 1, 7, 8a in 9 člena 24(1) zakonika o kazenskem postopku (Nakazatelno-protsesualen kodeks);
  • s sklepom državnega tožilstva ali pristojnega sodišča o ustavitvi kazenskega postopka, ker storilec ni bil identificiran.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Čeprav taka zahteva ne obstaja, se odškodnina ne prizna, če je žrtev že prejela kakšno drugo nadomestilo ali odškodnino.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Glej odgovor na vprašanje: „Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?“.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Vloga za odškodnino se vloži največ eno leto po datumu, na katerega zadevna odločba pravosodnega organa postane pravnomočna.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina solidarno zajema materialno škodo, ki je nastala neposredno zaradi kaznivega dejanja, in sicer:

  • stroške zdravljenja, vendar ne stroškov, ki so bili plačani iz proračuna nacionalnega sklada za zdravstveno zavarovanje;
  • izgubo zaslužka;
  • pravne stroške;
  • izgubo sredstev za preživljanje;
  • pogrebne stroške;
  • drugo materialno škodo.

Žrtve morajo predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo vso materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Žrtve kaznivih dejanj so upravičene do enkratnega izplačila odškodnine od države.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se ne zagotovi v naslednjih primerih:

  • če je bila žrtev v petih letih pred vložitvijo vloge za odškodnino obsojena za kaznivo dejanje, navedeno v odgovoru na prvo vprašanje;
  • če je bilo kaznivo dejanje storjeno v stanju izrednega čustvenega pretresa, ki ga je s protipravnim dejanjem povzročila žrtev in ki je imelo oziroma bi lahko imelo hude posledice za storilca ali njegove sorodnike;
  • če je bilo kaznivo dejanje storjeno s prekoračitvijo zakonitega silobrana.
  • Če je žrtev prispevala k posledicam kaznivega dejanja, se znesek odškodnine, ki bi se sicer dodelil, ustrezno zniža.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vse žrtve kaznivih dejanj imajo enake pravice. Finančno stanje žrtve ne vpliva na uveljavljanje odškodnine od države.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Država zagotovi odškodnino za kazniva dejanja, storjena po 30. juniju 2005, ki spadajo v kategorije, navedene v odgovoru na prvo vprašanje.

Kako se odškodnina izračuna?

Žrtve morajo predložiti ustrezne listine, ki dokazujejo vso materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Odškodnina, ki jo plača država, je gotovinski znesek, ki ne presega 10 000 BGN. Če se odškodnina prizna za preživljanje vzdrževanih oseb, mlajših od 18 let, ki so nasledniki osebe, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja, odškodnina za vsako posamezno vzdrževano osebo ne presega 10 000 BGN.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da. Žrtev mora v vlogi za odškodnino navesti znesek odškodnine in materialno škodo, za katero se zahteva povračilo.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, ne morete.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Ne, ne morete.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Kopijo odločbe zadevnega pravosodnega organa in njeno obrazložitev, če gre za obsodbo;
  • izpisek iz sodne evidence, če oseba ni bolgarski državljan;
  • kopijo osebnega dokumenta;
  • potrdilo o trenutnem prebivališču osebe, ki je v Bolgariji upravičena do odškodnine;
  • listino o pravnem zastopanju ali skrbništvu;
  • potrdilo o nasledstvu, če je oseba, ki je upravičena do odškodnine, otrok, starš ali zakonec žrtve, ki je umrla zaradi kaznivega dejanja;
  • overjene kopije listin, ki potrjujejo stroške, kot so stroški zdravljenja (razen stroškov, ki jih krije nacionalni sklad za zdravstveno zavarovanje), pogrebni stroški itd.;
  • listino, ki potrjuje dohodke žrtve v okviru delovnega razmerja ali enakovrednega razmerja v šestih mesecih pred datumom storitve kaznivega dejanja;
  • potrdilo sodišča o izdatkih, povezanih s sodnim postopkom;
  • dokazila, ki potrjujejo drugo materialno škodo;
  • izjavo o tem, da žrtev ni prejela druge odškodnine za materialno škodo, ki jo je utrpela zaradi kaznivega dejanja.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Nacionalni svet za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pri ministrstvu za pravosodje Republike Bolgarije.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

MINISTRSTVO ZA PRAVOSODJE REPUBLIKE BOLGARIJE

Nacionalni svet za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj

Naslov: Slavyanska 1, 1040 Sofia (Sofija), Republika Bolgarija

Spletišče: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.compensation.bg/en.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Vloga za odškodnino se obravnava najpozneje en mesec po datumu prejema. Po potrebi se lahko ta rok podaljša za največ tri mesece.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločb nacionalnega sveta za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče izpodbijati.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Standardni obrazec za oddajo vloge za odškodnino je na voljo pri nacionalnem svetu za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, guvernerjih provinc, preiskovalcih in organizacijah za podporo žrtvam. Elektronski obrazec vloge za odškodnino je na voljo na spletišču nacionalnega sveta: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.compensation.bg/en.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Obiščite spletišče nacionalnega sveta za pomoč in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.compensation.bg/en.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Organizacije za podporo žrtvam zagotavljajo praktično pomoč žrtvam kaznivih dejanj, vključno s pomočjo pri pripravi vloge za odškodnino.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da. Bolgarsko združenje organizacij za podporo žrtvam.

Telefon: +359 29819300

Zadnja posodobitev: 08/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Češka

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Češka zagotavlja finančno pomoč žrtvam kaznivih dejanj, ki so utrpele škodo za zdravje, in preživelim osebam, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla. Poleg tega med osebe, ki so upravičene do finančne pomoči, spadajo žrtve spolnih kaznivih dejanj zoper človekovo dostojanstvo in zlorabljeni otroci.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Namen finančne pomoči je prebroditi poslabšanje socialnih razmer, ki je posledica kaznivega dejanja, in ne nadomestiti storilčeve obveznosti plačila odškodnine za škodo, povzročeno žrtvi.

Preživele osebe prejmejo finančno pomoč v enkratnem znesku; žrtve, ki so utrpele škodo za zdravje, lahko tudi zahtevajo pomoč v enkratnem znesku (znesek je odvisen od resnosti povzročenih posledic), lahko pa zahtevajo povračilo stroškov zdravljenja ali odškodnino za izgubljeni zaslužek. Žrtve spolnih kaznivih dejanj zoper človekovo dostojanstvo ali zlorabljeni otroci lahko zahtevajo povrnitev stroškov terapij za lajšanje nematerialne škode, ki so jo utrpeli.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla, imajo preživele osebe pravico do finančne pomoči, če so starš, zakonec, registrirani partner, otrok ali sorojenec pokojnika in so z njim živeli v skupnem gospodinjstvu v času smrti ali če je preživeli oseba, ki jo je pokojnik preživljal ali jo je bil dolžan preživljati.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

V takem primeru nimate pravice do finančne pomoči.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Lahko, če imate stalno prebivališče ali zakonito prebivališče v drugi državi članici EU ter ste žrtev kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno na Češkem, ali če imate zakonito prebivališče na Češkem več kot 90 dni in ste žrtev kaznivega dejanja, ki je bilo tam storjeno, če ste na Češkem zaprosili za mednarodno zaščito ali če vam je bil odobren azil ali subsidiarna zaščita, ali pa na podlagi pogojev iz mednarodne pogodbe, če je to ustrezno.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če ste češki državljan, ste upravičeni do finančne pomoči Češke ne glede na to, v kateri državi je bilo storjeno kaznivo dejanje, katerega žrtev ste.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ni treba počakati na izid preiskave; finančno pomoč je mogoče zagotoviti, če iz trenutnega stanja preiskave organov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj izhaja, da je bilo kaznivo dejanje nedvomno storjeno in da so izpolnjeni zakonski pogoji za upravičenost do finančne pomoči.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Če od storilca ne zahtevate odškodnine, se lahko finančna pomoč zmanjša ali celo zavrne.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

V takem primeru je treba razlikovati med tem, ali storilec ni znan ali pa oseba, ki se preganja zaradi storitve kaznivega dejanja, ni bila spoznana za krivo, čeprav je očitno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno (tj. kaznivo dejanje je bilo storjeno, vendar ga je morda storil nekdo drug). V takem primeru imate pravico do finančne pomoči. Če pa je bil storilec oproščen, ker dejanje, ki se je preganjalo, sploh ni kaznivo, nimate pravice do finančne pomoči. Zahtevek se obravnava predvsem na podlagi gradiva, ki ga zberejo organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj; vaša naloga je izkazati povzročene poškodbe in, po potrebi, kakršno koli škodo, ki jo je mogoče upoštevati (stroške zdravljenja in izgubljeni zaslužek).

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevek je treba vložiti v dveh letih po tem, ko ste izvedeli za škodo, vendar najpozneje v petih letih od datuma storitve kaznivega dejanja. Ob izteku katerega koli od teh rokov pravica do pomoči preneha.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtve kaznivih dejanj:

- materialna (neduševna) škoda:

  • stroški zdravljenja, povezani s poškodbo (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje) - DA;
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodb (tj. pomoč in nega, začasna in trajna oskrba, daljša rehabilitacija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • v primeru izdatkov, ki so neposredno povezani z izboljšanjem zdravja (posebni pripomočki, zdravljenje ali okrevanje);
  • poškodbe s trajnimi posledicami (npr. invalidnost in druge trajne omejitve):
    • izguba dobička v času zdravljenja in po njem (vključno z izgubljenim dobičkom in izgubo zmožnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšanjem sredstev za preživljanje itd.) - DA;
    • izguba priložnosti - NE;
    • stroški, povezani s sodnimi postopki, ki se nanašajo na dogodek, iz katerega izhaja zadevna škoda, na primer pravni stroški in sodne takse - NE;
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino - NE;
    • drugo- NE;

- duševna (nematerialna) škoda:

  • bolečina in trpljenje žrtve - NE.

(b) V primeru pooblaščenih oseb ali sorodnikov žrtve:

- materialna (neduševna) škoda:

  • pogrebni stroški - NE;
  • stroški zdravstvene oskrbe (npr. terapija družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje) - NE;
  • izguba sredstev za preživljanje ali izguba priložnosti - NE;

- duševna škoda:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali pooblaščenih oseb/odškodnina preživelim, če je žrtev umrla - NE.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Finančna pomoč se izplača v enkratnem znesku.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaša kazenska evidenca ne vpliva na vašo pravico do finančne pomoči, če ne sodelujete z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri razrešitvi kaznivega dejanja, pa se vam finančna pomoč ne more priznati. Prav tako se vam finančna pomoč ne prizna, če ste pri kaznivem dejanju sodelovali kot udeleženec.

Če ne sodelujete ustrezno v postopku priznanja finančne pomoči, se postopek lahko konča ali vaš zahtevek zavrne.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančna pomoč se vam ne prizna le, če je očitno, da se vaše socialne razmere zaradi kaznivega dejanja niso poslabšale.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančna pomoč se vam lahko zmanjša ali pa se vam sploh ne prizna, če ste kakor koli prispevali k poškodbi.

Kako se odškodnina izračuna?

Žrtve, ki so utrpele manjšo škodo za zdravje, lahko zahtevajo enkratni znesek pomoči v višini 10 000 CZK.

Žrtve, ki so utrpele hudo škodo za zdravje, lahko zahtevajo enkratni znesek pomoči v višini 50 000 CZK.

Žrtve, ki so utrpele škodo za zdravje, lahko namesto pomoči v enkratnem znesku zahtevajo tudi finančno pomoč do višine 200 000 CZK, ki je enakovredna dokazanim stroškom zdravljenja in/ali izgubljenemu zaslužku.

Preživeli so upravičeni do finančne pomoči, ki se izplača v enkratnem znesku 200 000 CZK, razen sorojencev, ki so upravičeni do pomoči v višini 175 000 CZK.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Kot žrtev kaznivega dejanja, ki je utrpela škodo za zdravje, ali kot preživeli lahko prejmete do 200 000 CZK; poleg tega pa velja, da v primeru smrti skupna finančna pomoč, ki se odobri vsem preživelim, ne sme preseči 600 000 CZK, pri čemer se odobrena pomoč, če je preživelih več, sorazmerno zmanjša tako, da ne preseže najvišjega možnega zneska finančne pomoči.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Samo v primeru zavarovanja, ki krije storilčevo obveznost plačila odškodnine zaradi povzročene škode, kar je v okviru češke zakonodaje v praksi mogoče v primeru prometnih nesreč in nesreč pri delu.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujmi finančne pomoči niso predvideni.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Da, do najvišjega dovoljenega zneska finančne pomoči.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Pooblastilo, dokazilo o družinskem razmerju z žrtvijo;
  • potrdilo o smrti žrtve;
  • kopijo policijskega poročila;
  • kopijo sodne odločbe;
  • zdravstveno dokumentacijo;
  • bolnišnične račune ali račune za povezane izdatke;
  • račune za stroške zdravljenja;
  • dokazilo o dohodku.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Ministrstvo za pravosodje.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Na ministrstvo za pravosodje.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

O zahtevku je treba odločiti v treh mesecih.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Z začetkom upravnega spora pri sodišču.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Na spletišču ministrstva za pravosodje, pri nevladnih organizacijah, ki se ukvarjajo z žrtvami kaznivih dejanj, in pri službi za pogojne kazni in mediacijo.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Ne.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Da, vendar na svoje stroške.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Največja je Bílý kruh bezpečí (Beli krog varnosti); žrtvam pomaga tudi služba za pogojne kazni in mediacijo Češke republike.

Zadnja posodobitev: 25/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Nemčija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

V skladu z zakonom o odškodnini za žrtve (Opferentschädigungsgesetz – OEG) se odškodnina plača žrtvam nasilnih naklepnih kaznivih dejanj in njihovim preživelim svojcem.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

V skladu z zakonom OEG je višina priznane odškodnine odvisna od obsega škode, povzročene zdravju, ter njenih ekonomskih in zdravstvenih posledic. Vendar mora biti okvara zdravja dolgotrajna (tj. trajati mora več kot šest mesecev). Odškodnina se običajno plačuje mesečno, dokler so izpolnjeni vsi pogoji.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Odškodnina se plača tudi preživelim svojcem žrtve. Preživeli svojci so zakonec in otroci žrtve ter v izjemnih primerih njeni starši.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Svojci preživele žrtve lahko v nekaterih okoliščinah prejmejo plačilo za stroške zdravljenja in preživljanje.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

V skladu z zakonom OEG je višina odškodnine, ki jo lahko prejmejo tuji državljani, odvisna od njihovega rezidenčnega statusa. Državljani držav članic EU in tuji državljani, ki že najmanj tri leta zakonito prebivajo v Nemčiji, prejmejo enake prejemke kot nemški državljani. Višina odškodnine za druge tuje državljane je nižja.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

V skladu s členom 3a zakona OEG se lahko odškodnina prizna tudi žrtvam nasilnega kaznivega dejanja, storjenega v tujini. Vendar se odškodnina dodeli v obliki enkratnega plačila in ne kot redni prejemek. Poleg tega je to izplačilo subsidiarno glede na izplačila, prejeta od drugih organov.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

V skladu z zakonom OEG velja za prosilce enaka dolžnost sodelovanja kot za prosilce za socialnovarstvene prejemke. To pomeni predvsem, da je treba navesti vse okoliščine, ki bi lahko pomagale pojasniti dejstva zadeve. To običajno pomeni, da je treba storilca prijaviti policiji.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, pristojni organi običajno neodvisno odločajo o zahtevah, vloženih na podlagi zakona OEG. Vendar bo morda v nekaterih primerih treba počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne, odškodnina na podlagi zakona OEG se plača ne glede na to, ali je bil storilec identificiran ali ne.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da, odškodnina je na voljo ne glede na to, ali je bil storilec identificiran oziroma obsojen. Svoji zahtevi morate priložiti vse dokumente, ki bi lahko pomagali pojasniti dejstva zadeve in določiti obseg povzročene škode.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Ne, zakon OEG ne določa roka. Vendar se lahko odškodnina za nazaj prizna samo za eno leto pred vložitvijo zahteve.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina krije na primer:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (npr. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajna poškodba (npr. invalidnost ali druge trajne okvare);
    • izguba zaslužka v času zdravljenja (vključno z izgubljenim dohodkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšanim preživljanjem itd.);
    • izguba priložnosti;
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (npr. stroški pravnih storitev in sodni stroški);
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo;

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve;

(b) za upravičence ali svojce žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški;
  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izguba preživljanja ali priložnosti;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje svojcev ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Odškodnina za žrtev vključuje mesečne rente za izravnavo ekonomskih in zdravstvenih posledic okvare žrtvinega zdravja ter prejemke za zdravljenje in oskrbo. Odškodnina za bolečine in trpljenje (Schmerzensgeld) se ne plača.

Odškodnina za preživele svojce vključuje mesečne rente za vdove/vdovce, sirote in, kjer je to ustrezno, starše ter prejemke za zdravljenje in oskrbo.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Rente za žrtve in preživele svojce za izravnavo ekonomskih in zdravstvenih posledic okvare zdravja se izplačujejo mesečno, če so izpolnjeni vsi zahtevani pogoji. Drugi prejemki se izplačajo, če in ko obstaja potreba po njih.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Če je oškodovanec sam povzročil poškodbo ali če plačilo odškodnine ne bi bilo upravičeno iz drugih razlogov, predvsem zaradi lastnega ravnanja žrtve, se zahteva za odškodnino zavrne. Vendar zgolj obstoj kazenske evidence ne zadostuje za utemeljitev take odločitve. Prosilci morajo čim bolj pomagati pri pojasnjevanju dejstev zadeve. Če te obveznosti ne izpolnijo, se lahko odškodnina v celoti ali delno zavrne.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V skladu z zakonom OEG se odškodnina plača ne glede na oškodovančeve dohodke ali premoženje. Finančno stanje oškodovanca lahko vpliva na znesek priznane odškodnine samo pri odškodnini za nadomestilo ekonomske škode ali pri prejemkih za oskrbo.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne, na podlagi zakona OEG lahko le zgoraj navedena merila vplivajo na verjetnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek.

Kako se odškodnina izračuna?

Rente za izravnavo posledic škode, povezane z zdravjem, se izračunajo glede na obseg teh posledic. Rente za izravnavo posledic ekonomske škode temeljijo na nastali ekonomski škodi.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Ne.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne (glej odgovor na prejšnje vprašanje).

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Rente za izravnavo posledic škode, povezane z zdravjem, se dodelijo ne glede na to, ali prejemate plačila od drugih zasebnih ali javnih organov. Vendar se lahko ta plačila upoštevajo pri izračunu odškodnine za izravnavo posledic ekonomske škode.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Na podlagi zakona OEG izplačila predujmov niso mogoča. Vendar pa se lahko izplačila za kritje stroškov zdravljenja izvedejo pred sprejetjem odločbe o zahtevi za odškodnino.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

V primeru poslabšanja zdravstvenega stanja se lahko vedno vloži zahteva zaradi poslabšanja stanja (Verschlimmerungsantrag), s katero se zahteva ponovni izračun zneska odškodnine. Pri izračunu odškodnine za posledice ekonomske škode se lahko vedno upoštevajo spremembe dohodka.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Priložiti morate vse dokumente, ki bodo pomagali pojasniti dejstva zadeve in določiti povzročeno škodo.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Organi, ki so pristojni v skladu z zakonodajo vsake dežele.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahteva se lahko pošlje vsem uradom za socialno varnost. Ti jo nato posredujejo pristojnemu organu.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Na to vprašanje ni dokončnega odgovora. Trajanje postopka je odvisno predvsem od tega, kako lahko ali težko je pojasniti dejstva zadeve in ali je treba pridobiti zdravniška mnenja.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Zoper odločbo se lahko vloži pritožba. Če pristojni organ v pritožbenem postopku ne sprejme drugačne odločbe, se lahko vloži pritožba pri socialnem sodišču (Sozialgericht).

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije je mogoče dobiti na različnih mestih, saj jih na ustreznih mestih zagotavljajo zvezna vlada in dežele. Glej na primer spletišče zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bmas.de/DE/Themen/Soziale-Sicherung/Soziale-Entschaedigung/Opferentschaedigungsrecht/oeg.html ali spletno podatkovno zbirko za žrtve kaznivih dejanj: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.odabs.org/.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Obstajajo številna spletišča zvezne vlade in dežel, na katerih je mogoče najti informacije o odškodnini za žrtve, na primer spletišče zveznega ministrstva za delo in socialne zadeve: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.bmas.de/DE/Themen/Soziale-Sicherung/Soziale-Entschaedigung/Opferentschaedigungsrecht/oeg.html ali Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.odabs.org/.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pravni stroški ne spadajo pod odškodnino, zato ne morejo biti povrnjeni na podlagi zakona OEG.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da, obstaja več regionalnih in nacionalnih organizacij za podporo žrtvam. Največja organizacija na nacionalni ravni je „der Weisse Ring“.

Zadnja posodobitev: 16/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Estonija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko izplača žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in njihovim vzdrževanim družinskim članom. Nasilno kaznivo dejanje je dejanje, ki se preganja v okviru kazenskega postopka in je storjeno neposredno zoper življenje ali zdravje osebe, oškodovanec pa zaradi tega umre oziroma utrpi veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Do odškodnine ste upravičeni, če ste zaradi nasilnega kaznivega dejanja utrpeli veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Odškodnina v višini 448 EUR se plača osebi, ki nosi stroške pogreba žrtve nasilnega kaznivega dejanja. Poudariti je treba, da oseba, ki nosi stroške pogreba, ni nujno žrtvin sorodnik ali njen vzdrževani družinski član.

Vzdrževani družinski člani žrtve, ki je zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, so upravičeni do odškodnine države, ki se izplača žrtvam kaznivih dejanj.

Vzdrževani družinski člani so naslednje osebe:

  • žrtvini otroci, mlajši od 18 let;
  • žrtvini otroci, stari med 18 in 24 let, ki so vpisani v redni študij;
  • vdova ali vdovec žrtve, ki ima zmanjšano sposobnost za delo;
  • vdova ali vdovec žrtve v starosti, primerni za upokojitev;
  • starš žrtve v starosti, primerni za upokojitev;
  • starš žrtve, ki ima zmanjšano sposobnost za delo;
  • noseča in nezaposlena vdova žrtve;
  • nezaposleni starš ali skrbnik žrtvinega otroka, če je otrok mlajši od treh let.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Do odškodnine ste upravičeni, če je žrtev zaradi nasilnega kaznivega dejanja utrpela veliko zdravstveno škodo ali motnjo, ki traja vsaj štiri mesece.

Do odškodnine so upravičene naslednje osebe:

  • žrtvini otroci, mlajši od 18 let;
  • žrtvini otroci, stari med 18 in 24 let, ki so vpisani v redni študij;
  • vdova ali vdovec žrtve, ki ima zmanjšano sposobnost za delo;
  • vdova ali vdovec žrtve v starosti, primerni za upokojitev;
  • starš žrtve v starosti, primerni za upokojitev;
  • starš žrtve, ki ima zmanjšano sposobnost za delo;
  • noseča in nezaposlena vdova žrtve;
  • nezaposleni starš ali skrbnik žrtvinega otroka, če je otrok mlajši od treh let.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

V Estoniji pravica do odškodnine ni povezana z državljanstvom.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Odškodnino izplača pristojni organ države, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Odškodnina se plača v skladu z zakonodajo zadevne države.

Za uveljavljanje odškodnine se lahko obrnete na:

  • pristojni organ zadevne države ali pristojni organ države svojega prebivališča;
  • v Estoniji je pristojni organ urad za socialno zavarovanje, ki vašo vlogo z vsemi dokazili pošlje pristojnemu organu v drugi državi.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Nasilno kaznivo dejanje je treba policiji prijaviti v 15 koledarskih dneh od dneva, ko je bilo storjeno.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Za uveljavljanje odškodnine ni treba počakati na izid postopka; zadostuje prijava kaznivega dejanja policiji in uvedba kazenskega postopka. Odškodnino je mogoče zahtevati v treh letih od dneva storitve kaznivega dejanja.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca. Ko je odobrena odškodnina, se pravica do vložitve zahteve prenese na urad za socialno zavarovanje in ta na podlagi tožbe za povrnitev stroškov vloži zahtevo zoper osebo, ki je povzročila škodo (storilca kaznivega dejanja).

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Do odškodnine ste upravičeni tudi, če oseba, ki je povzročila škodo, ni bila identificirana ali če se sodni postopek še ni končal.

Za pridobitev odškodnine, ki jo država izplača žrtvam kaznivih dejanj, je potrebno potrdilo o uvedbi kazenskega postopka, ki ga izda preiskovalni organ.

Če zahtevate povrnitev izdatkov za zdravljenje ali posmrtnine, je treba predložiti ustrezne račune.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Vloga za odškodnino se lahko predloži v treh letih od datuma storitve kaznivega dejanja ali od datuma, ko je oseba izvedela za kaznivo dejanje.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina zajema:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki);
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve):
    • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (npr. izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje);
    • odškodnino za poškodovana oblačila in pripomočke (npr. odškodnina za očala, povračilo stroškov novih oblačil);

– materialno (neduševno) škodo:

  1. pogrebne stroške;
  2. izgubo preživljanja ali priložnosti;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev do odškodnine / odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Družinski člani žrtve lahko prejmejo psihološko svetovanje. Za pridobitev odškodnine za psihološko pomoč se je treba obrniti na ponudnika storitev podpore žrtvam, ki pripravi vlogo, ki jo je treba podpisati. Potrebno je tudi policijsko potrdilo, da je bil uveden postopek in da ste žrtev ali pravni zastopnik žrtve. Pri pridobitvi policijskega potrdila vam pomaga ponudnik storitev podpore žrtvam.

O odobritvi odškodnine za psihološko pomoč boste obveščeni v desetih delovnih dneh. Nato se lahko obrnete na psihologa. Znesek odškodnine na osebo je minimalna mesečna plača (ki je v letu 2017 znašala 470 EUR).

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Vzdrževanim družinskim članom se odškodnina izplača v mesečnih obrokih. Stroški zdravljenja se povrnejo v enkratnem znesku na podlagi ustreznih računov.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se ne plača, če:

  1. je žrtev storila kaznivo dejanje ali povzročila škodo ali pripomogla k temu s svojim naklepnim ali malomarnim ravnanjem;
  2. žrtev kaznivega dejanja ne prijavi v 15 dneh, kljub temu da bi to lahko storila, policija pa o kaznivem dejanju ni bila obveščena kako drugače;
  3. je bila žrtev obsojena zaradi storitve nasilnega kaznivega dejanja ali na podlagi člena 255(1) ali 256(1) kazenskega zakonika, ta podatek pa iz kazenske evidence ni bil izbrisan na podlagi zakona o kazenski evidenci;
  4. bi bilo izplačilo odškodnine iz drugih razlogov nepošteno ali neupravičeno.

Poleg tega se lahko odškodnina zavrne, če vložnik ne sodeluje z organi za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj pri ugotavljanju dejstev v zvezi s kaznivim dejanjem, pri identifikaciji ali prijetju storilca ali pri dokazovanju škode.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na odobritev ali izplačilo odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vsak znesek, ki ga oškodovanec prejme iz drugega vira in ne od osebe, ki je odgovorna za nastalo škodo na podlagi kaznivega dejanja, ali do katerega je upravičen na podlagi škode, ki je posledica nasilnega kaznivega dejanja, se odšteje od škode, ki je osnova za določanje zneska odškodnine, pri čemer navedeno zajema tudi nadomestilo žrtvi zaradi nezmožnosti za delo. Pri določanju zneska odškodnine se upoštevajo tudi vsi zneski, ki jih je oseba, odgovorna za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, plačala vložniku, preden je bila odškodnina odobrena.

Kako se odškodnina izračuna?

Izračun odškodnine za delno ali popolno nezmožnost za delo

Znesek odškodnine se izračuna na podlagi povprečnega dohodka na posamezen koledarski dan. Upošteva se dohodek, od katerega se obračunajo socialni davek, prejet v šestih mesecih pred storitvijo kaznivega dejanja.

Izračun škode, ki je posledica delne ali popolne nezmožnosti za delo

Povprečni dohodek na koledarski dan se pomnoži s 30, od rezultata množenja pa se odšteje pokojnina zaradi nezmožnosti za delo ali nadomestilo zaradi nezmožnosti za delo, ki se dodeli osebi. Odškodnina znaša 80 % izgubljenega dohodka. Podatki o povprečnem dohodku se pridobijo pri uradu za davke in carine.

Izračun odškodnine zaradi smrti osebe, ki vzdržuje drugo osebo

1. Povprečni dohodek žrtve na koledarski dan se pomnoži s 30, od rezultata množenja pa se odšteje pokojnina preživelih oseb, ki se odobri osebi.

2. Delež tako dobljenega zneska se izračuna glede na število vzdrževanih družinskih članov:

  • 75 % v primeru enega vzdrževanega družinskega člana;
  • 85 % v primeru dveh vzdrževanih družinskih članov;
  • 100 % v primeru treh ali več vzdrževanih družinskih članov.

Odškodnina znaša 80 % izračunanega zneska.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek ni določen; odškodnina se plačuje tako dolgo, dokler je oseba do nje upravičena, ali do največ 9 590 EUR.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Na obrazcu ni treba navesti zneska.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujem odškodnine lahko zahtevajo osebe v težkem ekonomskem položaju, če so upravičene do odškodnine, vendar je njena odobritev odložena.

Predujem do višine 640 EUR se izplača na podlagi ustrezne vloge.

Če predujem presega znesek naknadno odobrene odškodnine, se preplačani znesek povrne.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Pravico imate predložiti dodatne račune za izdatke zaradi zdravljenja.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Potrdilo preiskovalnega organa

Račune za pogrebne izdatke

Račune za izdatke zaradi zdravljenja, račune za zdravila itd.

Potrdilo o smrti žrtve

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Urad za socialno zavarovanje.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Možnosti predložitve vlog:

  • Vlogo je mogoče poslati tudi po pošti na naslov: Põllu 1A, 50303, Tartu.
  • Vlogo je mogoče vložiti tudi v pisarni za pomoč strankam urada za socialno zavarovanje.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ni vam treba biti navzoč.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odločba se sprejme v 30 dneh od prejema zadnjega dokumenta.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbo je mogoče izpodbijati v 30 dneh po njenem prejemu. Druga možnost pa je vložitev pritožbe pri upravnem sodišču v okviru postopka na podlagi zakonika o postopku pred upravnim sodiščem.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Obrazci vlog in informacije o tem, kako zahtevati odškodnino, so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču urada za socialno zavarovanje.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Na ponudnike storitev podpore žrtvam se je mogoče obrniti tudi po telefonu. Njihovi kontaktni podatki so na voljo na Povezava se odpre v novem oknuspletišču urada za socialno zavarovanje.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Da.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Ponudniki storitev podpore žrtvam pomagajo tudi pri uveljavljanju odškodnine.

Zadnja posodobitev: 11/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Grčija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Grška zakonodaja o odškodninah žrtvam nasilnih kaznivih dejanj zajema naslednja kazniva dejanja, storjena v Grčiji:

nasilna naklepna kazniva dejanja in kazniva dejanja, navedena v naslednjih členih kazenskega zakonika: členi 323 (trgovina s sužnji), 323A (trgovina z ljudmi), 323B (urejanje potovanja za sodelovanje pri spolnih odnosih ali drugih nespodobnih dejanjih z mladoletnikom (spolni turizem)), 336 (posilstvo mladoletnika), 339(1) in (4) (napeljevanje mladoletnika h kaznivim dejanjem), 342(1) in (2) (spolna zloraba otrok), 348A (otroška pornografija), 348Β (napeljevanje otrok za spolne namene), 348C (pornografsko prikazovanje mladoletnikov), 349 (zagotavljanje prostitucije), 351 (trgovina za spolno izkoriščanje) in 351A (nespodobna dejanja za plačilo, ki vključujejo mladoletnika).

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, katerega posledica je smrt ali hudo fizično oziroma duševno stanje žrtve, in za katero koli naklepno kaznivo dejanje, storjeno s fizično silo ali grožnjo fizične sile, za katero je zagrožena daljša zaporna kazen (kátheirxi).

Od 1. januarja 2010 se zaposlenim v centrih za pridržanje, ki so žrtve naklepnega nasilja, zaradi katerega so postali invalidi ali imajo resno okvaro, in ki je bilo storjeno v Grčiji, odobri neprekinjen plačan bolniški dopust, dokler ustrezni zdravniški odbor ne presodi, da so sposobni za delo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Odškodnina je na voljo članom žrtvine družine, tj. zakoncu, osebi, ki z žrtvijo živi v stalnem in trajnem heteroseksualnem ali homoseksualnem odnosu, zaročencu, krvnim sorodnikom ali sorodnikom v svaštvu v ravni črti, posvojiteljem in posvojencem, sorojencem, zakoncem ali zaročencem sorojencev in vzdrževanim osebam žrtve ter njenim vzdrževanim otrokom in staršem.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

V takem primeru je do odškodnine upravičena le oseba, ki je bila neposredno poškodovana, tj. sama žrtev.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Grški odškodninski organ (Archí Apozimíosis) zagotovi odškodnino žrtvam naklepnih nasilnih kaznivih dejanj, če je tako kaznivo dejanje storjeno v Grčiji in če ima žrtev prebivališče (katoikía) ali običajno prebivališče (siníthi diamoní) v Grčiji ali na ozemlju druge države članice EU. Ni razlikovanja med državljani EU in državljani tretjih držav.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU, so žrtve, ki imajo prebivališče ali običajno prebivališče v Grčiji, samo upravičene predložiti vlogo grškemu pomožnemu organu (Archí Syndromís) za razumno in ustrezno odškodnino, ki jo zagotovi odškodninski organ zadevne države članice EU, v skladu s posebnimi pogoji, določenimi v zakonodaji navedene države.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, državnemu tožilcu ali policiji ga moram prijaviti v petih dneh, saj v nasprotnem primeru morda ne bo več mogoče najti storilca. Če zaradi višje sile niste mogli prijaviti kaznivega dejanja, ki je bilo storjeno zoper vas, začne petdnevni rok teči, ko navedeni razlogi višje sile prenehajo.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da, saj ste do odškodnine upravičeni šele, (a) če storilec ob izreku pravnomočne obsodbe nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine, (b) če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, ko se spis zadeve arhivira v evidenci neznanih storilcev, ali (c) če storilca ni mogoče preganjati ali ga obsoditi, ko se spis zadeve arhivira na podlagi akta pristojnega državnega tožilca, ali s pravnomočno odločbo, da se sodni postopek ne izvede, ali s pravnomočno oprostitvijo, ali s pravnomočno odločbo v zadevi na kateri koli drug način.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da, saj lahko žrtev v primerih iz točk (a) in (c) zgoraj (tj. če storilec nima potrebnih sredstev za plačilo odškodnine ali če ga ni mogoče preganjati oziroma obsoditi) vlogo za takšno odškodnino vloži le, če od storilca na podlagi odškodninskega zahtevka nikakor ne more dobiti odškodnine, kot je bilo odločeno v pravnomočni sodbi.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da, lahko uveljavljate odškodnino od odškodninskega organa, tudi če identitete storilca ni mogoče ugotoviti, in sicer ko je spis zadeve arhiviran v evidenci neznanih storilcev.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Odškodninski zahtevek mora upravičenec ali njegov pooblaščenec vložiti pri odškodninskem organu v enem letu od datuma, ko je zahtevek nastal.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje);

– duševno (nematerialno) škodo:

  • duševno in psihološko podporo;
  • spremembo okolja in naslova (odstranitev in nakup osnovnih potrošniških predmetov).

(b) Za sorodnike žrtve ali druge osebe, ki so upravičene na podlagi svojega razmerja do žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • izgubo podpore ali obetov.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Pri določanju višine odškodnine se upošteva vsako vaše protipravno dejanje.

Prav tako do odškodnine niste upravičeni, če med kazenskim postopkom niste sodelovali z organi in jim tako neupravičeno niste pomagali, zlasti če ste zavrnili pričanje ali če ste skrili materialne dokaze oziroma jih niste predložili, zaradi česar je bilo ugotavljanje identitete storilca težje.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo upravičenost do odškodnine ali znesek, ki ga boste morda prejeli.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Do odškodnine niste upravičeni v naslednjih primerih: (a) če je bilo dejanje storjeno med člani hudodelske združbe, tolpe ali teroristične skupine, (b) če kaznivega dejanja, storjenega zoper vas, namenoma niste prijavili v petih dneh, zaradi česar je bilo iskanje storilca oteženo (če vam je prijavo preprečevala višja sila, začne petdnevni rok teči, ko razlogi višje sile prenehajo), (c) če med kazenskim postopkom neupravičeno zavrnete pomoč organom, zlasti če zavrnete pričanje ali skrijete materialne dokaze oziroma jih ne predložite, zaradi česar je ugotavljanje identitete storilca oteženo, in (d) v vseh ostalih primerih, ko vaš odškodninski zahtevek glede na posebne okoliščine pomeni zlorabo pravic.

Pri določanju višine odškodnine se upošteva vsako vaše protipravno dejanje, vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.

Kako se odškodnina izračuna?

Znesek odškodnine se določi na podlagi grškega prava, ob upoštevanju vseh podrobnejših določb.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Ne.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, obrazec vsebuje posebno polje, ki ga je treba izpolniti.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, v obrazcu vloge morate navesti znesek zahtevane odškodnine in vse druge odškodnine, ki ste jih prejeli, da se lahko upoštevajo vsi stroški grške države za vašo hospitalizacijo in vsi drugi zneski, ki ste jih prejeli od storilca, služb socialne varnosti ali iz katerega koli drugega vira.

Navesti morate tudi podatke o položaju, ki je posledica škode. To pomeni, da morate navesti izdatke za zdravljenje, bolnišnične ali pogrebne izdatke in vsako izgubo ali zmanjšanje vaših dohodkov, vsako povečanje vaših izdatkov ali nezmožnost nadaljnjega opravljanja poklica, ki so posledica škode zaradi domnevnega kaznivega dejanja, ter predložiti vse ustrezne dokaze.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Odškodninski organ nima izrecnih določb glede dopolnilne ali dodatne odškodnine. Vendar grško pravo to omogoča v primeru spremembe okoliščin ali poslabšanja žrtvinega zdravja.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Potrebna so naslednja dokazila, ki so odvisna od posameznega primera:

  • osebna izkaznica ali potni list ali potrdilo o zakonskem stanu;
  • dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prejemu vloge za podaljšanje dovoljenja za prebivanje;
  • ustrezno dokazilo o plačilu pogrebnih izdatkov in izdatkov za zdravljenje;
  • potrdilo o smrti žrtve ali zdravniško potrdilo, iz katerega izhaja vrsta škode, trajanje invalidnosti, vrsta morebitnih zdravstvenih posledic in trajne invalidnosti ter stopnja take invalidnosti;
  • dohodek v letu pred vložitvijo vloge in v letu pred dogodkom (davčna odmera pristojnega davčnega organa ali izjava o dohodku, ki jo predložite sami ali vaš življenjski partner, partner v civilnem partnerstvu ali katera koli druga oseba, ki z vami stalno živi);
  • potrdilo o predložitvi prijave/poročilo o kaznivem dejanju;
  • izvod ustrezne pravnomočne sodne odločbe ali sklepa ali potrdilo o tem, da se je zadeva končala;
  • potrdilo o plačilu ali neplačilu ustreznih zneskov iz drugih virov (zavarovalni sklad delodajalca, zasebna zavarovalnica);
  • kakršni koli drugi ustrezni dokumenti, ki dokazujejo izgubo, zmanjšanje vaših dohodkov, povečanje vaših izdatkov ali nezmožnost nadaljnjega opravljanja poklica.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Da, preden zadevo obravnava odškodninski organ, je treba plačati 100 EUR, v nasprotnem primeru se vloga zavrže.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Odškodninski organ.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Pomožnemu organu ali neposredno sekretarju odškodninskega organa.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne nujno. Če bo vaša navzočnost potrebna, boste pozvani.

Če imate prebivališče ali običajno prebivališče na ozemlju druge države članice, grški odškodninski organ prosi ustrezen pomožni organ, naj z vami opravi razgovor v skladu s pravom svoje države in o tem pošlje poročilo. Grški odškodninski organ lahko tudi sam opravi obravnavo prek telefona ali videokonference, v skladu z grškim pravom in ob sodelovanju zadevnega pomožnega organa. V takem primeru grški odškodninski organ vložnika ne more zavezati k pričanju.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odškodninski organ mora zadevo obravnavati v treh mesecih od datuma vložitve vloge in izdati pravnomočno odločbo v treh mesecih od datuma obravnave vloge.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Vložnik in grška država lahko pri upravnem sodišču prve stopnje (Dioikitikó Protodikeío) vložita pritožbo zoper odločbo odškodninskega organa. Rok je štiri mesece.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ministryofjustice.gr/site/LinkClick.aspx?fileticket=PqM22gvCCCg%3d&tabid=151

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Za uveljavljanje odškodnine ne obstaja posebna telefonska linija. Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.ministryofjustice.gr/site/en/HellenicCompensationAuthority.aspx

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

V čezmejnih sporih se pravna pomoč zagotavlja v civilnih (ali gospodarskih) zadevah, če imate prebivališče ali običajno prebivališče v drugi državi članici EU. Pravna pomoč je lahko tudi v obliki sestanka z odvetnikom, ki zagotovi pravni nasvet za rešitev spora, še preden se ta obravnava na sodišču. Osebe, ki imajo prebivališče ali običajno prebivališče v Grčiji, vendar zaprosijo za pravno pomoč v sodnem postopku ali postopkovnem koraku v drugi državi članici EU, so prav tako upravičene do storitev odvetnika, dokler pristojni organ tuje države članice ne prejme vloge za pravno pomoč.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Povezava se odpre v novem oknuRaziskovalni center za enakost spolov (KEThI)

Povezava se odpre v novem oknuNacionalni center za družbeno solidarnost (ΕΚΚΑ)

Generalni sekretariat za enakost spolov (Genikí Grammateía Isótitas ton Fýlon):

Povezava se odpre v novem oknuGrški svet za begunce (Ellinikó Symvoúlio gia tous Prósfyges)

Povezava se odpre v novem oknuGrška sekcija organizacije Amnesty International

Povezava se odpre v novem oknuGrška policija – kibernetska kriminaliteta

Zadnja posodobitev: 20/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Španija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

V španskem pravu je običajni postopek uveljavljanja odškodnine za utrpelo škodo in poškodbe kazenski postopek, v katerem se civilna odgovornost obravnava hkrati s kazensko. Zato okrajno kazensko sodišče (Juzgado de Instrucción) oškodovancu omogoča vložitev civilne tožbe, v kateri lahko navede, ali želi vložiti zahtevek v okviru kazenskega postopka ali pa si pridržuje pravico do vložitve zahtevka glede utrpelih poškodb v civilnem postopku.

Če želi oškodovanec vložiti zahtevek v kazenskem postopku, se lahko odloči za civilno tožbo, ki jo v njegovem imenu vloži državni tožilec (ta možnost se izvede tudi, če oškodovanec ne izbere nobene možnosti), ali pa se postopka udeleži osebno (prek odvetnika in državnega tožilca).

Če se oškodovanec odloči uveljavljati odškodnino zunaj kazenskega postopka, mora civilni postopek začeti po pravilih za tak postopek.

V čezmejnih primerih, kadar je kaznivo dejanje na primer storjeno v državi članici, kjer žrtev ne živi, se lahko odškodnina zoper storilca kaznivega dejanja uveljavlja po nacionalnem pravu pred kazenskim sodiščem, ki obravnava zadevo.

Špansko pravo določa posebne odškodninske sheme glede nasilnih, spolnih in terorističnih kaznivih dejanj.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Španija ima za nasilna kazniva dejanja in kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost, ki so storjena na njenem ozemlju in katerih posledica je smrt, huda telesna poškodba ali velika škoda za telesno in duševno zdravje, vzpostavljen sistem pomoči v primeru takih naklepnih in nasilnih kaznivih dejanj. Poleg tega se pomoč žrtvam kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost dodeli tudi, kadar so ta storjena brez nasilja.

Na splošno velja, da je mogoče finančno pomoč v skladu z zakonom prejeti, če v času storitve kaznivega dejanja velja:

  • da je žrtev državljan Španije ali druge države članice EU;
  • da žrtev ni državljan Španije ali druge države članice EU, vendar ima v Španiji običajno prebivališče;
  • da je žrtev državljan druge države, ki na svojem ozemlju Špancem zagotavlja podobno pomoč.

V primeru smrti se zgoraj navedene zahteve glede državljanstva ali prebivališča uporabljajo glede upravičenca in ne pokojnika.

V primeru hude telesne poškodbe ali velike škode za telesno ali duševno zdravje so upravičenci neposredne žrtve, tj. osebe, ki so utrpele poškodbe ali škodo.

Poškodbe, zaradi katerih je žrtev upravičena do finančne pomoči, so tiste, ki posegajo v telesno celovitost oziroma v telesno ali duševno zdravje in zaradi katerih je žrtev začasno (več kot šest mesecev) onesposobljena ali zaradi katerih ima vsaj 33-odstotno trajno invalidnost.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je žrtvam terorizma na voljo več vrst državne pomoči kot odškodnina za škodo, povzročeno s temi vrstami kaznivih dejanj. Zahteva se neposredna povezava med terorističnim dejanjem in utrpelo škodo.

Odškodnino je mogoče zahtevati na podlagi naslednjih vrst škode in poškodb:

  • telesne poškodbe, in sicer škoda za telesno in duševno zdravje, ter izdatki za zdravljenje, proteze in operacije;
  • ti izdatki se prizadeti osebi plačajo le, če jih delno ali v celoti ne pokriva javni ali zasebni sistem socialne varnosti, ki se uporablja zanjo;
  • materialna škoda na domovih fizičnih oseb ali škoda na gospodarskih in industrijskih obratih, na sedežih političnih strank, sindikatov in socialnih organizacij;
  • stroški začasne nastanitve med popravili običajnih bivališč fizičnih oseb;
  • škoda na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga, razen vozil v javni lasti.

Razen glede telesnih poškodb je odškodnina za zgoraj navedeno škodo odvisna od odškodnine, ki jo glede istih okoliščin dodeli kateri koli drug javni organ, ali odškodnine na podlagi zavarovalnih pogodb. V teh primerih odškodnina pomeni razliko med tisto, ki jo plačajo zgoraj navedeni javni organi ali zavarovalne agencije, in uradno oceno.

Znesek odškodnine se določi glede na povzročeno škodo (resnost poškodb in vrsta povzročene invalidnosti, smrt itd.).

Druge vrste pomoči:

  • za študij: kadar teroristično dejanje povzroči znatne osebne poškodbe študentu, njegovim staršem ali skrbnikom ali če so navedene osebe zaradi teh poškodb nezmožne opravljati svoj redni poklic;
  • takojšnja psihološka in psiho-pedagoška pomoč žrtvam in njihovim sorodnikom;
  • izredna in izjemna pomoč za zadovoljevanje osebnih ali družinskih potreb žrtev, če žrtve niso krite z običajno pomočjo ali če običajna pomoč, ki jim je na voljo, očitno ne zadostuje.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zaradi katerih neposredno nastopi smrt žrtve, so lahko upravičenci posredne žrtve, če je bila žrtev ob storitvi kaznivega dejanja državljan Španije ali katere koli druge države članice EU oziroma če je imela žrtev običajno prebivališče v Španiji ali je bila državljan druge države, ki na svojem ozemlju Špancem zagotavlja podobno pomoč.

Upravičenci kot posredne žrtve so:

  • zakonec pokojnika, če se nista ločila ali nista živela ločeno, ali oseba, ki je s pokojnikom stalno živela v podobnem razmerju, kot je zakonska zveza, vsaj dve leti pred njegovo smrtjo, razen če sta imela skupne otroke – v takem primeru zadostuje že skupno življenje;
  • oseba, obsojena za naklepni uboj v kateri koli obliki, ki je bila pokojnikov zakonec ali oseba, s katero je bil pokojnik v stalnem razmerju, podobnem zakonski zvezi, ne more biti upravičenec;
  • otrok pokojnika, ki je bil od njega finančno odvisen in je z njim živel, pri čemer se domneva, da so mladoletni otroci ali invalidni odrasli finančno odvisni;
  • starš pokojnika, ki je bil od njega finančno odvisen, če ni nobene osebe v zgoraj navedenih položajih;
  • starši mladoletnikov, ki umrejo neposredno zaradi kaznivega dejanja, se prav tako štejejo za posredne žrtve za namene finančne pomoči v okviru španske zakonodaje.

V primeru smrti mladoletnika ali invalidne osebe, ki je umrla neposredno zaradi kaznivega dejanja, so starši ali skrbniki mladoletnika ali invalidne osebe upravičeni le do pomoči, ki jo sestavlja odškodnina za pogrebne izdatke, ki so jih dejansko plačali, in sicer do zakonsko določene zgornje meje.

V primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, zaradi katerih je prizadeto žrtvino duševno zdravje, se z zneskom pomoči krijejo stroški terapevtske obravnave, ki jo žrtev sama izbere, in sicer do zakonsko določene zgornje meje.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj, katerih posledica je smrt neposredne žrtve, so upravičenci do pomoči lahko:

  • zakonec pokojnika;
  • partner, s katerim ni bila sklenjena zakonska zveza, če je pokojnik z njim živel vsaj dve leti;
  • partner, s katerim ni bila sklenjena zakonska zveza, če je pokojnik z njim imel otroke;
  • starši pokojnika, če so bili od njega finančno odvisni; če pokojnik ni imel staršev, so upravičenci vnuki, sorojenci in stari starši pokojnika (v tem vrstnem redu), ki so bili od njega finančno odvisni;
  • če ne obstaja nobena od zgoraj navedenih oseb, so upravičenci otroci, če teh ni, pa starši pokojnika, ki od njega niso bili finančno odvisni.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki žrtvi povzročijo hude telesne poškodbe ali veliko škodo za njeno telesno ali duševno zdravje, imajo pravico do odškodnine le neposredne žrtve, tj. tiste, ki so utrpele poškodbe ali škodo. Posredne žrtve so lahko upravičenci do pomoči le v primeru smrti neposredne žrtve, in sicer v primerih, določenih z zakonom, če so izpolnjene zakonske zahteve.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se za upravičene do pravno urejenih pravic in prejemkov štejejo naslednje osebe:

  • pokojnik ali osebe, ki so utrpele fizično in/ali duševno škodo zaradi terorističnega dejanja;
  • osebe, ki so utrpele materialno škodo, če se ne štejejo za žrtve terorističnega dejanja ali če niso upravičene do pomoči, prejemkov ali odškodnine iz drugih razlogov;
  • osebe, ki so v primeru smrti žrtve ter pod pogoji in v vrstnem redu, določenimi v zakonu, morda upravičene do pomoči ali pravic na podlagi sorodstva (družinski člani), skupnega življenja ali razmerja odvisnosti od pokojnika;
  • osebe, ki dokažejo, da so utrpele neposredne in ponavljajoče se grožnje ali prisilo teroristične organizacije;
  • poškodovane osebe, ki so utrpele različne stopnje poškodb, ki povzročijo invalidnost, do drugega kolena krvnega sorodstva;
  • osebe, ki so bile predmet terorističnega dejanja, vendar niso poškodovane, so upravičene do medalj in časti, vendar ne do finančne odškodnine.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost:

da, če država, katere državljan je žrtev, na svojem ozemlju zagotavlja podobno pomoč Špancem. To priznavanje, v okviru katerega se žrtev sklicuje na zakonodajo, ki se uporablja v državi, katere državljan je, je treba dokazati in predstavlja eno od listin, ki morajo biti priložene na primer vlogi za dokončno pomoč zaradi začasne nezmožnosti ali trajnih poškodb. Španski organ preveri vsebino in veljavnost tujega prava, na katerega se oseba sklicuje, in opredeli, ali se lahko uporabi v posameznem primeru.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se shema pomoči, prejemkov in odškodnin, ki jih zagotavlja španska zakonodaja, uporablja, če je bilo teroristično kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Španije ali ozemlju v pristojnosti Španije in če je bilo storjeno po 1. januarju 1960.

Če žrtev utrpi posledice terorističnega dejanja, ki je bilo storjeno na ozemlju Španije ali ozemlju v pristojnosti Španije po 1. januarju 1960, ima pravico do pomoči na podlagi zakona ne glede na svoje državljanstvo.

Shema pomoči, ki jo zagotavlja španska zakonodaja, se uporablja tudi v naslednjih primerih:

če so španski državljani v tujini žrtve skupin, ki običajno delujejo v Španiji, ali terorističnih dejanj zoper špansko državo ali španske interese;

če španske žrtve terorističnih dejanj, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja, niso zajete v predhodnem odstavku;

če so žrtve terorističnega napada udeleženci mirovnih in varnostnih operacij, ki so del španskega kontingenta v tujini.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se določbe španske zakonodaje uporabljajo v zvezi z začasnimi in končnimi postopki obravnave in zagotavljanja pomoči neposrednim in posrednim žrtvam kaznivih dejanj na podlagi zakona, če je kaznivo dejanje storjeno v Španiji, vložnik prošnje za pomoč pa ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU.

V takih primerih velja, da če je vloga za javno pomoč, ki jo določa španska zakonodaja, vložena prek pomožnega organa države, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, mora organ odločanja v Španiji (tj. generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin (Dirección General de Costes de Personal y Pensiones Publicas) pri ministrstvu za finance in javno upravo (Ministerio de Hacienda y Función Pública)) vložnika in pomožni organ obvestiti o naslednjem:

  • prejetju zahtevka za državno pomoč, organu, ki preiskuje zadevo, roku rešitve zadeve, in, če je mogoče, o predvidenem datumu sprejetja odločitve;
  • končni odločitvi v zadevi.

Poleg tega lahko organ odločanja, tj. generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin, zahteva sodelovanje pomožnega organa države, v kateri ima vložnik zahteve za pomoč običajno prebivališče, da zasliši vložnika ali katero koli drugo osebo, za katero meni, da bi bilo to potrebno.

V ta namen lahko od pomožnega organa zahteva vse potrebno, da lahko preiskovalni organ neposredno izvede zaslišanje, zlasti prek telefona ali videokonference, z osebo, ki jo je treba zaslišati, če se s tem strinja.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, v primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, čeprav obstaja možnost, da so pristojni organi že začeli kazenski postopek na svojo pobudo, brez prijave policiji.

Na splošno velja, da je odobritev pomoči odvisna od sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Med kazenskim postopkom pa zakonodaja omogoča odobritev začasne pomoči žrtvam kaznivih dejanj ali njenim upravičencem, ki so v negotovem finančnem položaju. Zahtevek za začasno pomoč se lahko vloži, ko žrtev prijavi dogodek pristojnim organom ali če kazenski postopek začne pristojni organ, ne da bi bila za to potrebna prijava.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se zahtevku za finančno pomoč priloži kopija sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ki pa je lahko sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti obdolženega ali odločba o zavrženju zadeve.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se na podlagi španske zakonodaje za odobritev pomoči in prejemkov zahteva, da je bila žrtvi s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, dodeljena pravica do odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za dejanja in njihove posledice ali, če taka sodba ni bila izdana, da je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali da se je začel kazenski postopek za pregon kaznivih dejanj.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se zahtevku za finančno pomoč priloži kopija sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ki pa je lahko sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrženju zadeve.

Ta zahteva pomeni, da je pogoj za vložitev zahtevka za finančno pomoč začetek sodnega postopka zoper osebo, ki je domnevno odgovorna za kaznivo dejanje.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se na podlagi španske zakonodaje za odobritev pomoči in prejemkov zahteva, da je bila žrtvi s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, dodeljena pravica do odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za dogodke in njihove posledice ali, če taka sodba ni bila izdana, da je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali da se je začel kazenski postopek za pregon kaznivih dejanj.

Zato je pogoj za vložitev zahtevka za pomoč in prejemke, ki jih določa zakon, začetek kazenskega postopka ali vsaj izvedba ustrezne sodne preiskave.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost ni mogoče zahtevati odškodnine, če storilec ni bil identificiran, saj je ena od zahtev kopija sodne odločbe zoper domnevnega storilca, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva. Če se kazenski postopek še ni končal, kar pomeni, da sodna odločba, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, še ni bila izdana, je mogoče začasno pomoč zahtevati na podlagi dokazov o negotovem finančnem položaju žrtve ali njenih upravičencev.

Če se domnevni storilec ne udeleži sodnega postopka, mora biti ustrezna sodba, izrečena v nenavzočnosti, priložena vlogi za pomoč.

Ena od listin, ki jih je treba priložiti vlogi za začasno pomoč, je poročilo državnega tožilstva, iz katerega izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da je bila smrt, poškodba ali škoda povzročena z nasilnim in naklepnim dejanjem.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je mogoče za pomoč in prejemke na podlagi španske zakonodaje zaprositi, če je bila izvedena ustrezna sodna preiskava ali če se je začel kazenski postopek za obravnavo kaznivih dejanj.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je rok za vložitev zahtevka za pomoč na splošno eno leto od dneva storitve kaznivega dejanja.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je rok za vložitev vloge za odškodnino zaradi osebne poškodbe ali materialne škode na splošno eno leto od dneva povzročitve škode.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Glede žrtve kaznivega dejanja

– Materialna škoda

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se pomoč odobri v primeru smrti, hude telesne poškodbe ali velike škode za fizično ali duševno zdravje.

Huda poškodba je posledica, ki vpliva na telesno celovitost ali fizično oziroma duševno zdravje in ki začasno ali trajno onemogoča osebo, ki jo je utrpela.

Telesna poškodba ali škoda za telesno ali duševno zdravje mora biti dovolj huda, da se razglasi trajna nezmožnost ali položaj začasne nezmožnosti, ki traja več kot šest mesecev, v skladu s špansko zakonodajo o socialni varnosti. Trajna nezmožnost mora zajemati vsaj 33-odstotno nezmožnost.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj navadna pomoč zajema naslednje primere:

  • Smrt: država upravičencem do zakonsko določene zgornje meje plača stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so bile ubite zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico.

Poleg tega imajo v nekaterih primerih upravičenci pravico do:

  • izrednega izplačila kakršnega koli zneska, odrejenega s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, na podlagi civilne odgovornosti za fizično ali psihološko škodo, ki izhaja iz dogodkov;
  • plačila za materialno škodo;
  • pomoči za zdravljenje ter dodatno zdravstveno in psihosocialno oskrbo;
  • pomoči za izobraževanje;
  • pomoči v zvezi s stanovanjem;
  • izredne pomoči po potrebi;
  • odlikovanj, ki jih podeljuje kraljevi red civilnih priznanj žrtvam terorizma (Real Orden de Reconocimiento Civil a las Víctimas del Terrorismo).
  • Telesna poškodba:

Osebe, ki so utrpele telesno poškodbo, so upravičene do odškodnine za izdatke za zdravljenje, proteze in kirurške posege, povezane s terorističnim dejanjem, če se izkaže potreba zanje in niso krite z nobenim javnim ali zasebnim sistemom socialnega varstva, ki takim osebam zagotavlja kritje.

Razlikovati je treba med naslednjimi primeri:

  • huda invalidnost;
  • trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica;
  • trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe;
  • delna trajna nezmožnost: v takih primerih se določi enotna finančna odškodnina.

Poleg tega imajo v nekaterih primerih upravičenci pravico do:

  • izrednega izplačila kakršnega koli zneska, odrejenega s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, na podlagi civilne odgovornosti za fizično ali psihološko škodo, ki izhaja iz dogodkov;
  • plačila za materialno škodo;
  • pomoči za zdravljenje ter dodatno zdravstveno in psihosocialno oskrbo; pomoči za izobraževanje;
  • pomoči v zvezi s stanovanjem;
  • izredne pomoči po potrebi;
  • odlikovanj, ki jih podeljuje kraljevi red civilnih priznanj žrtvam terorizma (Real Orden de Reconocimiento Civil a las Víctimas del Terrorismo).
  • Trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti: v takem primeru se kritje razlikuje glede na oceno povzročene škode v skladu s sistemom, vzpostavljenim glede žrtev prometnih nesreč, in z uporabo lestvice, ki je nastala na podlagi uporabe zakonodaje s področja socialne varnosti o zneskih odškodnin za trajne poškodbe, pohabljenje in deformacije ter poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti in so posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.

Glede določanja odškodnine za naknadne vplive, vključno s fizičnimi, intelektualnimi, senzornimi in organskimi okvarami ter lepotno škodo, ki je posledica poškodbe in ostane tudi po tem, ko se zdravljenje konča, pa sistem, vzpostavljen glede žrtev prometnih nesreč, med drugim zajema izdatke za zdravljenje v prihodnosti, proteze, rehabilitacijo na domu in v klinikah ter stroške zaradi izgube osebne neodvisnosti.

Zajema tudi začasno nezmožnost, ki jo lahko žrtev utrpi med zdravljenjem, ko ne more opravljati svojega poklica ali običajnih dejavnosti.

Podobno so žrtve terorizma, ki utrpijo trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, če je ustrezno, upravičene do:

  • izrednega izplačila kakršnega koli zneska, odrejenega s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, na podlagi civilne odgovornosti za fizično ali psihološko škodo, ki izhaja iz dogodkov;
  • plačila za materialno škodo;
  • pomoči za zdravljenje ter dodatno zdravstveno in psihosocialno oskrbo;
  • oprostitve plačila šolnin;
  • pomoči v zvezi s stanovanjem;
  • izredne pomoči po potrebi;
  • odlikovanj, ki jih podeljuje kraljevi red civilnih priznanj žrtvam terorizma (Real Orden de Reconocimiento Civil a las Víctimas del Terrorismo).
  • Začasna nesposobnost: v takih primerih se domneva, da je žrtev v stanju začasne nesposobnosti, dokler traja zdravljenje, in ne more opravljati svojega polica ali običajnih dejavnosti.

Poleg tega so žrtve v ustreznih primerih upravičene tudi do dodatne pomoči, ki se odobri tistim, ki utrpijo trajno invalidnost ali trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, vendar navedeno ne velja za pomoč za izobraževanje.

  • Ugrabitev: odškodnina za ugrabitev zajema enotno finančno odškodnino in odškodnino za telesne poškodbe, ki so posledica ugrabitve.

Podobno velja, da so upravičenci upravičeni do odškodnine za telesne poškodbe, ki so jih morda utrpeli zaradi ugrabitve, ter do drugih vrst pomoči, kot so:

  • izredno izplačilo kakršnega koli zneska, odrejenega s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, na podlagi civilne odgovornosti za fizično ali psihološko škodo, ki izhaja iz dogodkov;
  • plačilo za materialno škodo;
  • pomoč za zdravljenje ter dodatno zdravstveno in psihosocialno oskrbo;
  • pomoč v zvezi s stanovanjem;
  • izredna pomoč po potrebi;
  • odlikovanj, ki jih podeljuje kraljevi red civilnih priznanj žrtvam terorizma (Real Orden de Reconocimiento Civil a las Víctimas del Terrorismo).
  • Materialna škoda: ta pomoč je podrejena vsem drugim oblikam pomoči, ki jo odobrijo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za zneske, prejete na podlagi navedenega.

Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.

Upravičenci so upravičeni do:

odškodnine zaradi škode na stanovanju:

  • za običajno prebivališče fizičnih oseb, pri čemer se običajno prebivališče na splošno razume kot stavba, ki pomeni bivališče osebe ali družinske enote vsaj šest mesecev v letu, se lahko odškodnina izplača za škodo na konstrukciji, opremi in pohištvu, ki jih je treba nadomestiti, da se ponovno vzpostavijo prejšnje bivalne razmere, vendar so pri tem izvzeti nekateri elementi;
  • za prebivališče, ki ni običajno prebivališče, odškodnina znaša 50 % škode, vendar do zgornje meje za stanovanja, kot je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

začasne namestitve:

  • če morajo prizadete osebe zaradi terorističnega napada začasno zapustiti svoje domove, dokler potekajo popravljalna dela, lahko ministrstvo za notranje zadeve prispeva k pokritju izdatkov, ki izhajajo iz začasne namestitve;

odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:

  • odškodnina zajema vrednost popravil, ki so potrebna za nadaljevanje opravljanja dejavnosti v takih obratih, vključno s poškodovanim pohištvom in opremo, vendar do zgornje meje odškodnine, ki je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

odškodnine zaradi škode na vozilih:

  • odškodnino je mogoče dobiti za škodo na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga;
  • bistvenega pomena je, da je obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo;
  • odškodnina zajema izdatke, potrebne za popravilo, pomoč pa je na voljo tudi, če je vozilo uničeno;
  • pomoč za izobraževanje: pomoč za študij se odobri, če študent, njegova vdova ali vdovec, neporočeni partner ali otroci pokojnika oziroma njegovi starši, sorojenci ali skrbniki na podlagi terorističnega dejanja utrpijo poškodbe, zaradi katerih niso zmožni opravljati svojega običajnega poklica, pri čemer se upoštevajo zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja.

Odgovornost za plačilo odškodnine žrtvam terorističnih napadov prevzame država, ki v izjemnih primerih plača zadevno odškodnino na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma psihološko škodo, kar vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.

– Psihološka škoda

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, pri katerih je kaznivo dejanje povzročilo škodo žrtvinemu duševnemu zdravju (psihološka škoda), znesek pomoči krije stroške kakršne koli terapevtske obravnave, ki jo žrtev sama izbere, in sicer do zgornje meje, določene v španski zakonodaji.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj v vezi s psihološko škodo velja, da žrtve terorističnih napadov takoj prejmejo brezplačno psihološko in psihiatrično pomoč, ki jo potrebujejo, dokler se klinično domneva, da je ta potrebna za njihovo najhitrejše in najučinkovitejše okrevanje.

Do te pomoči so upravičene neposredne žrtve ter ogrožene osebe in njihove družine ali osebe, s katerimi živijo v trajni življenjski skupnosti.

(b) Pravice oseb ali sorodnikov žrtev

– Materialna škoda

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se starši mladoletnika, ki umre zaradi kaznivega dejanja, štejejo za upravičence kot posredne žrtve.

V takih primerih je pomoč omejena na odškodnino za pogrebne izdatke, ki so jih starši ali skrbniki pokojnega otroka dejansko plačali, in sicer v okviru omejitev španske zakonodaje.

Med pogrebne izdatke, za katere je mogoče zahtevati odškodnino, se štejejo izdatki, povezani z bedenjem pri pokojniku, odstranitvijo, pokopom ali upepelitvijo.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj država plača stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so bile ubite zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, in sicer do zgornje meje, določene v zakonodaji, ki se uporablja.

– Psihološka škoda:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina preživelim v primeru smrti žrtve.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj so do pomoči za psihološko in psihiatrično pomoč neposrednim žrtvam terorističnih dejanj upravičeni tudi družinski člani žrtve in osebe, s katerimi žrtve živijo v trajni življenjski skupnosti, ki so morda utrpeli psihološke posledice terorističnega dejanja, ki se izrazijo pozneje: upravičeni so do financiranja stroškov psihološke obravnave na podlagi napotnice zdravnika, in sicer do zgornje meje, določene za obravnavo posameznika.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da znesek pomoči ne more presegati odškodnine iz sodbe.

Znesek pomoči se določi na podlagi pravil in ne sme presegati zneska iz sodbe:

  • v primeru začasne nezmožnosti, ko preteče prvih šest mesecev, prizadeta oseba, dokler traja nezmožnost, v mesečnih obrokih v navedenem obdobju prejema znesek, ki je enak dvakratniku vsakokratnega dnevnega javnega večnamenskega indeksa prihodkov (Indicador Público de Renta de Efectos Múltiples (IPREM)).

IPREM je indeks, ki se določa letno in uporablja za opredelitev zneska nekaterih prejemkov ali praga za prejetje nekaterih prejemkov, upravičenj ali javnih storitev.

  • V primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost, je najvišji znesek, ki ga lahko oseba prejme, povezan z vsakokratnim mesečnim indeksom IPREM na datum, ko so poškodbe ali škoda vplivale na zdravje osebe, in je odvisen od stopnje invalidnosti:
    • za delno trajno nezmožnost: 40 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 60 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 90 mesečnih obrokov;
    • za hudo invalidnost: 130 mesečnih obrokov.
  • V primeru smrti je najvišji znesek prejete pomoči 120 mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

Plačilo zneska pomoči, odobrenega za izdatke terapevtske obravnave v primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so povzročila škodo za duševno zdravje žrtev, se opravi v skladu z naslednjimi merili:

  • če se vloga za pomoč vloži še pred začetkom obravnave, se je mogoče dogovoriti za plačilo zneska na podlagi mesečnih obrokov indeksa IPREM; če navedeni znesek ne zadostuje za plačilo obravnave, je mogoče na zahtevo zadevne osebe preostale izdatke pokriti z enkratnim plačilom ali zaporednimi plačili, dokler traja obravnava ali, če je ustrezno, dokler ni dosežen najvišji možni znesek;
  • če se vloga za pomoč vloži po začetku obravnave, se izdatki, ki jih dokaže zadevna oseba, poplačajo skupaj s prihodnjimi izdatki za isti namen, dokler traja obravnava ali, če je ustrezno, dokler ni dosežen najvišji možni znesek;
  • če se ob vložitvi vloge dokaže, da se je obravnava končala, se pomoč izplača v enkratnem znesku do višine dokazanih izdatkov, vendar do zgornje dovoljene meje; če se dokaže, da je treba obravnavo ponovno začeti in najvišji znesek še ni bil dosežen, je mogoče prejeti plačilo za posledične nove izdatke.

Začasna pomoč se lahko odobri tudi pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev. Ta pomoč se lahko zagotovi v obliki enkratnega plačila ali rednih plačil.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj:

  • V primeru smrti se pomoč zagotovi v enkratnem plačilu v skladu z zakonsko določenimi zneski.

Za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so bile ubite zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, se zagotovi enkratno izplačilo do zakonsko določene zgornje meje.

  • V primeru telesne poškodbe: za hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe in delno trajno nezmožnost se pomoč izplača v enkratnem plačilu v skladu z zakonsko določenimi zneski.

Za trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih, odvisno od določene lestvice:

  • za začasno nezmožnost je omejitev 18 mesečnih obrokov odškodnine;
  • za ugrabitev se poleg enkratnega izplačila kot odškodnina za telesno poškodbo, ki jo je žrtev utrpela zaradi ugrabitve, izplača pomoč, ki temelji na številu dni ugrabitve, do zgornje meje, ki velja za delno trajno nezmožnost;
  • v primeru materialne škode: ta pomoč je podrejena vsem drugim oblikam pomoči, ki jih odobrijo javni organi ali ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za zneske, prejete na njihovi podlagi.

Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.

Na splošno velja, da se plačilo izvede v enkratnem znesku v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, razen za pomoč za začasno namestitev: ta se zagotavlja v mesečnih obrokih, izračuna pa se na dnevni ravni, če se namestitev organizira v hotelu, ali na mesečni ravni, če gre za najem stanovanja.

Upravičenci so upravičeni do:

odškodnine zaradi škode na stanovanju:

  • za običajno prebivališče fizičnih oseb, pri čemer se običajno prebivališče na splošno razume kot stavba, ki pomeni bivališče osebe ali družinske enote vsaj šest mesecev v letu, se lahko odškodnina izplača za škodo na konstrukciji, opremi in pohištvu, ki jih je treba nadomestiti, da se ponovno vzpostavijo prejšnje bivalne razmere, vendar so pri tem izvzeti nekateri elementi;
  • za prebivališče, ki ni običajno prebivališče, odškodnina znaša 50 % škode, vendar do zgornje meje za stanovanja, kot je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

začasne namestitve:

  • če morajo prizadete osebe zaradi terorističnega napada začasno zapustiti svoje domove, dokler potekajo popravljalna dela, lahko ministrstvo za notranje zadeve prispeva k pokritju izdatkov, ki izhajajo iz začasne namestitve;

odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:

  • odškodnina zajema vrednost popravil, ki so potrebna za nadaljevanje opravljanja dejavnosti v takih obratih, vključno s poškodovanim pohištvom in opremo, vendar do zgornje meje odškodnine, ki je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

odškodnine zaradi škode na vozilih:

  • odškodnino je mogoče dobiti za škodo na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga;
  • bistvenega pomena je, da je obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo;
  • odškodnina zajema izdatke, potrebne za popravilo, pomoč pa je na voljo tudi, če je vozilo uničeno;
  • pomoč za izobraževanje: pomoč za študij se odobri, če študent, njegova vdova ali vdovec, neporočeni partner ali otroci pokojnika oziroma njegovi starši, sorojenci ali skrbniki na podlagi terorističnega dejanja utrpijo poškodbe, zaradi katerih niso zmožni opravljati svojega običajnega poklica, pri čemer se upoštevajo zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja.

Sistem obročnih plačil se uporabi v primerih začasne nezmožnosti in v primerih poškodb, ki povzročijo invalidnost, če so posledica terorističnih napadov, in sicer v okviru, kot ga določa španska zakonodaja.

V primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena popolna trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve, se lahko obročna plačila določijo do zakonske zgornje meje.

V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za izplačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali fizično oziroma psihološko škodo, ki vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev. Ta izredna pomoč se običajno izplača v enkratnem znesku, razen v primeru trajnih poškodb, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitve.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko javna pomoč zavrne ali njen znesek zniža, če bi bila celotna ali delna dodelitev v naslednjih okoliščinah na podlagi sodbe nepravična ali v nasprotju z javnim redom:

  • če je ravnanje upravičenca neposredno ali posredno prispevalo k storitvi kaznivega dejanja ali poslabšanju poškodb;
  • če je upravičenec povezan s storilcem ali pripada organizaciji, ki se ukvarja z nasilnimi kaznivimi dejanji.

Če za osebo, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, velja eden od zgoraj navedenih razlogov za zavrnitev ali omejitev pomoči, lahko upravičenci dobijo pomoč kot posredne žrtve, če so v finančni stiski.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vaš finančni položaj upošteva pri določanju zneska pomoči, ki se odobri, na podlagi naslednjega:

  • kakršnih koli dohodkov, ki jih na letni ravni prejme upravičenec ali ki jih skupno prejmejo vsi upravičenci (v primeru pomoči zaradi smrti), v skladu z ustrezno lestvico;
  • kakršnih koli dohodkov, ki jih na letni ravni prejme žrtev, na datum, ko so poškodbe ali škoda vplivale na njeno zdravje (pomoč zaradi poškodb, ki povzročijo invalidnost), v skladu z ustrezno lestvico.

Vaš finančni položaj se upošteva tudi pri opredelitvi, ali ste kot upravičenec v položaju finančne odvisnosti, ki je lahko podlaga za dodelitev ustrezne pomoči. Če ste v finančno negotovem položaju, se lahko v skladu z ustrezno zakonodajo odobri začasna pomoč, še preden se s sodno odločbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, konča kazenski postopek.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se upošteva finančna odvisnost upravičenca od pokojnika v času smrti zaradi terorističnega dejanja, da se ugotovi upravičenost do odškodnine zaradi smrti, pri čemer se upošteva kateri koli letni dohodek upravičenca.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne.

Kako se odškodnina izračuna?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost znesek pomoči nikoli ne more preseči odškodnine iz sodbe. Točen znesek se določi z uporabo več pravil:

  • v primeru začasne nezmožnosti, ko preteče prvih šest mesecev, prizadeta oseba, dokler traja nezmožnost, v mesečnih obrokih v navedenem obdobju prejema znesek, ki je enak dvakratniku vsakokratnega dnevnega javnega večnamenskega indeksa prihodkov (Indicador Público de Renta de Efectos Múltiples (IPREM));
  • v primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost, je najvišji znesek, ki ga lahko oseba prejme, povezan z vsakokratnim mesečnim indeksom IPREM na datum, ko so poškodbe ali škoda vplivale na zdravje osebe, in je odvisen od stopnje invalidnosti:
    • za delno trajno nezmožnost: 40 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 60 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 90 mesečnih obrokov;
    • za hudo invalidnost: 130 mesečnih obrokov.

Za določitev zneska pomoči, ki se prejme v takih primerih, se za najvišji znesek vsake zadevne pomoči zaporedoma uporabijo naslednji korekcijski faktorji:

  • kakršni koli dohodki, ki jih na letni ravni prejme žrtev, na datum, ko so poškodbe ali škoda vplivale na njeno zdravje, v skladu z naslednjo lestvico:
    • dohodki, ki ne dosegajo indeksa IPREM, ki velja na navedeni datum: korekcijski faktor = 1;
    • med 101 % in 200 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,90;
    • med 201 % in 350 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,80;
    • nad 350 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,70;
  • število oseb, ki so finančno odvisne od žrtve na datum poškodbe, v skladu z merili iz zakonodaje, ki se uporablja, če živijo z žrtvijo in na žrtvin račun ter če ne prejemajo nobenih dohodkov, ki bi na letni ravni presegali 150 % indeksa IPREM, preračunanega na eno leto, ki velja na datum poškodbe, v skladu z naslednjo lestvico:
    • za štiri vzdrževane osebe ali več se uporabi korekcijski faktor 1;
    • za tri vzdrževane osebe se uporabi korekcijski faktor 0,95;
    • za dve vzdrževani osebi se uporabi korekcijski faktor 0,90;
    • za eno vzdrževano osebo se uporabi korekcijski faktor 0,85;
    • če ni vzdrževanih oseb, se uporabi korekcijski faktor 0,80;
    • v primeru smrti je najvišja pomoč, ki jo je mogoče prejeti, 120 mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

Za določitev zneska pomoči, ki se prejme v tem primeru, se za najvišji znesek vsake zadevne pomoči zaporedoma uporabijo naslednji korekcijski faktorji:

  • kakršni koli dohodki upravičenca ali vseh upravičencev skupaj (če jih je več), preračunani na letno raven in prejeti na datum žrtvine smrti, v skladu z naslednjo lestvico:
    • dohodki, ki ne dosegajo indeksa IPREM, ki velja na navedeni datum: korekcijski faktor = 1;
    • med 101 % in 200 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,90;
    • med 201 % in 350 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,80;
    • nad 350 % navedenega indeksa IPREM: korekcijski faktor = 0,70;
  • število oseb, ki so bile v času žrtvine smrti finančno odvisne od žrtve ali upravičenca. Osebe, navedene v zakonodaji, ki se uporablja, se štejejo za upravičence, če vsaka oseba izpolnjuje naslednja merila:
    • da je v času žrtvine smrti živela z njo ali s katerim koli upravičencem, na račun žrtve ali upravičenca, in
    • da ne prejema nobenega dohodka, ki bi preračunano na letno raven presegal 150 % letnega indeksa IPREM, ki velja v času žrtvine smrti, v skladu z naslednjo lestvico:
      • za štiri vzdrževane osebe ali več se uporabi korekcijski faktor 1;
      • za tri vzdrževane osebe se uporabi korekcijski faktor 0,95;
      • za dve vzdrževani osebi se uporabi korekcijski faktor 0,90;
      • za eno vzdrževano osebo se uporabi korekcijski faktor 0,85.

Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

V primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki povzročijo škodo za duševno zdravje žrtve, znesek pomoči pokriva izdatke za terapevtsko obravnavo, ki jo žrtev svobodno izbere, do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum izdaje forenzičnega zdravniškega izvida, iz katerega izhaja škoda za duševno zdravje žrtve, ki jo je mogoče terapevtsko obravnavati.

Začasna pomoč se lahko odobri pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj:

  • V primeru smrti se pomoč zagotovi v enkratnem plačilu, v skladu z zakonsko določenimi zneski.

Upravičenci do te odškodnine so upravičeni do zvišanja pomoči za določen znesek dvajsetih mesečnih plačil indeksa IPREM, ki velja na datum terorističnega dejanja, za vsakega kritega otroka ali mladoletnika, ki je bil od žrtve finančno odvisen v času smrti.

Šteje se, da je oseba od pokojnika finančno odvisna, če je v času njegove smrti v celoti ali delno živela na njegov račun in ni prejemala nobenega dohodka, preračunanega na letno raven, ki bi presegal 150 % letnega indeksa IPREM, ki je veljal v navedenem času.

Pomoč se dodeli tudi za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada in ki niso krite z zavarovalno polico, in sicer do zakonske zgornje meje. Stroški se povrnejo po predložitvi ustreznih računov. Priložiti jim je treba zavarovalno polico, ki pokriva te stroške, ali izjavo pod prisego, da tako zavarovanje ne obstaja.

  • V primeru telesne poškodbe: za hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe in delno trajno nezmožnost se pomoč izplača v enkratnem plačilu v skladu z zakonsko določenimi zneski.

Za trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih, odvisno od določene lestvice.

Upravičenci so upravičeni do zagotovljene pomoči in do njenega zvišanja za določen znesek 20 mesečnih plačil ustreznega indeksa IPREM za vsakega kritega otroka ali mladoletnika, ki je bil od žrtve finančno odvisen v času terorističnega dejanja, ki je povzročilo poškodbo.

  • Za začasno nezmožnost se plača odškodnina, ki ustreza dvakratniku ustreznega indeksa IPREM za obdobje začasne nezmožnosti, do največ 18 mesečnih obrokov.
  • Za ugrabitev se žrtvi prizna odškodnina v zakonsko določenem znesku, ki velja za ugrabitev. Poleg tega se kot odškodnina za kakršno koli telesno poškodbo, ki jo žrtev utrpi zaradi ugrabitve, plača pomoč, ki je enakovredna trikratniku dnevnega indeksa IPREM za vsak dan ugrabitve, do zgornje meje odškodnine, ki je določena za delno trajno nezmožnost.
  • Materialna škoda: ta pomoč je podrejena vsem drugim oblikam pomoči, ki jo odobrijo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za zneske, prejete na podlagi navedenega.

Navedene odškodnine skupaj ne morejo preseči vrednosti povzročene škode.

Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.

Upravičenci so upravičeni do:

odškodnine zaradi škode na stanovanju:

  • za običajno prebivališče fizičnih oseb se lahko odškodnina izplača za škodo na konstrukciji, opremi in pohištvu, ki jih je treba nadomestiti, da se ponovno vzpostavijo prejšnje bivalne razmere, vendar so pri tem izvzeti nekateri luksuzni elementi;
  • za prebivališče, ki ni običajno prebivališče, odškodnina znaša 50 % škode, vendar do zgornje meje za stanovanja, kot je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

začasne namestitve:

  • če morajo prizadete osebe zaradi terorističnega napada začasno zapustiti svoje domove, dokler potekajo popravljalna dela, lahko ministrstvo za notranje zadeve prispeva k pokritju izdatkov, ki izhajajo iz začasne namestitve, tako da izplača pomoč, ki se izračuna na dnevni ravni, če se namestitev organizira v hotelu, in na mesečni ravni, če gre za najem stanovanja;

odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:

  • odškodnina zajema vrednost popravil, ki so potrebna za nadaljevanje opravljanja dejavnosti v takih obratih, vključno s poškodovanim pohištvom in opremo, vendar do zgornje meje odškodnine, ki je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

odškodnine zaradi škode na vozilih:

  • odškodnino je mogoče dobiti za škodo na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga;
  • bistvenega pomena je, da je obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo;
  • odškodnina vključuje znesek ali izdatke, potrebne za popravilo;
  • pomoč za izobraževanje: pomoč za študij se odobri, če študent, njegova vdova ali vdovec, neporočeni partner ali otroci pokojnika ali njegovi starši, sorojenci ali skrbniki na podlagi terorističnega dejanja utrpijo telesne poškodbe, zaradi katerih niso zmožni opravljati svojega običajnega poklica, pri čemer se upoštevajo zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja.

Do pomoči ste upravičeni, če še nimate ali še ne izpolnjujete zakonskih zahtev za pridobitev kvalifikacije iste ravni ali višje od študija, za katerega se zahteva pomoč.

Glede poučevanja jezika in mature (baccalaureate) ali enakovrednega študija oziroma študija višje ravni se uporabljajo študijske zahteve za vpis in dosežen študijski uspeh, ki so določeni v španski zakonodaji o štipendijah in pomoči za študij.

Vendar ministrstvo za notranje zadeve pri izračunu najnižjih študijskih dosežkov, ki se zahtevajo od upravičencev do pomoči za študij, uporablja korekcijski faktor 0,60 za študente s posebnimi potrebami glede izobraževalne podpore, ki potrebujejo prilagoditev učnega načrta ali več časa za dokončanje študija zaradi fizične ali duševne nezmožnosti.

V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za plačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma psihološko škodo, kar vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica posamezne osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.

Znesek odškodnine se določi na naslednji način:

  • če je izdana sodba, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva in s katero se prizna odškodnina zaradi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma duševno poškodbo, katere posledica je kateri koli od zgoraj navedenih primerov, se pomoč izplača v enkratnem zakonsko določenem znesku;
  • če se s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ne prizna ali ne dovoljuje priznanja nobenega zneska za fizično ali duševno poškodbo na podlagi civilne odgovornosti, se pomoč izplača v enkratnem znesku za vse primere, razen za naslednje:
    • trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti: v takem primeru se kritje razlikuje glede na oceno povzročene škode v skladu s sistemom, vzpostavljenim glede žrtev prometnih nesreč, in z uporabo lestvice, ki je nastala na podlagi uporabe zakonodaje s področja socialne varnosti o zneskih odškodnin za trajne poškodbe, pohabljenje in deformacije ter poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti in so posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni;
    • ugrabitev: pomoč, ki je enakovredna trikratniku dnevnega indeksa IPREM, se plača za vsak dan ugrabitve do zgornje meje odškodnine, ki je določena za delno trajno nezmožnost.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da znesek pomoči ne more presegati odškodnine iz sodbe.

Znesek pomoči se določi na podlagi pravil in ne sme presegati zneska iz sodbe:

  • v primeru začasne nezmožnosti, ko preteče prvih šest mesecev, prizadeta oseba, dokler traja nezmožnost, v mesečnih obrokih v navedenem obdobju prejema znesek, ki je enak dvakratniku vsakokratnega dnevnega javnega večnamenskega indeksa prihodkov (IPREM);
  • v primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost, je najvišji znesek, ki ga lahko oseba prejme, povezan z vsakokratnim mesečnim indeksom IPREM na datum, ko so poškodbe ali škoda vplivale na zdravje osebe, in je odvisen od stopnje invalidnosti:
    • za delno trajno nezmožnost: 40 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 60 mesečnih obrokov;
    • za trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 90 mesečnih obrokov;
    • za hudo invalidnost: 130 mesečnih obrokov;
  • v primeru smrti je najvišja pomoč, ki jo je mogoče prejeti, 120 mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

Znesek pomoči za pogrebne stroške, ki se odobri staršem ali skrbnikom mladoletnika ali invalidne odrasle osebe, ki umre neposredno zaradi kaznivega dejanja, znaša dejansko plačane stroške, vendar do zgornje meje petih mesečnih obrokov indeksa IPREM, ki velja na datum smrti.

Plačilo zneska pomoči, odobrenega za izdatke terapevtske obravnave v primeru kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, ki so povzročila škodo za duševno zdravje žrtev, se opravi v skladu z naslednjimi merili:

  • če se vloga za pomoč vloži še pred začetkom obravnave, se je mogoče dogovoriti za plačilo zneska na podlagi mesečnih obrokov indeksa IPREM; če navedeni znesek ne zadostuje za plačilo obravnave, je mogoče na zahtevo zadevne osebe preostale izdatke pokriti z enkratnim plačilom ali zaporednimi plačili, dokler traja obravnava ali, če je ustrezno, dokler ni dosežen najvišji možni znesek;
  • če se vloga za pomoč vloži po začetku obravnave, se izdatki, ki jih dokaže zadevna oseba, poplačajo skupaj s prihodnjimi izdatki za isti namen, dokler traja obravnava ali, če je ustrezno, dokler ni dosežen najvišji možni znesek;
  • če se ob vložitvi vloge dokaže, da se je obravnava končala, se pomoč izplača v enkratnem znesku do višine dokazanih izdatkov, vendar do zgornje dovoljene meje. Če se dokaže, da je treba obravnavo ponovno začeti in najvišji znesek še ni bil dosežen, je mogoče prejeti plačilo za posledične nove izdatke.

Začasna pomoč se lahko odobri tudi pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj vas kot žrtve ali vaših upravičencev. Ta pomoč se lahko zagotovi v obliki enkratnega plačila ali rednih plačil.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj:

  • V primeru smrti je znesek odškodnine 250 000 EUR, ki se zviša za določen znesek 20 mesečnih plačil indeksa IPREM, ki velja na datum terorističnega dejanja, za vsakega kritega otroka ali mladoletnika, ki je bil od žrtve finančno odvisen v času smrti.

Za stroške odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada in niso krite z zavarovalno polico, se v enkratnem znesku izplača do 6 000 EUR.

  • V primeru telesne poškodbe: za hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe in delno trajno nezmožnost se pomoč izplača v enkratnem plačilu v skladu z zakonsko določenimi zneski:
    • huda invalidnost: 500 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 180 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 100 000 EUR;
    • delna trajna nezmožnost: 75 000 EUR.
  • Za trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih, odvisno od določene lestvice, pri čemer velja enaka omejitev kot za delno trajno nezmožnost (75 000 EUR).
  • Za začasno nezmožnost se plača odškodnina, ki ustreza dvakratniku ustreznega indeksa IPREM za obdobje začasne nezmožnosti žrtve, do največ 18 mesečnih obrokov.
  • Za ugrabitev se plača enkraten znesek 12 000 EUR za ugrabitev in trikratnik dnevnega indeksa IPREM za vsak dan ugrabitve, do zgornje meje, ki je določena za delno trajno nezmožnost (75 000 EUR).
  • V primeru materialne škode: ta pomoč je podrejena vsem drugim oblikam pomoči, ki jih odobrijo javni organi ali ki izhajajo iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za zneske, prejete na njihovi podlagi.

Za škodo, povzročeno premoženju v javni lasti, ni mogoče prejeti odškodnine.

Na splošno velja, da se plačilo izvede v enkratnem znesku v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, razen za pomoč za začasno namestitev: ta se zagotavlja v mesečnih obrokih, izračuna pa se na dnevni ravni, če se namestitev organizira v hotelu, ali na mesečni ravni, če gre za najem stanovanja.

Upravičenci so upravičeni do:

odškodnine zaradi škode na stanovanju:

  • za običajno prebivališče fizičnih oseb, pri čemer se običajno prebivališče na splošno razume kot stavba, ki pomeni bivališče osebe ali družinske enote vsaj šest mesecev v letu, se lahko odškodnina izplača za škodo na konstrukciji, opremi in pohištvu, ki jih je treba nadomestiti, da se ponovno vzpostavijo prejšnje bivalne razmere, vendar so pri tem izvzeti nekateri elementi;
  • za prebivališče, ki ni običajno prebivališče, odškodnina znaša 50 % škode, vendar do zgornje meje za stanovanja, kot je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

začasne namestitve:

  • če morajo prizadete osebe zaradi terorističnega napada začasno zapustiti svoje domove, dokler potekajo popravljalna dela, lahko ministrstvo za notranje zadeve prispeva k pokritju izdatkov, ki izhajajo iz začasne namestitve;

odškodnine zaradi škode v gospodarskih ali industrijskih obratih:

  • odškodnina zajema vrednost popravil, ki so potrebna za nadaljevanje opravljanja dejavnosti v takih obratih, vključno s poškodovanim pohištvom in opremo, vendar do zgornje meje odškodnine, ki je določena v zakonodaji, ki se uporablja;

odškodnine zaradi škode na vozilih:

  • odškodnino je mogoče dobiti za škodo na osebnih vozilih in vozilih, ki se uporabljajo za kopenski prevoz oseb ali blaga;
  • bistvenega pomena je, da je obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo;
  • odškodnina zajema izdatke, potrebne za popravilo, pomoč pa je na voljo tudi, če je vozilo uničeno;
  • pomoč za izobraževanje: pomoč za študij se odobri, če študent, njegova vdova ali vdovec, neporočeni partner ali otroci pokojnika ali njegovi starši, sorojenci ali skrbniki na podlagi terorističnega dejanja utrpijo telesne poškodbe, zaradi katerih niso zmožni opravljati svojega običajnega poklica, pri čemer se upoštevajo zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja.

Sistem obročnih plačil se uporabi v primerih začasne nezmožnosti in v primerih poškodb, ki povzročijo invalidnost, če so posledica terorističnih napadov, in sicer v okviru, kot ga določa španska zakonodaja.

V primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena popolna trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve, lahko obročna plačila dosežejo 18 030,36 EUR.

V izjemnih primerih država prevzame odgovornost za izplačilo ustrezne odškodnine na podlagi civilne odgovornosti za smrt ali fizično oziroma psihološko škodo, ki vključuje naslednje primere: smrt, hudo invalidnost, trajno nezmožnost opravljanja katerega koli poklica, trajno nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe, delno trajno nezmožnost, trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti, in ugrabitev.

Znesek odškodnine se določi na naslednji način:

  • če je izdana sodba, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva in s katero se prizna odškodnina zaradi civilne odgovornosti za smrt ali telesno oziroma duševno poškodbo, katere posledica je kateri koli od zgoraj navedenih primerov, se znesek iz sodbe izplača do naslednjih zgornjih meja:
    • smrt: 500 000 EUR;
    • huda invalidnost: 750 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 300 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 200 000 EUR;
    • delna trajna nezmožnost: 125 000 EUR;
    • trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti: 100 000 EUR;
    • ugrabitev: 125 000 EUR.
  • Če se s sodbo, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ne prizna ali ne dovoljuje priznanja nobenega zneska za fizično ali duševno poškodbo na podlagi civilne odgovornosti, se izplačajo naslednji zneski:
    • smrt: 250 000 EUR;
    • huda invalidnost: 500 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica: 180 000 EUR;
    • trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica osebe: 100 000 EUR;
    • delna trajna nezmožnost: 75 000 EUR.
  • Trajne poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti: v takem primeru se kritje razlikuje glede na oceno povzročene škode v skladu s sistemom, vzpostavljenim glede žrtev prometnih nesreč, in z uporabo lestvice, ki je nastala na podlagi uporabe zakonodaje s področja socialne varnosti o zneskih odškodnin za trajne poškodbe, pohabljenje in deformacije ter poškodbe, ki ne povzročijo invalidnosti in so posledica nesreče pri delu ali poklicne bolezni.
  • Ugrabitev: pomoč, ki je enakovredna trikratniku dnevnega indeksa IPREM, se plača za vsak dan ugrabitve do zgornje meje odškodnine, ki je določena za delno trajno nezmožnost.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost na splošno velja, da prejetje zakonsko urejene pomoči ni združljivo s prejetjem odškodnine za poškodbe in škodo, povzročene s kaznivim dejanjem, ki se določi v sodbi.

Mogoče pa je izplačilo celotne zakonsko urejene pomoči ali njenega dela, če je bilo ugotovljeno, da je storilec delno insolventen, vendar pri tem znesek, prejet iz obeh virov, ne more presegati tistega iz sodne odločbe.

Pomoč, zagotovljena na podlagi španske zakonodaje, je nezdružljiva s:

  • finančno odškodnino, do katere je upravičenec upravičen na podlagi sistema zavarovanja, razen če je znesek odškodnine iz zasebnega zavarovanja nižji od zneska iz sodbe;
  • v primeru začasne nezmožnosti žrtve je pomoč nezdružljiva s kakršnim koli nadomestilom, ki se lahko izplača za tako nezmožnost v okviru javne sheme socialne varnosti. Za tako nezdružljivost se šteje, da obstaja, če pomoč, ki jo ureja španska zakonodaja, in odškodnina ali finančna pomoč, do katere je upravičenec upravičen na podlagi sistema zasebnega zavarovanja, pokrivata ista tveganja in potrebe.

Ne glede na zgoraj navedeno pa je lahko morebitno plačilo zakonsko urejene pomoči ustrezno v primeru upravičenca iz zasebnega zavarovanja, če je znesek odškodnine na podlagi takega zavarovanja nižji od zneska iz sodbe in če taka razlika ne presega zneskov iz določene lestvice.

V primeru poškodbe ali škode, katere posledica je trajna nezmožnost ali smrt žrtve, je prejetje pomoči združljivo s prejetjem katere koli javne pokojnine, do katere je upravičenec upravičen.

Pomoč za trajno nezmožnost je nezdružljiva s pomočjo za začasno nezmožnost.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je glede materialne škode, ki jo žrtve utrpijo zaradi te vrste kaznivih dejanj, odškodnina za to vrsto škode odvisna od odškodnine, ki jo priznajo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za znesek, prejet iz navedenih virov.

Glede škode na vozilih se lahko škoda, povzročena na osebnih vozilih, in škoda, ki jo utrpijo uporabniki kopenskega prometa za prevoz oseb ali blaga, povrneta, razen škode na vozilih v javni lasti, pri čemer velja, da mora biti obvezno zavarovanje vozila v času dogodka veljavno, če se tako zahteva v skladu s posebno zakonodajo. Ta odškodnina je odvisna od katere kole druge odškodnine, ki jo odobrijo javni organi ali ki izhaja iz zavarovalnih pogodb, in se zmanjša za znesek take odškodnine.

Glede stroškov odstranitve, pogreba, pokopa in/ali upepelitve oseb, ki so umrle zaradi terorističnega napada, plačilo izvede osrednja španska vlada, če računi niso kriti z zavarovalno polico, in sicer do zakonsko določene meje. Ustreznim računom je treba priložiti zavarovalno polico, ki pokriva te stroške, ali izjavo pod prisego, da tako zavarovanje ne obstaja.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Da.

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko pravna pomoč odobri pred izdajo sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, če se dokaže negotov finančni položaj žrtve ali upravičencev. Šteje se, da je finančni položaj žrtve ali upravičencev negotov, če žrtev ali upravičenec na datum vložitve vloge za pomoč ne prejemata nobenega dohodka, ki bi na letni ravni presegal letni indeks IPREM, ki velja v času vložitve vloge.

Vsekakor je treba za odobritev take začasne pomoči dokazati, da vložnik izpolnjuje zahteve iz zakonodaje, ki se uporablja, kot upravičenec do ustrezne dokončne pomoči.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj lahko ministrstvo za notranje zadeve do prejetja dokončne pomoči vnaprej izplača znesek, vendar do zakonsko določene zgornje meje, in sicer v primerih, ko je zaradi resnosti utrpelih poškodb, ki so posledica terorističnega dejanja, razumno domnevati, da bo pozneje ugotovljena trajna nezmožnost opravljanja običajnega poklica posamezne osebe, trajna nezmožnost opravljanja katerega koli poklica ali huda invalidnost žrtve.

Podobno je mogoče v primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost ali začasno nezmožnost, četrtletno zagotoviti plačilo za obdobja, ko oseba ne dela. Ta obročna plačila so enaka dvakratniku indeksa IPREM, ki velja na datum poškodbe, za dni nezmožnosti.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Da.

Če se v primeru nasilnih kaznivih dejanj ali kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost po odobritvi pomoči za določeno stopnjo nezmožnosti ali okvare položaj poslabša, tako da je treba znesek zvišati, ali pa zaradi poškodb ali škode neposredno nastopi smrt žrtve, je primerno priznati enkratno pomoč za poslabšanje predhodno ugotovljenih posledic.

Rok za vložitev vloge za novo pomoč, v kateri se zahteva ponovna ocena stopnje nezmožnosti ali invalidnosti, je eno leto od datuma sodbe, s katero je bila dodeljena prvotna pomoč.

Če se v primeru terorističnih kaznivih dejanj, pri katerih je običajen rok za vložitev vloge eno leto od datuma nastanka škode, posledice poslabšajo ali pa zaradi poškodb, ki jih oseba utrpi zaradi terorističnega dejanja, neposredno nastopi smrt prizadete osebe, začne teči nov, enako dolg rok za vložitev vloge za ustrezno razliko v zneskih.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost mora žrtev ali njen zastopnik vlogo za odobritev dokončne pomoči za začasno nezmožnost in poškodbe, ki povzročijo invalidnost, vložiti na uradnem obrazcu ter priložiti naslednje podatke in listine:

  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokaz, da je bil dogodek prijavljen javnemu organu;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je prejela zadevna oseba, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • izvod sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva (sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrnitvi zadeve).

Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:

  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • potrdilo pristojnega upravnega organa ali agencije, ki dokazuje, da je bila zadevna oseba v času storitve kaznivega dejanja krita v okviru javne sheme socialne varnosti. Če ta ni na voljo, zadostuje izjava zadevne osebe, ki jo pozneje preveri preiskovalni organ.

Če se vloga za pomoč vloži zaradi začasne nezmožnosti in je zadevna oseba krita v okviru javne sheme socialne varnosti, mora iz predloženega potrdila izhajati tudi, da ni bila priznana nobena pravica do prejemkov za navedeno nezmožnost.

  • Če vlogo za pomoč zaradi poškodb, ki povzročijo invalidnost, vložijo neposredne žrtve, ki so krite v okviru katere koli sheme iz sistema socialnega varstva, razen posebne sheme civilnih in vojaških javnih uslužbencev (Régimen especial de los funcionarios públicos civiles y militares), je treba priložiti odločbo o klasifikaciji navedenih poškodb, ki jo izda pokrajinski direktor nacionalnega inštituta za socialno varnost (Instituto Nacional de la Seguridad Social); če odločba še ni bila izdana, mora vložnik predložiti izjavo, da se je začel ustrezen postopek ugotavljanja nezmožnosti.

Za dodelitev dokončne pomoči v primeru smrti mora vloga posredne žrtve ali njenega zastopnika, vložena v skladu z uradno predlogo, vsebovati naslednje podatke in listine:

  • dokazne listine o smrti in statusu upravičenca ali posredne žrtve;
  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokaz, da je bil dogodek prijavljen javnemu organu;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je prejela zadevna oseba, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • izvod sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva (sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrnitvi zadeve).

Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:

  • če je žrtev (upravičenec kot posredna žrtev) španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • potrdilo o smrti neposredne žrtve kaznivega dejanja ter naslednje listine, odvisno od razmerja upravičenca s pokojnikom:
    • če se pokojnik in njegov zakonec nista ločila ali nista živela ločeno: celotno potrdilo o sklenitvi zakonske zveze, ki ga izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti po datumu smrti žrtve;
    • če je vložnik oseba, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, mora predložiti potrdilo o življenjski skupnosti na istem naslovu (certificado de convivencia en domicilio común).

Za dokazovanje trajne življenjske skupnosti, ki je enakovredna zakonski zvezi, se priporoča predložitev potrdila, ki ga izda ustrezni register registriranih dejanskih zvez (Registro de parejas de hecho).

  • Če je vložnik oseba, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, mora predložiti potrdilo o življenjski skupnosti na istem naslovu (certificado de convivencia en domicilio común).
  • Otroci pokojnika: predložiti je treba ustrezna potrdila o vpisu rojstva, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti.

Otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, morajo predložiti ustrezna potrdila o vpisu rojstev, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti, da se dokaže, kdo so njihovi starši.

Podobno morajo dokazati tudi, da je njihov starš sklenil zakonsko zvezo s pokojnikom ali da je z njim živel v življenjski skupnosti, razen če so bila ta dejstva že dokazana v vlogi njihovih staršev za pomoč.

Poleg tega morajo otroci pokojnika in otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti, dokazati, da so bili od pokojnika finančno odvisni, tako da uporabijo naslednje listine:

  • potrdilo o življenjski skupnosti, ki ga izda lokalni svet;
  • izjavo o kakršnem koli dohodku, prejetem v dvanajstih mesecih neposredno pred datumom smrti žrtve;
  • izvod napovedi davka od dohodkov za obračunsko leto, v katerem je nastopila smrt žrtve, ali za neposredno predhodno obračunsko leto. Če navedena napoved ni bila vložena, je treba predložiti potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (Agencia Estatal de la Administración Tributaria (AEAT)).
  • Starši pokojnika morajo svoje starševstvo dokazati s potrdilom o vpisu rojstva sina ali hčere, ki je umrla. Poleg tega morajo predložiti izjavo o osebnem stanju sina ali hčere na dan smrti ter potrditi, ali vedo za katero koli drugo osebo, ki bi lahko bila upravičenec na podlagi zakonodaje, ki se uporablja, da se z gotovostjo potrdi, da ni drugih upravičencev, ki imajo prednostno pravico do pomoči.

Vloga za dodelitev dokončne pomoči za pogrebne izdatke, ki jo na uradnem obrazcu vložijo starši ali skrbniki mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti ali njihovi zastopniki, mora vključevati naslednje podatke in listine:

  • dokazne listine o smrti in statusu upravičenca ali posredne žrtve;
  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokaz, da je bil dogodek prijavljen javnemu organu;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je prejela zadevna oseba, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • izvod sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva (sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrnitvi zadeve).

Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:

  • potrdilo o smrti mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti;
  • potrdilo o vpisu rojstva mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti v register, če vlogo vložijo starši, ali uradno listino, ki dokazuje skrbništvo, če zahtevo vloži skrbnik, da se dokaže status upravičenca;
  • če je bil pokojnik odrasla oseba brez ustrezne sposobnosti, je treba priložiti listino, ki dokazuje pomanjkanje sposobnosti, ali, če je ustrezno, potrdilo o stopnji pomanjkanja sposobnosti;
  • kopijo nacionalnega osebnega dokumenta staršev ali skrbnikov, v primeru državljanov države članice EU pa listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • listinske dokaze o izdatkih, povezanih z bedenjem pri pokojniku, odstranitvijo, pokopom ali upepelitvijo.

Vloga žrtve ali njenega zastopnika za dokončno pomoč za kritje izdatkov za terapevtsko obravnavo po kaznivem dejanju zoper spolno nedotakljivost mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:

  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokaz, da je bil dogodek prijavljen javnemu organu;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je prejela zadevna oseba, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • izvod sodne odločbe, s katero se konča kazenski postopek in zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva (sodba, sodba v nenavzočnosti, odločba o zaključku zadeve zaradi smrti storilca ali odločba o zavrnitvi zadeve).

Poleg tega je treba vedno priložiti še naslednje listine:

  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • izjavo žrtve o tem, ali se je terapevtska obravnava že začela, in, če je ustrezno, dokazila o plačanih izdatkih. Če se obravnava še ni končala, je treba o tem priložiti izjavo.

Vloga žrtve ali njenega zastopnika za začasno pomoč zaradi začasne nezmožnosti in poškodb, ki povzročijo invalidnost, mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:

  • klasifikacijo poškodb ali škode za zdravje, ki jo opravi pristojni organ na podlagi postopka iz ustrezne zakonodaje;
  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokazila o tem, da so bili dogodki prijavljeni pristojnemu organu ali da je pristojni organ na svojo pobudo začel kazenski postopek;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je vložnik prejel, o vlogah, ki se obravnavajo, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • vlogo za izdajo potrdila državnega tožilca, iz katere izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da so bile poškodbe povzročene z nasilnim in naklepnim dejanjem;
  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • izjavo o vseh dohodkih, ki jih je vložnik prejel v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).

Za dodelitev začasne pomoči v primeru smrti mora vloga žrtve ali njenega zastopnika, vložena v skladu z uradno predlogo, vsebovati naslednje podatke in listine:

  • dokazne listine o smrti in statusu upravičenca kot posredne žrtve. Potrdilo o smrti neposredne žrtve kaznivega dejanja ter naslednje listine, odvisno od razmerja upravičenca s pokojnikom:
    • če se pokojnik in njegov zakonec nista ločila ali nista živela ločeno: celotno potrdilo o sklenitvi zakonske zveze, ki ga izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti po datumu smrti žrtve.

Posebej za to vrsto pomoči tudi izjavo o vseh dohodkih, ki jih je vložnik prejel v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).

  • Če je vložnik oseba, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, mora predložiti potrdilo o življenjski skupnosti na istem naslovu.

Za dokazovanje trajne življenjske skupnosti, ki je enakovredna zakonski zvezi, se priporoča predložitev potrdila, ki ga izda ustrezni register registriranih dejanskih zvez (Registro de parejas de hecho).

Posebej za to vrsto pomoči tudi izjavo o vseh dohodkih, ki jih je vložnik prejel v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).

  • Če je vložnik oseba, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, mora predložiti potrdilo o življenjski skupnosti na istem naslovu.
  • Otroci pokojnika: predložiti je treba ustrezna potrdila o vpisu rojstva, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti.

Otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti v skladu s pogoji iz zakonodaje, ki se uporablja, morajo predložiti ustrezna potrdila o vpisu rojstev, ki jih izda občinski register rojstev, zakonskih zvez in smrti, da se dokaže, kdo so njihovi starši. Podobno morajo dokazati tudi, da je njihov starš sklenil zakonsko zvezo s pokojnikom ali da je z njim živel v življenjski skupnosti, razen če so bila ta dejstva že dokazana v vlogi njihovih staršev za pomoč.

Poleg tega morajo otroci pokojnika in otroci zakonca, ki ni bil ločen od pokojnika ali ni živel ločeno od njega, ali osebe, ki je s pokojnikom živela v življenjski skupnosti, dokazati, da so bili od pokojnika finančno odvisni, tako da uporabijo naslednje listine:

  • potrdilo o življenjski skupnosti, ki ga izda lokalni svet;
  • izjavo o kakršnem koli dohodku, prejetem v dvanajstih mesecih neposredno pred datumom smrti žrtve;
  • izvod napovedi davka od dohodkov za obračunsko leto, v katerem je nastopila smrt žrtve, ali za neposredno predhodno obračunsko leto. Če navedena napoved ni bila vložena, je treba predložiti potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (Agencia Estatal de la Administración Tributaria (AEAT));
  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokazila o tem, da so bili dogodki prijavljeni pristojnemu organu ali da je pristojni organ na svojo pobudo začel kazenski postopek;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je vložnik prejel, o vlogah, ki se obravnavajo, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • vlogo za izdajo potrdila državnega tožilca, iz katere izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da so bile poškodbe povzročene z nasilnim in naklepnim dejanjem;
  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo.

Vloga žrtve ali njenega zastopnika, vložena na uradnem obrazcu, za dodelitev začasne pomoči v primeru smrti, mora vsebovati naslednje podatke in listine:

  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokazila o tem, da so bili dogodki prijavljeni pristojnemu organu ali da je pristojni organ na svojo pobudo začel kazenski postopek;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je vložnik prejel, o vlogah, ki se obravnavajo, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • vlogo za izdajo potrdila državnega tožilca, iz katere izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da so bile poškodbe povzročene z nasilnim in naklepnim dejanjem;
  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • potrdilo o smrti mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti;
  • potrdilo o vpisu rojstva mladoletnika ali odraslega brez ustrezne sposobnosti v register, če vlogo vložijo starši, ali uradno listino, ki dokazuje skrbništvo, če zahtevo vloži skrbnik, da se dokaže status upravičenca;
  • če je bil pokojnik odrasla oseba brez ustrezne sposobnosti, je treba priložiti listino, ki dokazuje pomanjkanje sposobnosti, ali, če je ustrezno, potrdilo o stopnji pomanjkanja sposobnosti;
  • izjavo o vseh dohodkih, ki so jih starši ali skrbniki prejeli v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT);
  • listinske dokaze o izdatkih, povezanih z bedenjem pri pokojniku, odstranitvijo, pokopom ali upepelitvijo.

Vloga žrtve ali njenega zastopnika za začasno pomoč za kritje izdatkov za terapevtsko obravnavo zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost mora biti vložena na uradnem obrazcu in vsebovati naslednje podatke in listine:

  • opis okoliščin, v katerih je bilo storjeno dejanje z znaki naklepnega nasilnega kaznivega dejanja ali kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, z navedbo datuma in kraja dogodka;
  • dokazila o tem, da so bili dogodki prijavljeni pristojnemu organu ali da je pristojni organ na svojo pobudo začel kazenski postopek;
  • izjavo o odškodnini in pomoči, ki jo je vložnik prejel, o vlogah, ki se obravnavajo, ali o sredstvih, s katerimi lahko prejme kakršno koli odškodnino ali pomoč za navedene dogodke;
  • vlogo za izdajo potrdila državnega tožilca, iz katere izhaja, da obstajajo dokazi prima facie za domnevo, da so bile poškodbe povzročene z nasilnim in naklepnim dejanjem;
  • če je žrtev španski državljan, kopijo nacionalnega osebnega dokumenta;
  • državljani države članice EU morajo priložiti listino, ki dokazuje njihovo državljanstvo;
  • izjavo žrtve o tem, ali se je terapevtska obravnava že začela, in, če je ustrezno, dokazila o plačanih izdatkih. Če se obravnava še ni končala, je treba o tem priložiti izjavo;
  • izjavo o vseh dohodkih, ki jih je zadevna oseba prejela v letu pred letom datuma vložitve vloge, ter kopijo napovedi davka od dohodkov za zadnje obračunsko leto, če taka napoved ni bila vložena, pa potrdilo o oprostitvi, ki ga izda nacionalna agencija za davčno upravo (AEAT).

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se postopek dodelitve različnih vrst zakonsko določenih pomoči začne na podlagi vloge, ki jo na uradnem obrazcu vloži zadevna oseba ali njen zastopnik, priložene pa ji morajo biti naslednje listine:

  • listine z dokazili o statusu prizadete osebe ali, če je ustrezno, o stopnji razmerja z žrtvijo;
    • sodba, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva in ki priznava pravico do odškodnine za zadevne dogodke in škodo v okviru uporabe španske zakonodaje;
    • če sodba še ni izdana, vendar so bili izvedeni ustrezni pravni postopki ali pa se je začel kazenski postopek za pregon kaznivih dejanj, se predloži kakršen koli pravno dopusten listinski dokaz, iz katerega izhajajo status žrtve ali upravičenca, utrpela škoda in narava dogodkov, zaradi katerih je bila navedena škoda povzročena;
    • kakršno koli predhodno upravno odločbo;
    • potrdilo o smrti, če je žrtev umrla;
    • kopijo družinskega registra (Libro de familia);
    • policijska poročila ali izjave;
    • klinična ali psihološka poročila;
  • če se zahteva začasna namestitev:
    • policijsko poročilo ali potrdilo policije oziroma Guardie Civil, ki potrjuje, da je domnevna škoda nastala med terorističnim napadom ali kot posledica terorističnega napada (če dokazi o vzroku škode niso vneseni v upravne evidence);
    • če je vložnik lastnik: listino, prodajno pogodbo ali potrdilo iz zemljiške knjige, ali najnovejši račun za plačilo davka na nepremičnine (Impuesto de Bienes Inmuebles), ali izjavo predsednika združenja prebivalcev, da je vložnik njihov član;
    • če je vložnik najemnik: najemno pogodbo ali potrdilo o plačilu zadnje najemnine ali račun za dobavljeno vodo, elektriko ali telefon na ime najemnika;
    • če vložnik ni ne lastnik ne najemnik: listino, ki dokazuje njegov pravni položaj za izvedbo ali zagotovitev popravila;
    • če se nanaša na njegovo običajno bivališče in prizadeti naslov ni vpisan v nacionalnem osebnem dokumentu vložnika: potrdilo o registraciji ali napoved davka od dohodkov, v katerem je navedena rezidenčnost za davčne namene, ali izjavo predsednika združenja stanovalcev, da je vložnik običajni prebivalec bivališča;
  • če se zahteva odškodnina za škodo na vozilu:
    • policijsko poročilo ali potrdilo policije oziroma Guardie Civil, ki potrjuje, da je domnevna škoda nastala med terorističnim napadom ali kot posledica terorističnega napada (če dokazi o vzroku škode niso vneseni v upravne evidence);
    • potrdilo o registraciji vozila, izdano na ime vložnika;
    • dokazilo, da je bila v času napada sklenjena in veljavna zavarovalna polica, z navedbo vrste police in kritih tveganj;
    • če je bilo opravljeno popravilo, račun, ki dokazuje stroške popravila za odpravo škode zaradi terorističnega dejanja;
  • če se zahteva pomoč za študij, je treba priložiti dokazila, iz katerih izhajajo predmeti, na katere se je študent vpisal, in njegovi študijski dosežki.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je za obravnavo zakonsko določene javne pomoči in odločanje o njej pristojen generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je za odločanje o dodelitvi ali zavrnitvi zakonsko odobrene pomoči pristojno ministrstvo za notranje zadeve.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo na naslednji naslov:

Avenida del General Perón, 38 (Edificio Master's II) - 28020 Madrid.

Vložniki se lahko za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na zadevne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o kakršni koli finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih.

Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.

Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za pomoč žrtvam terorizma pri ministrstvu za notranje zadeve na naslednji naslov:

Subdirección General de Apoyo a Víctimas del Terrorismo, C/ Amador de los Ríos 8. 28010 MADRID

Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:

C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.

Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se vložniku po zaključku vseh preiskav in pred pripravo osnutka odločbe o dodelitvi ali zavrnitvi zahtevane pomoči odobri zaslišanje v skladu z zakonodajo, ki se uporablja, na katerem lahko predstavi upoštevne argumente.

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Španiji in ima vložnik, ki zaprosi za pomoč, običajno prebivališče v drugi državi članici EU, vloga za pomoč pa je bila vložena prek pomožnega organa države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, si lahko generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo kot organ odločanja zagotovi sodelovanje zadevnega pomožnega organa pri izvedbi postopka zaslišanja vložnika ali katere koli druge osebe, če meni, da je to potrebno.

Generalni direktorat za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo lahko pomožni organ države članice, v kateri ima vložnik vloge za pomoč običajno prebivališče, zaprosi za pomoč pri vsem, kar potrebuje za izvedbo zaslišanja, da lahko preiskovalni organ, ki odloča o dodelitvi ali zavrnitvi pomoči, izvede zaslišanje neposredno, prek telefona ali videokonference, če se vložnik s tem strinja. Poleg tega mora pomožni organ, ki izvaja zaslišanje, generalnemu direktoratu za kadrovske stroške in stroške državnih pokojnin pri ministrstvu za finance in javno upravo poslati poročilo o izvedenem zaslišanju.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se uporabljajo enaka pravila kot v primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Španiji, vložnik vloge za pomoč pa ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU. Če se vloga za pomoč vloži prek pomožnega organa države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, zgoraj opisana dejanja v zvezi z zaslišanjem opravi ministrstvo za notranje zadeve prek generalnega direktorata za podporo žrtvam terorizma kot organa odločanja.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost je rok za vložitev zahtevka za pomoč na splošno eno leto od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Roki za izdajo dokončne ali začasne odločbe o dodelitvi ali zavrnitvi pomoči so naslednji:

  • v primeru poškodb, ki povzročijo invalidnost, poslabšanja poškodb ali smrti: šest mesecev;
  • v primeru začasne nesposobnosti: štiri mesece;
  • za stroške terapevtske obravnave po kaznivih dejanjih zoper spolno nedotakljivost in pogrebne stroške: dva meseca.

Vloga se lahko šteje za zavrnjeno, če odločba ni izrecno izdana ob preteku roka za izdajo izrecne odločbe.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj na splošno velja, da je treba vloge vložiti v enem letu od nastanka škode oziroma od trenutka postavitve diagnoze, iz katere izhaja vzročna zveza med posledicami in terorističnim dejanjem. V primeru pomoči za študij je rok tri mesece od vpisa na študijski program.

Rok za sprejetje zadevne odločbe in obvestilo o njej je 12 mesecev, razen v primeru pomoči za študij, pri kateri je rok 6 mesecev, pri čemer se šteje, da je zahtevi ugodeno, če izrecna odločba ob izteku roka ni izdana.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost lahko vložniki izpodbijajo odločbe ministrstva za finance in javno upravo o zakonsko določeni pomoči v enem mesecu po prejetju obvestila o odločbi. Če se odločba v navedenem roku ne izpodbija, ostale le še možnost vložitve zahteve za izredni pregled pri ustreznem ministrstvu.

Vlogo, s katero se izpodbija odločba, je mogoče vložiti pri ministrstvu za finance in javno upravo ali pri nacionalni komisiji za pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj (Comisión Nacional de Ayuda y Asistencia a las Víctimas de Delitos Violentos).

Nacionalna komisija je organ, pristojen za odločanje o pritožbah zoper odločbe ministrstva za finance in javno upravo o pomoči, odobreni v skladu z zakonodajo, ki se uporablja.

Če nacionalna komisija v treh mesecih po vložitvi pritožbe ne doseže dogovora, se lahko šteje, da je pritožba zavrnjena, pri čemer se lahko zoper tako odločitev nato vloži upravna pritožba.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj je mogoče pritožbo zoper odločbe, ki jih ministrstvo za notranje zadeve izda glede izvedbe upravnega postopka v zvezi z vložitvijo vloge za različne vrste pomoči, vložiti interno ali neposredno v okviru upravnega pravosodnega sistema.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko vložniki za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na ustrezne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosijo zanjo.

Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.

Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Posamezni obrazci za vložitev vloge za pomoč so na voljo na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj se vloge za pomoč vložijo na uradnem obrazcu in pošljejo generalnemu direktoratu za pomoč žrtvam terorizma pri ministrstvu za notranje zadeve na naslednji naslov:

Subdirección General de Apoyo a Víctimas del Terrorismo, C/ Amador de los Ríos 8. 28010 MADRID

Posamezni obrazci za vložitev vloge za pomoč so na voljo na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:

C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.

Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost so obrazci ali predloge za različne vrste pomoči na voljo na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj, ki lahko zagotovijo informacije o finančni pomoči, do katere ste morda upravičeni, ter o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosite zanjo, lahko najdete na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj lahko informacije o pomoči, ki je na voljo, najdete na Povezava se odpre v novem oknuspletišču ministrstva za notranje zadeve.

Povezava se odpre v novem oknuPri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost lahko žrtve zaprosijo za brezplačno pravno pomoč v skladu z zahtevami in postopkom iz zakonodaje, ki se uporablja.

Na podlagi španske zakonodaje so zlasti žrtve nasilja na podlagi spola upravičene do brezplačnega pravnega svetovanja neposredno pred vložitvijo prijave ter do brezplačne obrambe in zastopanja po odvetniku in zastopniku v vseh postopkih in upravnih postopkih, ki posredno ali neposredno izhajajo iz utrpelega nasilja.

V takih primerih bi morala ena pravna skupina prevzeti obrambo žrtve, če je s tem ustrezno zagotovljena pravica žrtve do obrambe. V primeru žrtvine smrti imajo to pravico tudi njeni nasledniki, če niso bili udeleženi pri dejanju.

V primeru terorističnih kaznivih dejanj so žrtve terorizma, ki jih priznava španska zakonodaja, ne glede na svoja finančna sredstva upravičene do pravne pomoči v vseh sodnih in upravnih postopkih, ki izhajajo iz terorističnega dejanja, zaradi katerega imajo status žrtve, in sicer v skladu s pogoji zakonodaje o brezplačni pravni pomoči, ki velja v Španiji.

Vsekakor se takojšnja brezplačna pravna pomoč zagotovi vsem žrtvam terorizma, ki zaprosijo zanjo. Pravica do pravne pomoči preneha, če status žrtve pozneje ni priznan ali če je izdana oprostilna sodba, zoper katero ni več mogoče vložiti pravnega sredstva, ali če v zvezi z zadevo ni izveden noben nadaljnji ukrep, pri čemer ni treba povrniti stroškov kakršnih koli prejemkov, ki so bili do tega trenutka brezplačno na voljo.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

V primeru nasilnih kaznivih dejanj in kaznivih dejanj zoper spolno nedotakljivost se lahko vložniki za pomoč pri pripravi in pošiljanju vlog za pomoč obrnejo na ustrezne urade za podporo žrtvam kaznivih dejanj, kjer prejmejo informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičeni, in o različnih postopkih, s katerimi lahko zaprosijo zanjo.

Ti uradi so v vseh avtonomnih skupnostih, v skoraj vseh prestolnicah pokrajin in tudi v drugih mestih.

Lokacije uradov za podporo žrtvam kaznivih dejanj lahko najdete na naslednji Povezava se odpre v novem oknupovezavi.

Pri uradu za informacije in podporo žrtvam terorizma pri nacionalnem višjem sodišču je mogoče dobiti splošne informacije o finančni pomoči, do katere so morda upravičene žrtve terorizma. Naslov urada je:

C/ Goya, 14, 5ª planta, 28071 MADRID.

Kontaktna telefonska številka: +34 914007402.

Zadnja posodobitev: 17/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Opozarjamo, da so že na voljo naslednje jezikovne različice.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Hrvaška

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko zahtevate, če ste žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na ozemlju Hrvaške, katerega posledica je huda telesna poškodba, velika škoda za zdravje ali smrt.

Nasilno kaznivo dejanje je:

  1. katero koli kaznivo dejanje, storjeno naklepno in s silo ali s kršitvijo spolne nedotakljivosti druge osebe;
  2. katero koli kaznivo dejanje, ki ogroža življenje in premoženje zaradi ravnanja, ki povzroča splošno nevarnost, ali uporabe predmeta, ki povzroči smrt, hudo telesno poškodbo ali veliko škodo za zdravje ene ali več oseb, ter ki je v kazenskem zakoniku opredeljeno kot huda oblika temeljnega naklepnega kaznivega dejanja.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

  • Odškodnina za poškodbe na splošno ni predvidena. Odškodnino lahko zahtevate, če zaradi nasilnega kaznivega dejanja nastopi huda telesna poškodba, velika škoda za zdravje ali smrt.
  • Neposredne žrtve so upravičene do odškodnine zaradi izgube zaslužka do višine 35 000 HRK, če je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, katerega posledica je huda telesna poškodba ali velika škoda za zdravje, in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je to povzročilo tudi izgubo zaslužka.
  • Neposredne žrtve so upravičene do povračila stroškov zdravljenja, če je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, katerega posledica je huda telesna poškodba ali velika škoda za zdravje, in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je to povzročilo stroške zdravljenja, ki jih je morala žrtev kriti sama. Povrnitev teh stroškov zdravljenja je mogoče zahtevati do višine standardov zdravstvenih storitev, opredeljenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški, pri čemer se ti stroški zdravljenja priznajo le, če neposredna žrtev ni upravičena do povračila stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.
  • Posredne žrtve so upravičene do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja, če je neposredna žrtev umrla zaradi nasilnega kaznivega dejanja in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je posredna žrtev s tem izgubila zakonito preživljanje. Če je posredna žrtev upravičena do prejemkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ni upravičena do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja. Odškodnina zaradi izgube zakonitega preživljanja se lahko prizna do skupnega zneska 70 000 HRK za vse posredne žrtve.
  • Osebe, ki so plačale pogrebne stroške za osebo, ki je umrla kot neposredna žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, so upravičene do povračila pogrebnih stroškov, če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da so plačale pogrebne izdatke. Pogrebni stroški se priznajo do višine 5 000 HRK.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

  • DA, sorodniki ali vzdrževani družinski člani pokojnih žrtev kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino zaradi izgube zakonitega preživljanja in povračilo običajnih pogrebnih stroškov.
  • Zakon te sorodnike ali družinske člane imenuje „posredne žrtve“. Sorodniki oziroma družinski člani (tj. po zakonu posredne žrtve) so: zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, mačehe, očimi, pastorki in istospolni partnerji, s katerimi je neposredna žrtev živela; stari starši in vnuki pa le, če je kdo od njih sam neposredna žrtev in je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost ter če so stari starši nadomeščali starše.
  • Obstoj zunajzakonske zveze in istospolnega partnerstva se presoja na podlagi zakonodaje Republike Hrvaške.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

  • NE, sorodniki ali vzdrževani družinski člani ne morejo dobiti odškodnine, če je žrtev napad preživela.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

  • Do odškodnine so upravičene le žrtve, ki so hrvaški državljani ali ki prebivajo v Republiki Hrvaški, oziroma so državljani države članice EU ali imajo na njenem ozemlju stalno prebivališče.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

  • NE, žrtev ne more zahtevati odškodnine od Republike Hrvaške, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju druge države. Republika Hrvaška plača odškodnino le, če so izpolnjeni pogoji in zahteve iz zakona ter če je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju (tako Republika Hrvaška ne plača odškodnine za kazniva dejanja, storjena v drugi državi).

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

  • DA, odškodnina se lahko zahteva, če je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji ali tožilstvu oziroma pri teh evidentirano kot kaznivo dejanje.
  • Zahtevi za odškodnino je treba priložiti potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje.
  • Policija mora na zahtevo žrtve izdati potrdilo, s katerim potrdi, da je bil zadevni dogodek prijavljen ali evidentiran kot kaznivo dejanje.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

  • Ne, ni vam treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka.
  • Pravico do odškodnine je mogoče uveljavljati ne glede na to, ali je storilec znan in ali se je začel kazenski postopek.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

  • NE, ni vam treba najprej zahtevati odškodnine od storilca.
  • Vložitev zahteve na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Zakon o novčanoj naknadi žrtvama kaznenih djela, v nadaljnjem besedilu: zakon) ne izključuje žrtvine pravice, da od storilca zahteva odškodnino.
  • Če je žrtev zahtevo vložila na podlagi zakona in uveljavljala pravico do odškodnine neposredno od storilca, se ta odškodnina upošteva pri odškodnini, ki jo žrtev zahteva na podlagi zakona.
  • Če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek, se zahteva, vložena na podlagi zakona, zavrne. Če se je postopek v zvezi s to zahtevo že končal, vendar izplačilo še ni bilo izvedeno, se izda odločba o tem, da se odškodnina ne izplača.
  • Če je država na podlagi zakona že izplačala odškodnino žrtvi, žrtev pa prejme celotno ali delno odškodnino od storilca, ima država regresno pravico do žrtve za znesek glavnice, ki jo je ta prejela neposredno od storilca, vendar največ do zneska, ki ga je plačala žrtvi.
  • Ko žrtev prejme plačilo odškodnine od države na podlagi zakona, ni več upravičena zahtevati te odškodnine od storilca, saj ima od takrat naprej država regresno pravico do storilca.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

  • DA, vložnik mora priložiti vse listine, ki se na splošno zahtevajo kot priloga k zahtevi za odškodnino in so navedene v uradnem obrazcu zahteve, ki se predloži ne glede na to, ali je bil storilec identificiran ali obsojen oziroma ali se je kazenski postopek začel.
  • Na splošno se zahtevi priložijo: potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje, dokazilo o državljanstvu, potrdilo o prebivališču, potrdilo o smrti žrtve, overjena izjava vložnika, da pravice do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj ni uveljavljal na drugi pravni podlagi, zdravstvena dokumentacija žrtve, na podlagi katere se zahteva odškodnina (bolnišnična prijava, zdravniški izvidi in poročila, odpustnica iz bolnišnice, poročilo o bolniškem dopustu, računi za opravljene zdravstvene storitve), računi za običajne pogrebne stroške, druga zadevna potrdila ali listine, ki bi lahko bili pomembni pri odločanju o odškodnini.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

  • DA, zahtevo je treba predložiti najpozneje v šestih mesecih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, navedeno v vlogi.
  • Če žrtev iz upravičenih razlogov zahteve ni mogla vložiti v navedenem roku, jo je treba vložiti najpozneje v treh mesecih od datuma, ko upravičeni razlog preneha, najpozneje pa v treh letih od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno (žrtev mora upravičeni razlog navesti in dokazati).
  • Če je žrtev mladoletnik ali oseba brez poslovne sposobnosti, njen pravni zastopnik pa zahteve ni vložil v šestih mesecih od datuma storitve kaznivega dejanja, začne šestmesečni rok teči od datuma, ko oseba dopolni 18 let, ali od datuma, ko se po nastopu polnoletnosti žrtve začne kazenski postopek, ali od datuma, ko je osebi vrnjena poslovna sposobnost.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

– Materialna (neduševna) škoda:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
    • Neposredna žrtev ima pravico do odškodnine za zdravstvene stroške v višini standardov zdravstvenih storitev, določenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški. Ti stroški se priznajo le, če neposredna žrtev ni upravičena do povračila stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
    • Glej odgovor na prvo postavko (pravica do odškodnine za zdravstvene stroške v višini standardov zdravstvenih storitev, določenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški).
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
    • Izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.).
  • neposredne žrtve so upravičene do odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki se prizna kot enkratno plačilo v višini največ 35 000 HRK:
    • izguba priložnosti;
    • stroški, povezani s sodnimi postopki, povezanimi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo.

– Duševna (nematerialna) škoda:

  • NE
    • bolečina in trpljenje žrtve;
  • NE

(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:

– Materialna (neduševna) škoda:

  • pogrebni stroški;
Običajni pogrebni stroški, do največ 5 000 HRK.
  • stroški zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • izguba preživljanja ali priložnosti.

Posredne žrtve, ki jih je preživljala neposredna žrtev, ki je zaradi posledic nasilnega kaznivega dejanja umrla, imajo pravico do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja. Ta odškodnina se prizna kot enkratno plačilo na podlagi aktuarskega izračuna, ki izhaja iz najnižje družinske pokojnine iz zakona o pokojninskem zavarovanju (Zakon o mirovinskom osiguranju), dodeljene na podlagi petletne zavarovane delovne dobe in na podlagi pričakovanega trajanja preživljanja posredne žrtve. Odškodnina se prizna le, če posredna žrtev ni upravičena do prejemkov na podlagi zakonskega pokojninskega zavarovanja. Odškodnina se lahko prizna do največ 70 000 HRK za vse posredne žrtve skupaj.

– Psihološka škoda:

  • NE
    • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina preživelim v primeru smrti žrtve;
  • NE

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

  • Odškodnina se izplača z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • Pri odločanju o pravici do odškodnine se upoštevajo dejanja neposredne žrtve pred storitvijo kaznivega dejanja, v času storitve in po njej; vloga neposredne žrtve pri nastanku in obsegu škode; podatek, ali je neposredna žrtev kaznivo dejanje prijavila pristojnim organom in v kakšnem času, razen če so ji to preprečili upravičeni razlogi; sodelovanje neposredne žrtve s policijo in pristojnimi organi, da bi bil storilec priveden pred sodišče; neposredna žrtev, ki je prispevala k nastanku škode ali zaradi katere je obseg škode večji, je upravičena le do sorazmerno znižane odškodnine.
  • Zahteva za odškodnino se zavrne, če se ugotovi, da žrtev sodeluje pri organiziranem kriminalu ali da je povezana s hudodelsko združbo.
  • Odškodnina se lahko zavrne ali zmanjša, če bi priznanje polne odškodnine nasprotovalo načelu pravičnosti, morali ali javnemu redu.
  • Pri presojanju pravice posredne žrtve do odškodnine se upošteva njeno ravnanje.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • NE
  • Finančne (tj. bivanjske) okoliščine vložnika načeloma ne vplivajo na odločitev o vlogi, vendar lahko v primeru odločanja o odškodnini zaradi izgube zakonitega preživljanja finančne okoliščine vplivajo na možnost dodelitve odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • DA
  • Pri odločanju o pravici do odškodnine se upoštevajo dejanja neposredne žrtve pred storitvijo kaznivega dejanja, v času storitve in po njej; vloga neposredne žrtve pri nastanku in obsegu škode; podatek, ali je neposredna žrtev kaznivo dejanje prijavila pristojnim organom in v kakšnem času, razen če so ji to preprečili upravičeni razlogi; sodelovanje neposredne žrtve s policijo in pristojnimi organi, da bi bil storilec priveden pred sodišče; neposredna žrtev, ki je prispevala k nastanku škode ali zaradi katere je obseg škode večji, je upravičena le do sorazmerno znižane odškodnine.
  • Zahteva za odškodnino se zavrne, če se ugotovi, da žrtev sodeluje pri organiziranem kriminalu ali da je povezana s hudodelsko združbo.
  • Odškodnina se lahko zavrne ali zmanjša, če bi priznanje polne odškodnine nasprotovalo načelu pravičnosti, morali ali javnemu redu.
  • Pri presojanju pravice posredne žrtve do odškodnine se upošteva njeno ravnanje.

Kako se odškodnina izračuna?

  • Finančna odškodnina se izračuna z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera, pri čemer mora vložnik dokazati izpolnjevanje pravnih zahtev in dejanski nastanek posameznih stroškov oziroma izgub, tj. škode.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

  • Zakon ne določa najnižjega zneska, ki se lahko dodeli (vendar določa najvišji znesek, ki se lahko dodeli).

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

  • DA, vložnik mora navesti znesek, ki ga zahteva.
  • Navodila o tem, kako se znesek izračuna, niso na voljo (vložnik mora dokazati izdatke oziroma izgubo, katere povračilo zahteva).

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

  • V nekaterih primerih DA, v drugih NE, odvisno od vira prejete odškodnine.
  • Odškodnina, prejeta na podlagi zdravstvenega, pokojninskega ali drugega zavarovanja oziroma iz drugih virov, se preračuna v ustrezne podlage za odškodnino, tako da odškodnina, dodeljena žrtvi, znaša razliko med skupno odškodnino, do katere je žrtev upravičena na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: zakon), in zneskom, ki ga žrtev prejme na drugi podlagi ali podlagah.
  • Prostovoljno zavarovanje, ki ga plača neposredna ali posredna žrtev, ni všteto v znesek odškodnine.
  • Ko žrtev prejme odškodnino neposredno od storilca, se ta všteje v odškodnino, ki se zahteva od Republike Hrvaške; če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek, se zahteva zavrne; če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek in se je postopek končal, vendar plačilo še ni bilo izvedeno, se sprejme odločitev, da se odškodnina žrtvi ne izplača.
  • Če je Republika Hrvaška izplačala odškodnino na podlagi zakona, žrtev pa je uveljavljala pravico do prejetja odškodnine od storilca, ima Republika Hrvaška regresno pravico do žrtve za znesek glavnice, ki jo je ta prejela neposredno od storilca, vendar največ do zneska, ki ga je država plačala žrtvi.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

  • NE.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

  • V zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj dopolnilna ali dodatna odškodnina ni predvidena.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Dokazila, ki jih je treba priložiti zahtevi, so navedena v uradnem obrazcu. Zahtevi se priložijo: dokazilo o državljanstvu; potrdilo o prebivališču; potrdilo o smrti žrtve; potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje; overjena izjava vložnika, da pravice do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj ni uveljavljal na drugi pravni podlagi; zdravstvena dokumentacija žrtve, na podlagi katere se zahteva odškodnina (bolnišnična prijava, zdravniški izvidi in poročila, odpustnica iz bolnišnice, poročilo o bolniškem dopustu, računi za opravljene zdravstvene storitve); računi za običajne pogrebne stroške; druga zadevna potrdila ali listine, ki bi lahko bili pomembni pri odločanju o odškodnini.
  • Navedene listine se predložijo v izvirniku ali kot overjene kopije.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

  • Na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v postopku vložitve zahteve niso predvidene nobene upravne ali druge pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

  • Organ, pristojen za odločanje o zahtevah za odškodnino, ki jih žrtve kaznivih dejanj vložijo na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, kadar se odškodnina izplača iz nacionalnega proračuna, je odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Odbor za novčanu naknadu žrtvama kaznenih djela).
  • Če žrtev zahteva odškodnino od storilca, lahko premoženjskopravni zahtevek, tj. zahtevek za odškodnino od storilca, vloži v kazenskem postopku, ki zoper storilca poteka pred pristojnim kazenskim sodiščem.
  • Žrtev pa lahko odškodnino od storilca zahteva tudi s tožbo pred pristojnim civilnim sodiščem.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

  • Zahteva za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se predloži odboru za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, tj. pri ministrstvu za pravosodje.

Republika Hrvaška
Ministrstvo za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa)
Ulica Grada Vukovara 49
10000 ZAGREB

  • Če se odškodnina od storilca zahteva v okviru kazenskega postopka, se premoženjskopravni zahtevek za odškodnino predloži pristojnemu sodišču, pred katerim poteka kazenski postopek zoper storilca.
  • Žrtev lahko odškodnino od storilca zahteva tudi s tožbo pred pristojnim civilnim sodiščem.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

  • V postopku glede odškodnine žrtvam kaznivih dejanj na splošno velja, da NE, vendar lahko pristojni organ, tj. odbor, glede na vsak posamezen primer izjemoma zahteva, da se stranke, priče ali s strani sodišča imenovani izvedenci zaslišijo pred sodiščem, če je to potrebno za sprejetje odločitve.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

  • Pristojni organ sprejme odločitev o zahtevi v 60 dneh, če je zahteva popolna in pravilna (če so pridobljene in predložene vse zahtevane listine, informacije in dokazi, ki so potrebni za sprejetje odločitve). Če pa je zahteva nepopolna, je lahko čas, potreben za sprejetje odločitve, daljši.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

  • Zoper odločbo ni pritožbe, vložnik pa lahko sproži upravni spor z vložitvijo upravne tožbe pri pristojnem upravnem sodišču v 30 dneh od vročitve odločbe.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

  • Obrazec in informacije so na voljo na vsaki policijski postaji, v pisarnah tožilstva, pri občinskih in okrožnih sodiščih ter v elektronski obliki na uradnih spletiščih ministrstva za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa), ministrstva za notranje zadeve (Ministarstvo unutarnjih poslova), državnega odvetništva Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo RH) ter občinskih in okrožnih sodišč.
  • Informacije je mogoče dobiti tudi na telefonski številki nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (Nacionalni pozivni centar za žrtve kaznenih djela i prekršaja): 116-006.
  • Policija, tožilstvo in sodišča morajo informacije o pravici do odškodnine in o organu, na katerega se lahko stranka obrne za uveljavljanje teh pravic, zagotoviti vsem osebam, ki imajo na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj pravico do odškodnine Republike Hrvaške.
  • Policija, tožilstvo in ministrstvo za pravosodje morajo vsem osebam, ki so na podlagi zakona upravičene do odškodnine, zagotoviti potrebne obrazce za vložitev zahteve ter jim na njihovo zahtevo podati splošna navodila in informacije o vložitvi zahteve in o tem, katera dokazila ji je treba priložiti.
  • Ministrstvo za pravosodje je izdalo letak v hrvaščini in angleščini z vsemi informacijami o pravici do odškodnine, zahtevah in tem, kako to pravico uveljaviti. Letaki in obrazci so objavljeni v hrvaščini in angleščini na spletiščih ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje zadeve.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

  • Če je zahteva nepopolna, nerazumljiva ali nečitljiva, se na podlagi teh razlogov ne zavrne, ampak se vložniku podajo informacije o tem, kako jo popraviti. To se v tem smislu šteje za pomoč vložniku.
  • Vložnik lahko za pripravo zahteve ali zastopanje v postopku (na svoje stroške) najame pooblaščeno osebo ali odvetnika.
  • Informacije in pomoč pri izpolnjevanju obrazca za vložitev zahteve žrtve za odškodnino so na voljo na vsaki policijski postaji, pri tožilstvu, občinskih in okrožnih sodiščih ali na brezplačni telefonski številki za pomoč nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov: 116-006.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

  • DA.

Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156

Kakšno vlogo ima pomožni organ?

  • Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške je pomožni organ in vložnik lahko v takih primerih pri tem organu vloži zahtevo.
  • (V hrvaški zakonodaji se taki primeri imenujejo čezmejni primeri (prekogranični slučajevi).)
  • Pomožni organ zahtevo in njene priloge čim prej predloži pristojnemu organu države, v kateri vložnik zahteva odškodnino, v uradnem jeziku države ali drugem jeziku, ki ga ta država sprejema.
  • Navedena zahteva se predloži na obrazcu, ki ga predpiše Evropska komisija.
  • Če organ, pristojen za obravnavo zahteve v zadevni državi, zahteva, da se vložnik, priče, od sodišča imenovani izvedenci ali druge osebe zaslišijo v Republiki Hrvaški, to zaslišanje opravi odbor za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki nato predloži poročilo o zaslišanju organu druge države, ki je pristojen za sprejetje odločitev o zahtevi.
  • Če organ druge države, ki je pristojen za sprejetje odločitve o zahtevi, zahteva, da se zaslišanje opravi s tehničnimi sredstvi, se tako zaslišanje opravi v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje Republike Hrvaške, če se oseba, ki jo je treba zaslišati, strinja s takim postopkom.

Ali ta organ prevede dokazila, če je to potrebno zaradi zahteve, ki se pošlje v tujino? Če da, kdo plača?

Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške kot pomožni organ prevede zahtevo v jezik države, od katere se zahteva odškodnina, ali drug jezik, ki ga zadevna država določi kot jezik sporazumevanja.

Ali je treba ob pošiljanju zahteve v tujino plačati upravne ali druge pristojbine?

  • Ob pošiljanju zahteve v tujino se ne plačajo nobene upravne ali druge pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevi za odškodnino v čezmejnih primerih?

Povezava se odpre v novem oknuhttps://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156

Ali lahko zahtevo tudi v čezmejnih primerih pošljem neposredno organu za odločanje v tej državi (in ne prek pomožnega organa v domači državi)?

  • Da, zahtevo lahko predložite ministrstvu za pravosodje Republike Hrvaške neposredno ali jo pošljete s priporočeno pošto.

V katerem jeziku odškodninski organ sprejema:

  • zahteve?
  • dokazila?
  • Zahteva in dokazila morajo biti v hrvaščini. Če so zahteva in dokazila v tujem jeziku, jih je treba predložiti z overjenim prevodom, ki ga opravi uradni sodni prevajalec.

Kdo plača, če odškodninski organ prevede zahtevo/dokazila iz druge države EU?

  • Organ odločanja ne prevaja zahteve ali dokazil in ne nosi stroškov prevoda.

Ali je treba v tej državi za obravnavo zahteve (prejete iz druge države EU) plačati upravne ali druge pristojbine? Če da, kako jih lahko plačam?

V postopku v zvezi s to zahtevo se ne plačajo nobene upravne ali druge pristojbine.

Ali imam pravico do povračila potnih stroškov, če moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi? Kako lahko uveljavljam povračilo potnih stroškov? Na koga se moram obrniti?

  • Če odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pozove vložnika na zaslišanje ali k udeležbi v postopku, je vložnik upravičen do povračila potnih stroškov.
  • Na splošno velja, da se v postopku in med odločanjem navzočnost vložnika ne zahteva, če pa se zahteva zaslišanje vložnika, prič, s strani sodišča imenovanih izvedencev ali drugih oseb, pa lahko odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja od pristojnega organa druge države članice EU, v kateri je bila vložena zahteva za odškodnino, zahteva, naj ta dejanja opravi.
  • Poleg tega je mogoče zaslišanje, ki se zahteva v takem postopku, opraviti s tehničnimi sredstvi, kar vključuje računalniško tehnologijo, elektronska komunikacijska omrežja ter druga sredstva za prenos slike in zvoka. V takem primeru zaslišanje opravi odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja.

Ali je zagotovljen tolmač, če moram biti osebno navzoč?

  • Da.

Ali bodo zdravniška spričevala, ki so jih izdali zdravniki v moji državi prebivališča, sprejeta oziroma priznana ali bodo morali moje zdravstveno stanje/poškodbo pregledati zdravstveni strokovnjaki v tej državi?

  • Tuja zdravniška potrdila se sprejmejo, vendar odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja preveri in ovrednoti zdravniška potrdila ter po potrebi morda zahteva poročilo zdravniškega izvedenca.

Ali mi bodo povrnjeni potni stroški, če bom moral opraviti zdravniški pregled v tej državi?

  • Ne.

Kako dolgo približno traja, da od organa/telesa prejmem odločbo o odškodnini?

  • Pristojni organ sprejme odločitev o zahtevi v približno 60 dneh, če je zahteva popolna in pravilna (če so pridobljene in predložene vse zahtevane listine, informacije in dokazi, ki so potrebni za sprejetje odločitve). Če pa je zahteva nepopolna, je lahko čas, potreben za sprejetje odločitve, daljši.

V katerem jeziku bom prejel odločbo o zahtevi?

  • Odločba o zahtevi se izda v hrvaščini.

Kako lahko izpodbijam odločbo, če z njo nisem zadovoljen?

  • Zoper odločbo ni pritožbe, vložnik pa lahko sproži upravni spor z vložitvijo upravne tožbe pri pristojnem upravnem sodišču v 30 dneh od vročitve odločbe.

Ali lahko na podlagi predpisov druge države dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika)?

  • Ne.

Ali v tej državi obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine v čezmejnem primeru?

  • Da.
Zadnja posodobitev: 09/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Italija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Državno odškodnino je mogoče zahtevati za vsa nasilna naklepna kazniva dejanja zoper osebo, v vsakem primeru pa za protipravno poseganje in izkoriščanje delovne sile iz člena 603-bis kazenskega zakonika, vendar z izjemo napada (percosse) in telesne poškodbe (lesioni) iz členov 581 in 582 zakonika, razen če gre za obteževalne okoliščine iz člena 583 (tj. če ima kaznivo dejanje zelo resne posledice, ki so posebej navedene).

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino je mogoče zahtevati le za stroške zdravljenja in pomoči, razen v primeru spolnega napada ali umora – takrat velja, da se žrtvam izplača določen znesek odškodnine, opredeljen z uredbo ministrstva, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Osebe, upravičene do odškodnine, so žrtev oziroma, če je žrtev umrla, vsi otroci in zakonec, s katerim je žrtev živela in s katerim ni bila ločena, ali zunajzakonski partner, s katerim je žrtev živela, v deležih, ki ustrezajo njihovim pravicam do dediščine; če takih oseb ni, pa predniki žrtve, če so bili v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, vzdrževani družinski člani žrtve.

V nekaterih primerih je upravičenost osebe do odškodnine omejena:

  • če je žrtev (ali drug upravičenec) sodelovala, naklepno ali iz zavestne malomarnosti, pri storitvi kaznivega dejanja ali drugih kaznivih dejanjih, ki so s tem povezana, v smislu člena 12 zakonika o kazenskem postopku;
  • če je žrtev s pravnomočno sodbo obsojena za katero koli kaznivo dejanje, navedeno v členu 407(2)(a) zakonika o kazenskem postopku, ali za kaznivo dejanje, storjeno v nasprotju z zakonodajo o preprečevanju izogibanja plačevanja davka od prihodkov in davka na dodano vrednost, ali če je v času vložitve zahteve žrtev v kazenskem postopku za katero koli od navedenih kaznivih dejanj.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Če žrtev preživi, imajo njeni družinski člani pravico do vložitve neposredne tožbe zoper storilca (člena 2043 in 2059 civilnega zakonika) zaradi posredne (nematerialne) škode, ki so jo utrpeli zaradi poškodbe svojega sorodnika; v takem primeru pa veljavni zakon ne omogoča uveljavljanja odškodnine od države (zakon št. 122/2016, kot je bil spremenjen z zakonom št. 167/2017). Zakonodaja o žrtvah nasilnih kaznivih dejanj zagotavlja prejemke takim osebam le, če so preživele osebe po primarni žrtvi, ki je umrla.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Odškodnina se lahko dodeli vložnikom, ki živijo v Italiji, in tistim, ki živijo v drugi državi članici EU.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Žrtev lahko vloži zahtevo za odškodnino v Italiji pri italijanskih organih za odločanje, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Italiji.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, vendar je treba zahtevo vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb (decisione che ha definito il giudizio per essere ignoto l'autore del reato), ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Glej zgoraj:

zahtevo je treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Kot je navedeno zgoraj, mora biti zahtevi za odškodnino priložena dokumentacija, iz katere izhaja, da postopek uveljavljanja odškodnine od storilca ni bil uspešen, ali da je bila zadnja faza izvršilnega postopka neuspešna ali da je kazenska obsodba postala pravnomočna.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Zahtevi za odškodnino je treba priložiti kopijo obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj na podlagi zakona ali kopijo odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Kot je navedeno zgoraj, je zahtevo treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali odškodnina na primer krije:

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nego, začasno in trajno zdravljenje, daljšo fizioterapijo, prilagoditev stanovanja, posebne pripomočke itd.);
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve):
    • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (vključno z izgubljenim dohodkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšanim preživljanjem itd.);
    • izgubo priložnosti;
    • stroške, povezane s sodnimi postopki, povezanimi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo;

– duševno (nematerialno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve.

(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. terapije za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacijo);
  • izgubo preživljanja ali priložnosti;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje svojcev ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Odškodnina se plača (glede na morebitne ugodnejše ukrepe, ki so že bili izvedeni na podlagi drugih pravnih določb za posamezna kazniva dejanja) za kritje stroškov zdravljenja in pomoči, razen v primeru spolnega napada ali umora – takrat velja, da se žrtvam izplača določen znesek odškodnine, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se na splošno izplača z enkratnim izplačilom iz krožnega sklada za podporo žrtvam mafijskih kaznivih dejanj, izsiljevanja, oderuštva in nasilnih naklepnih kaznivih dejanj (Fondo di rotazione per la solidarieta' alle vittime dei reati di tipo mafioso, delle richieste estorsive, dell'usura e dei reati intenzionali violenti), ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve, vendar mora izplačani znesek ostati v mejah razpoložljivega financiranja za tekoče leto.

Če v zadevnem letu ni na voljo zadosti sredstev, lahko upravičenci do odškodnine v navedenem letu iz sklada zahtevajo sorazmerni delež sredstev, v naslednjih letih pa preostanek, ki se razdeli brez dodatnih stroškov, obresti ali prevrednotenj.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se izplača, če žrtev ni naklepno ali iz zavestne malomarnosti sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja ali drugih s tem povezanih kaznivih dejanj; če žrtev nikoli ni bila pravnomočno obsojena za katero koli kaznivo dejanje iz člena 407(2)(a) zakonika o kazenskem postopku (objestno uničevanje, plenjenje in množični umor, sodelovanje v državljanski vojni, mafijska zarota, ogrožanje javne varnosti, umor, rop, izsiljevanje, ugrabitev, terorizem, podtalna zarota, oborožena zarota, posedovanje razstreliva, prisiljenje, droge, zasužnjevanje, otroška prostitucija in pornografija, trgovina z ljudmi, suženjstvo, spolni napad, spolni odnosi z mladoletnikom, skupinski spolni napad) ali za kazniva dejanja, storjena v nasprotju z zakonodajo glede preprečevanja izogibanja plačevanja davka na prihodke in davka na dodano vrednost; in če v času vložitve zahteve žrtev ni v kazenskem postopku zaradi katerega koli od navedenih kaznivih dejanj.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Žrtvini prihodki nikakor ne vplivajo na njeno pravico do odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira ni prejela nobenih plačil, ki bi skupno presegala 5 000,00 EUR.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina ustreza nastalim stroškom, ob upoštevanju omejitev iz zadevnega zakona in zneskov iz uredbe ministrstva za izvajanje navedenega zakona.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Uredba z dne 31. avgusta 2017, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve (v skladu s členom 11(3) zakona št. 122 z dne 7. julija 2016), določa:


„1.Znesek odškodnine, ki se izplača na podlagi člena 11 zakona št. 122 z dne 7. julija 2016, se določi, kot sledi:

(a) za kaznivo dejanje umora se znesek določi v višini 7 200,00 EUR, če umor zagreši žrtvin zakonec, tudi če sta bila ločena ali razvezana, ali oseba, ki je bila z žrtvijo v osebnem razmerju, pa v višini 8 200,00 EUR; v takem primeru se znesek izplača le žrtvinim otrokom;
(b) za kaznivo dejanje spolnega napada iz člena 609- bis kazenskega zakonika in če ni olajševalne okoliščine, zaradi katere bi bilo kaznivo dejanje manj resno, se znesek določi v višini 4 800,00 EUR;
(c) za kazniva dejanja, ki v točkah (a) in (b) niso navedena, pa se znesek izplača za stroške zdravljenja in pomoči ter ne sme presegati 3 000,00 EUR.“

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Skupni znesek stroškov zdravljenja in pomoči mora biti naveden in potrjen z listinami.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira ni prejela nobenih plačil, ki bi skupno presegala 5 000,00 EUR.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Ne, vendar je v primeru nastanka nadaljnjih stroškov zdravljenja mogoče vložiti nadaljnje zahteve; take zahteve mora proučiti organ za odločanje.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahtevo za odškodnino mora predložiti zainteresirana stran ali drug upravičenec, če je žrtev kaznivega dejanja umrla; predložiti jo je treba osebno ali na podlagi posebnega pooblastila (a mezzo di procuratore speciale); dopustna je, če so ji priložene naslednje listine:

(a) kopija obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj iz člena 11 ali kopija odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb;

(b) dokazila, da je bil zoper storilca uveden izvršilni postopek zaradi odškodnine, vendar ni bil uspešen; to ni potrebno, kadar storilec ni identificiran ali če je storilec v kazenskem ali civilnem postopku, v katerem je bil spoznan za odgovornega, prosil za pravno pomoč države in jo tudi prejel;

(c) izjava namesto zaprisežene izjave (dichiarazione sostitutiva dell'atto di notorietà), da ni nobenih zadržkov;

(d) zdravniško potrdilo, iz katerega izhajajo nastali stroški za zdravstvene storitve, ali potrdilo o smrti žrtve kaznivega dejanja.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Ministrstvo za notranje zadeve.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Ministero dell’Interno
Ufficio del Commissario di solidarietà per le vittime dei reati di tipo mafioso
Via Cavour, 6
Roma

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Organ za odločanje v Italiji mora po prejemu zahteve odločbo izdati „brez odlašanja“.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Za to ne obstajajo posebni mehanizmi; ker je odločba upravna, se lahko izpodbija v skladu z običajnimi pravili o domačih upravnih ukrepih, ki jih sprejme isti organ.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Pomožni organ zagotavlja vse potrebne informacije; v Italiji je pomožni organ državno tožilstvo (procura generale) pri pritožbenem sodišču (corte d’appello), pristojnem glede na kraj prebivališča vložnika. Obrazci so priloženi uredbi ministrstva št. 222 z dne 23. decembra 2008, ki določa pravila v skladu s členom 7 zakonodajne uredbe št. 204 z dne 9. novembra 2007 o izvajanju Direktive Sveta 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Decreto 23 dicembre 2008, n. 222 „Regolamento ai sensi dell'articolo 7 del decreto legislativo 9 novembre 2007, n. 204, recante attuazione della direttiva 2004/80/CE relativa all'indennizzo delle vittime di reato“).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Ne.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Ne, to vlogo opravlja pomožni organ.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Urad, ki zagotavlja te informacije, nima podatkov o takih organizacijah.

Zadnja posodobitev: 11/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Ciper

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete za določena naklepna kazniva dejanja, pri katerih je bilo uporabljeno nasilje, storjena na območjih, ki jih nadzira Republika Ciper, in navedena v nacionalni zakonodaji (npr. huda telesna poškodba, naklepni umor).

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete za hude telesne poškodbe in zdravstvene težave, za katere sta na podlagi zdravniškega mnenja potrebna hospitalizacija in najmanj osemdnevna odsotnost z dela.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino lahko prejmete, če ste vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, in sicer zakonec ali otrok žrtve.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne, če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela, odškodnine ne morete prejeti.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da, če niste državljan EU, lahko prejmete odškodnino, če ste državljan države članice Sveta Evrope in imate stalno prebivališče v Republiki Ciper ali če ste državljan države podpisnice Evropske konvencije o odškodnini žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, za kaznivo dejanje, storjeno v drugi državi EU, ne morete uveljavljati odškodnine od te države, če tukaj živite ali ste državljan te države. Odškodnina se prizna samo za kazniva dejanja, storjena na območjih, ki jih nadzoruje Republika Ciper.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, kaznivo dejanje morate policiji prijaviti v petih dneh po datumu, na katerega je bilo storjeno, ali če tega utemeljeno ni mogoče storiti v tem roku, v petih dneh od trenutka, ko je to utemeljeno postalo mogoče.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, zahtevo za odškodnino je treba vložiti v dveh letih od kaznivega dejanja, ne glede na to, ali policijska preiskava in/ali kazenski postopek še poteka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da, preden lahko uveljavljate odškodnino, morate odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran. Vendar je treba zahtevo za odškodnino vložiti v dveh letih od kaznivega dejanja, ne glede na to, ali proti storilcu kaznivega dejanja še poteka postopek.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen, ste vseeno upravičeni do odškodnine. Predložiti morate policijsko poročilo o zadevi, iz katerega je razvidno, da storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da, rok za vložitev zahteve za odškodnino je dve leti od datuma kaznivega dejanja.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (zdravljenje – ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);

Javne zdravstvene ustanove zagotavljajo brezplačno zdravstveno varstvo do zneska 1 709 EUR.

  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (npr. pomoč in nego, začasno in trajno zdravljenje, daljšo fizioterapijo, prilagoditev stanovanja, posebne pripomočke itd.);

Vključeno v zgornji znesek.

  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);

V primeru trajne nezmožnosti za delo je zagotovljena invalidska pokojnina. Znesek je enak odstotku zmanjšanja zmožnosti za delo, pomnoženem s polno osnovno pokojnino, dodeljeno v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.

  • izgubo zaslužka med zdravljenjem in po njem (vključno z izgubljenim dohodkom in izgubo ali zmanjšanjem sposobnosti preživljanja itd.);

V primeru začasne nezmožnosti za delo je zagotovljeno nadomestilo za čas bolezni za obdobje do šest mesecev. Znesek je enak polnemu osnovnemu nadomestilu za čas bolezni, izplačanemu v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.

  • izgubo priložnosti;

Se ne uporablja.

  • stroške, povezane s sodnimi postopki v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so nagrade odvetnikov in sodni stroški;

Se ne uporablja.

  • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;

Se ne uporablja.

  • drugo;

Se ne uporablja.

– duševno (nematerialno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve.

Se ne uporablja.

(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;

Zagotovi se pogrebnina. Znesek je enak pogrebnini, izplačani v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.

  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);

Se ne uporablja.

  • izgubo zmožnosti preživljanja ali priložnosti;

Zagotovi se pokojnina za preživele družinske člane ali dodatek za sirote. Znesek je enak polni osnovni pokojnini ali dodatku, izplačanima v skladu z zakonom o socialnem zavarovanju.

– psihološko škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnino preživelim v primeru smrti žrtve.

Se ne uporablja.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača v enkratnem znesku, invalidska pokojnina, pokojnina za preživele družinske člane in dodatek za sirote pa se izplačujejo mesečno.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se ne izplača, če postanete žrtev lastnega kaznivega dejanja, če ste vpleteni v organizirani kriminal ali če ste član organizacije, ki je vpletena v nasilna kazniva dejanja, čeprav nasilno kaznivo dejanje, katerega žrtev ste, ni relevantno ali v njem niste sodelovali.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo možnost prejetja odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Če ne sodelujete popolnoma ali če zavrnete popolno sodelovanje s policijo ali drugim pristojnim organom.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se izračuna, kot je navedeno pod zgornjim vprašanjem: „Katere izgube in stroške zajema odškodnina?“

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Ni najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek, ki se lahko dodeli, je naveden pod zgornjim vprašanjem: „Katere izgube in stroške zajema odškodnina?“

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne, to ni potrebno.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, vsaka morebitna odškodnina, prejeta iz drugih virov, se odšteje.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, ne morete.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Ne, ne morete.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Skupajz zahtevo za odškodnino morate predložiti policijsko poročilo in zdravniško potrdilo. Od vas se lahko zahteva, da predložite katero koli od spodaj navedenih listin ali vse spodaj navedene listine:

  • pooblastilo/dokazilo o pooblastilu ali o razmerju z žrtvijo;
  • zdravniško potrdilo o smrti žrtve;
  • kopijo policijskega poročila;
  • kopijo sodbe/sodne odločbe;
  • zdravniška mnenja in potrdila;
  • bolnišnične račune;
  • račune za druge stroške (nega, pogreb);
  • dohodek (plača, socialna pomoč/socialnovarstveni prejemki);
  • potrdilo o prejemanju (ali neprejemanju) zadevnih denarnih zneskov iz drugih virov (zavarovanje pri delodajalcu, zasebno zavarovanje);
  • izpis iz kazenske evidence;
  • katera koli druga dokazila v zvezi z vašo zadevo.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Direktor Zavoda za socialno zavarovanje.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Obrazec zahteve lahko vložite ali ga pošljete po pošti na naslednji naslov: Social Insurance Services, 7 Lord Byron Ave., 1465, Nicosia, Cyprus.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne, to ni potrebno.

Kako dolgo (približno) traja, da pristojni organ izda odločbo o odškodnini?

Traja šest mesecev od datuma, na katerega so na voljo vse informacije za sprejetje odločitve.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbo lahko izpodbijate z vložitvijo zahtevka na upravnem sodišču v 75 dneh od odločbe.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Obrazci zahteve in informacije o odškodnini so – v grščini in angleščini – na voljo v uradih Zavoda za socialno zavarovanje ter na spletni Povezava se odpre v novem oknustrani Zavoda za socialno zavarovanje.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Za odškodnine ne obstaja posebna telefonska linija ali spletišče. Informacije lahko dobite neposredno od Povezava se odpre v novem oknuZavoda za socialno zavarovanje.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Lahko zaprosite za pravno pomoč v zvezi s postopkom v vaši zadevi. Pravna pomoč za pripravo zahtev za odškodnino, ki se vložijo pri tem organu, ne obstaja.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Informacije lahko dobite in odškodnino lahko uveljavljate tako, da se obrnete neposredno na Povezava se odpre v novem oknuZavod za socialno zavarovanje.

Zadnja posodobitev: 07/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Latvija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Žrtev je upravičena do državne odškodnine, če je zaradi naklepnega kaznivega dejanja oseba umrla, če je žrtev utrpela hudo ali srednje hudo telesno poškodbo, če je bila žrtev nespodobnega ali spolnega napada, če je bila žrtev trgovine z ljudmi ali če je bila okužena z virusom humane imunske pomanjkljivosti ali hepatitisom B ali C.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Državno odškodnino lahko prejmete za nematerialno škodo, fizično trpljenje in izgubo premoženja zaradi naklepnega kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla, je lahko žrtev v kazenskem postopku sorodnik pokojnika (zaročenec, zakonec, starši, stari starši, otroci, vnuki, sorojenci ter osebe, s katerimi je zadevna fizična oseba prebivala in živela v skupnem gospodinjstvu (ne le živela v istem stanovanju)).

Do državne odškodnine ste upravičeni, če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla ali če je žrtev umrla in ni zahtevala državne odškodnine ali je državno odškodnino zahtevala, vendar je ni prejela. Vendar morate od osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevati, da vas prizna kot žrtev v zadevnem kazenskem postopku.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Do državne odškodnine kot sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve niste upravičeni, če je žrtev kaznivo dejanje preživela. V takem primeru je do odškodnine upravičena žrtev sama.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Državno odškodnino lahko prejmete, tudi če niste državljan države EU.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici, lahko odškodnino zahtevate neposredno od države članice EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali prek Uprave za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija).

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Kaznivo dejanje morate prijaviti policiji.

Da lahko zahtevate državno odškodnino, mora biti začet kazenski postopek, v katerem ste z odločbo osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), priznani kot žrtev v kazenskem postopku.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da lahko zahtevate državno odškodnino, vam ni treba počakati na pravnomočno odločbo osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče).

Da lahko Uprava za pravno pomoč odloči o plačilu državne odškodnine ali njeni zavrnitvi, mora oseba, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zagotoviti naslednje informacije:

  1. čas in kraj kaznivega dejanja;
  2. opredelitev kaznivega dejanja, obliko odgovornosti storilca kaznivega dejanja, ugotovljeno ob predložitvi informacij, datum začetka kazenskega postopka in referenčno številko kazenske zadeve;
  3. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku priznana kot žrtev;
  4. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku priznana kot zastopnik žrtve, če žrtev uveljavlja svoje pravice prek zastopnika;
  5. naravo škode, povzročene s kaznivim dejanjem (smrt osebe, resnost poškodbe, nedostojen ali spolni napad, obstoj znakov trgovanja z ljudmi ali dokazan virus humane imunske pomanjkljivosti ali hepatitis B ali C);
  6. datum izvedenskih ugotovitev, številko listine in osebo, ki je opravila izvedensko preiskavo;
  7. število oseb, ki so bile priznane kot žrtve v istem kazenskem postopku v zvezi s smrtjo osebe, in informacije o takih osebah.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ni vam treba najprej zahtevati odškodnine od storilca kaznivega dejanja. Državna odškodnina ne vpliva na pravico žrtve do uveljavljanja odškodnine v kazenskem postopku z vložitvijo zahteve za odškodnino za škodo v kateri koli fazi kazenskega postopka do začetka preiskave zadeve na prvostopenjskemu sodišču in v civilnem postopku z vložitvijo zahteve na sodišču, če menite, da vam škoda ni bila v celoti povrnjena.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Do državne odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec kaznivega dejanja ali njegov sostorilec nista bila identificirana ali če ne odgovarjata kazensko za svoja dejanja.

Zahtevi za državno odškodnino morate priložiti referenčni dokument osebe, ki vodi postopek (policija), s potrebnimi informacijami.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo za državno odškodnino morate vložiti pri Upravi za pravno pomoč v enem letu od dneva, na katerega ste bili priznani kot žrtev ali ste bili seznanjeni z dejstvi, na podlagi katerih ste upravičeni, da to storite.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Državna odškodnina zajema nematerialno škodo, fizično trpljenje ali izgubo premoženja zaradi kaznivega dejanja, ne glede na vrsto škode, za katero se plača odškodnina. Znesek državne odškodnine je določen Povezava se odpre v novem oknuv zakonu o državni odškodnini za žrtve (Likums par valsts kompensāciju cietušajiem) glede na posledice kaznivega dejanja.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Državna odškodnina se izplača v enkratnem znesku, ki se nakaže na račun pri plačilni instituciji, navedeni v zahtevi.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Opredelitev kaznivega dejanja lahko vpliva na znesek državne odškodnine, na primer če je kaznivo dejanje storjeno v stanju močne razdraženosti, s prekoračitvijo silobrana ali s kršitvijo pogojev za pridržanje osebe. V takih primerih se znesek državne odškodnine glede na posledice kaznivega dejanja zmanjša za 50%.

Če Uprava za pravno pomoč zahtevanih informacij ne prejme v 15 dneh, se lahko odloči, da plačilo državne odškodnine zavrne. Odločba o zavrnitvi plačila državne odškodnine vam v takem primeru ne preprečuje, da bi pri Upravi za pravno pomoč zahtevo za odškodnino v skladu s postopki za njeno uveljavljanje vložili večkrat.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo možnost prejetja državne odškodnine in/ali na znesek odškodnine.

Če ste prejeli odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja od storilca kaznivega dejanja ali v njegovem imenu od druge osebe, se znesek države odškodnine zmanjša za znesek že prejete odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Povezava se odpre v novem oknuZakon o državni odškodnini za žrtve določa druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek. Na primer:

  • če je zaradi kaznivega dejanja sočasno nastalo več posledic, se državna odškodnina plača glede na najhujšo posledico kaznivega dejanja;
  • če je bila s kaznivim dejanjem povzročena smrt več oseb in je več oseb priznanih kot žrtve v kazenskem postopku, se državna odškodnina plača sorazmerno s številom žrtev;
  • če oseba, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), po izplačilu odškodnine prizna še katero osebo kot žrtev v istem kazenskem postopku, ki se nanaša na smrt osebe zaradi kaznivega dejanja, se državna odškodnina plača v enakem znesku, kot je bila plačana žrtvi ali žrtvam.

Kako se odškodnina izračuna?

Najvišji znesek državne odškodnine, ki se plača edini žrtvi kaznivega dejanja, je petkratnik minimalne mesečne plače, kakor je določena v Republiki Latviji. Znesek državne odškodnine, ki se plača, se izračuna z upoštevanjem zneska minimalne mesečne plače, določene v času, ko je bila oseba priznana kot žrtev.

Odškodnina se plača:

  1. če je oseba umrla, v 100-odstotnem znesku;
  2. če so bile žrtvi povzročene hude telesne poškodbe ali če je kaznivo dejanje opredeljeno kot posilstvo ali spolno nasilje ali nespodoben ali spolni napad ali če je žrtev žrtev trgovanja z ljudmi, v 70-odstotnem znesku;
  3. če so bile žrtvi povzročene srednje hude telesne poškodbe ali če je bila žrtev nespodobnega ali spolnega napada, razen v primerih iz člena 2, ali če je bila žrtev okužena z virusom humane imunske pomanjkljivosti, hepatitisom B ali hepatitisom C, v 50-odstotnem znesku.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najvišji znesek državne odškodnine je petkratnik minimalne mesečne plače, kakor je določena v Republiki Latviji, najnižji znesek državne odškodnine pa je 50 % najvišjega zneska državne odškodnine. Kadar se minimalna mesečna plača spremeni, se spremeni tudi znesek državne odškodnine.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

V obrazcu zahteve za državno odškodnino vam ni treba navesti zneska, ker je znesek državne odškodnine določen v Povezava se odpre v novem oknuzakonu o državni odškodnini za žrtve.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Odškodnina, ki jo prejmete iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), se ne odšteje od zneska državne odškodnine.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujma državne odškodnine ne morete prejeti.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Če ste prejeli državno odškodnino, v pravnomočni odločbi pa je ugotovljeno, da ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli hujše posledice, lahko prejmete razliko med zneskom državne odškodnine in zneskom za izplačilo.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Če ob uveljavljanju državne odškodnine še ni bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku, morate zahtevi za državno odškodnino priložiti referenčni dokument osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), v katerem je navedeno naslednje:

  1. čas in kraj kaznivega dejanja;
  2. opredelitev kaznivega dejanja, oblika odgovornosti storilca kaznivega dejanja, ugotovljena ob predložitvi informacij, datum začetka kazenskega postopka in referenčna številka kazenske zadeve;
  3. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku priznana kot žrtev;
  4. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku priznana kot zastopnik žrtve;
  5. narava škode, povzročena s kaznivim dejanjem (smrt osebe, resnost poškodbe, nedostojen ali spolni napad, obstoj znakov trgovanja z ljudmi ali dokazan virus humane imunske pomanjkljivosti ali hepatitis B ali C);
  6. datum izvedenskih ugotovitev, številka listine in oseba, ki je opravila izvedensko preiskavo;
  7. število oseb, ki so bile priznane kot žrtve v istem kazenskem postopku v zvezi s smrtjo osebe, in informacije o takih osebah.

Če je bil ob uveljavljanju državne odškodnine kazenski postopek že končan, morate zahtevi za državno odškodnino priložiti pravnomočno odločbo osebe, ki vodi postopek, in nalog za izvršbo, če odškodnina za škodo, navedena v pravnomočni odločbi, ni bila plačana ali je bila plačana samo delno.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

Postopek obravnave zahtev za državno odškodnino je brezplačen.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Uprava za pravno pomoč odloča o plačilu državne odškodnine ali zavrnitvi plačila državne odškodnine.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Da prejmete državno odškodnino, morate zahtevo za državno odškodnino poslati Upravi za pravno pomoč na naslov: Pils laukums 4, Rīga, LV-1050.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

V postopku obravnave zahteve za državno odškodnino in odločanja o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine vaša navzočnost ni potrebna.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Uprava za pravno pomoč odloči o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine v enem mesecu od prejetja zahteve za odškodnino in pošlje odločbo na naslov, naveden v zahtevi za odškodnino.

Če Uprava za pravno pomoč potrebuje kakršne koli dodatne informacije od vas ali osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), se rok za odločanje začasno prekine, dokler ne prejme vseh potrebnih informacij.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbo Uprave za pravno pomoč o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine lahko izpodbijate v enem mesecu od začetka njene veljavnosti z vložitvijo ustrezne vloge na Upravi za pravno pomoč, ki se posreduje Ministrstvu za pravosodje.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Povezava se odpre v novem oknuObrazec zahteve za državno odškodnino in informacije o njegovem izpolnjevanju najdete tu:

  • na portalu – Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.latvija.lv/en;
  • v razdelku „Storitve“ na spletišču Uprave za pravno pomoč – Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.jpa.gov.lv/par-mums-eng;
  • na Uradu za pravno pomoč – Pils laukums 4, Riga (v času uradnih ur);
  • pri osebi, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče);
  • s klicem na brezplačno številko za informacije 800001801 (v času uradnih ur).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Vsak dan od 07:00 do 22:00 lahko pokličete na brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006, imenovano „Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj“, na kateri lahko dobite:

  • čustveno in psihološko podporo za žrtve kaznivih dejanj;
  • informacije o postopkovnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine za škodo, državne odškodnine itd.), razpoložljivih storitvah in obstoječih službah za podporo žrtvam.

Uporabite lahko tudi spletišče Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.cietusajiem.lv/en/.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Za vložitev zahteve za državno odškodnino ne potrebujete pravne pomoči. Uprava za pravno pomoč zagotovi potrebno pomoč za postopek uveljavljanja državne odškodnine.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Združenje „Skalbes“ nudi brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006, imenovano „Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj“ (vsak dan od 7.00 do 22.00), ki zagotavlja čustveno in psihološko podporo žrtvam kaznivih dejanj ter informacije o postopkovnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine za škodo, državne odškodnine itd.), razpoložljivih storitvah in obstoječih službah za podporo žrtvam.

Zadnja posodobitev: 19/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Litva

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete, kadar:

  • je bilo človeško življenje naklepno vzeto;
  • je bila zdravju osebe povzročena huda ali lažja škoda;
  • je bilo storjeno manj hudo, hudo ali zelo hudo kaznivo dejanje zoper svobodo, spolno samoodločbo ali spolno nedotakljivost osebe.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete, če je bila vašemu zdravju povzročena huda ali lažja škoda.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je bila z nasilnim kaznivim dejanjem povzročena smrt človeka, je do odškodnine upravičena vsaka oseba, za katero je sodišče ugotovilo, da je zaradi tega dejanja utrpela materialno in/ali nematerialno škodo.

Kadar se odškodnina plača vnaprej, tj. pred koncem kazenskega postopka, se pravica do odškodnine dodeli zakoncu, otrokom, posvojencem, staršem, posvojiteljem in vzdrževanim družinskim članom pokojnika.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne. Če je žrtev nasilnega kaznivega dejanja preživela, je edina oseba, ki je upravičena do odškodnine.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da, vendar samo v naslednjih dveh primerih:

  • ste oseba, ki zakonito in običajno prebiva v Republiki Litvi ali drugi državi članici Evropske unije;
  • taka možnost je predvidena v mednarodnih pogodbah Republike Litve.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, odškodnina se lahko izplača samo za nasilna kazniva dejanja, storjena v Republiki Litvi.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da. Da bi se lahko vložila zahteva za odškodnino, mora biti začeta predhodna preiskava.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, predujem odškodnine lahko zahtevate v času trajanja predhodne preiskave.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da. Če odškodnino uveljavljate po običajnem postopku, vam mora biti odškodnina za materialno in/ali nematerialno škodo dodeljena s sodno odločbo. Če zahtevate predujem odškodnine, morate predložiti odločbo ali odredbo, ki potrjuje vaš status civilnega tožnika.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da. V takih primerih morate predložiti naslednje:

  • kopijo osebnega dokumenta,
  • odločbo ali odredbo, ki potrjuje vaš status civilnega tožnika,
  • listine, ki dokazujejo znesek materialne škode, če obstajajo,
  • listine, ki dokazujejo poroko, družinsko razmerje ali vzdrževanje družinskega člana, če odškodnino zahtevajo sorodniki pokojnika.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo za odškodnino je treba vložiti najpozneje v 10 letih od datuma sodne odločbe, s katero je odrejeno plačilo odškodnine za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja. Če oseba zamudi ta rok iz utemeljenih razlogov, se rok lahko podaljša.

Za vložitev zahtev za plačilo predujma odškodnine rok ni določen.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina na primer zajema:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (zdravljenje – ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje): da;
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.): da;
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve):
    • izgubo zaslužka med zdravljenjem in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšanim preživljanjem itd.): da;
    • izgubo priložnosti: ne;
    • stroške, povezane s sodnimi postopki v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so odvetniške nagrade in sodni stroški: da;
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino: ne;
    • drugo: drugo materialno škodo v zvezi z nasilnim kaznivim dejanjem, ki jo ugotovi sodišče;

– duševno (nematerialno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve: da;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške: da;
  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje): da, vendar samo, če je posledica nasilnega kaznivega dejanja izguba človeškega življenja;
  • izgubo zmožnosti preživljanja ali priložnosti: da, vendar samo, če je posledica nasilnega kaznivega dejanja izguba človeškega življenja;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje svojcev ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve: da, vendar samo, če je posledica nasilnega kaznivega dejanja izguba človeškega življenja.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se običajno izplača v celoti v enkratnem znesku. V izjemnih primerih se lahko odškodnina izplača v obrokih, vendar najpozneje v enem letu od datuma odločbe o izplačilu odškodnine za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Zgoraj navedene okoliščine so pomembne samo, kadar gre za predujem odškodnine. Odškodnina se ne dodeli, če:

  • ste v postopku pregona zaradi nasilnega kaznivega dejanja ali ste ob storitvi zadevnega nasilnega kaznivega dejanja imeli v kazenski evidenci vpisane nepotečene ali neoproščene kazenske obsodbe za nasilno kaznivo dejanje;
  • vas obvezuje sodna odredba v skladu z zakonom Republike Litve o preprečevanju organiziranega kriminala (Lietuvos Respublikos organizuoto nusikalstamumo užkardymo įstatymas);
  • zlorabite pravico do predujma odškodnine za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

To nima vpliva na vprašanje odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se dodeli na podlagi zneska, ki ga določi sodišče, ki pa ne sme preseči najvišjih zneskov, navedenih spodaj.

Odškodnina za škodo, izplačana vnaprej, se izračuna na podlagi listin, ki jih predložite za dokazovanje materialne škode.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

V primeru umora najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 3 800 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 4 560 EUR.

V primeru hude škode za zdravje najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 3 040 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 3 800 EUR.

V primeru drugih nasilnih kaznivih dejanj najvišji znesek odškodnine za materialno škodo ne sme preseči 2 280 EUR, najvišji znesek odškodnine za nematerialno škodo pa 3 040 EUR.

Če se odškodnina za škodo zaradi nasilnega kaznivega dejanja plača vnaprej, najvišji zneski ne smejo preseči polovice zgornjih zneskov.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, navesti morate znesek zahtevane odškodnine, ki se izračuna na podlagi zneskov, navedenih v sodni odločbi ali vloženi civilni tožbi.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da. Zneski, ki jih prejmete kot odškodnino za škodo iz drugih virov, se odštejejo od odškodnine.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Da, odškodnina za škodo zaradi nasilnih kaznivih dejanj se lahko izplača vnaprej, če:

  • poteka kazenski postopek v zvezi z nasilnim kaznivim dejanjem in je zadevna oseba priznana kot civilni tožnik;
  • je bila izdana sodna odločba, v kateri je ugotovljeno, da je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, vendar ni bila vložena zahteva za odškodnino za posledično škodo ali zahteva ni bila proučena;
  • je nasilno kaznivo dejanje storila oseba, ki je ni mogoče preganjati zaradi njene starosti ali mednarodne imunitete, ali oseba, ki je storila kaznivo dejanje, ni več živa.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Ne, taka možnost ni predvidena.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Kadar uveljavljate odškodnino po običajnem postopku, morate zahtevi priložiti naslednje listine:

  • kopijo osebnega dokumenta,
  • prepis zadnje sodne odločbe, s katero je ugotovljena materialna in/ali nematerialna škoda zaradi nasilnega kaznivega dejanja,
  • izjavo sodnega izvršitelja, da odškodnine ni mogoče izterjati od storilca kaznivega dejanja, razen če oseba, odgovorna za škodo, ni več živa.

Kadar uveljavljate odškodnino, ki se plača vnaprej, morate zahtevi priložiti naslednje listine:

  • kopijo osebnega dokumenta,
  • listine, ki dokazujejo znesek materialne škode,
  • odločbo ali odredbo, ki potrjuje vaš status civilnega tožnika, ali končno sodbo, v kateri je ugotovljeno, da je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, ali postopkovno odločbo, ki potrjuje, da kazenski postopek ni dovoljen zaradi starosti storilca kaznivega dejanja, mednarodne imunitete ali smrti,
  • listine, ki dokazujejo poroko, družinsko razmerje ali vzdrževanje družinskega člana, če odškodnino zahtevajo bližnji sorodniki ali vzdrževani družinski člani pokojnika.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

Ne, zahteva se sprejme in prouči brezplačno.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

O zahtevah za odškodnino odloča Ministrstvo za pravosodje Republike Litve (Lietuvos Respublikos teisingumo ministerija).

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahtevo morate poslati Ministrstvu za pravosodje Republike Litve (Gedimino pr. 30, LT-01104 Vilnius, Litva; e-pošta: Povezava se odpre v novem oknurastine@tm.lt).

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odločba bo izdana v enem mesecu po vložitvi zahteve in vseh potrebnih dokumentov na Ministrstvu za pravosodje Republike Litve.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbe, ki jih sprejme Ministrstvo za pravosodje Republike Litve, se lahko izpodbijajo na litovski Komisiji za upravne spore (Lietuvos administracinių ginčų komisija) ali na Regionalnem upravnem sodišču v Vilni (Vilniaus apygardos administracinis teismas) v enem mesecu od datuma, na katerega je bila odločba izročena.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Od Ministrstva za pravosodje Republike Litve ali enot Službe za pravno pomoč z državnim jamstvom (Valstybės garantuojamos teisinės pagalbos tarnyba) in na spletiščih (glej spodnje informacije).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuhttps://vgtpt.lrv.lt/en/

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Da, oseba lahko zaprosi za primarno pravno pomoč izvršilnega organa občine, kjer ima prijavljeno prebivališče, ali enot Službe za pravno pomoč z državnim jamstvom.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Litovsko združenje za podporo žrtvam kaznivih dejanj (Lietuvos nusikaltimų aukų rėmimo asociacija) (Valakupių g. 5, LT-10101 Vilnius, Litva);

Litovski Karitas (Lietuvos Caritas, Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.caritas.lt, Papilio g. 5, LT-44275 Kaunas, Litva).

Zadnja posodobitev: 14/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Luksemburg

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko dodeli za vse vrste kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, nastala zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja ali pomenijo kaznivo dejanje posega v spolno nedotakljivost ali posilstva, določenih v členih od 372 do 376 kazenskega zakonika.

Za katere vrste škode lahko prejmem odškodnino?

– premoženjsko/ekonomsko škodo;

– nepremoženjsko škodo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, umrle zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je umrla, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale (psihično trpljenje zaradi izgube ljubljene osebe), lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine. Odškodnino lahko prejmejo družinski člani, zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji, ki so sklenili civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali osebe, ki so bile žrtvi posebno blizu, če so utrpeli škodo, ki jo je mogoče povrniti. Načeloma stopnja sorodstva ni pomembna, saj se upošteva le dejanska življenjska skupnost z neposredno žrtvijo, v kateri je obstajala medsebojna čustvena navezanost. Dejansko se status posrednih žrtev prizna samo družinskim članom, natančneje članom primarne družine. Primarna družina je družina, ki jo sestavljata dve poročeni ali neporočeni odrasli osebi skupaj z otroki ali brez njih.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela naklepna dejanja, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je utrpela trajno ali popolno več kot enomesečno nezmožnost za delo, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale, lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države Evropske unije?

Pravico do odškodnine imajo samo osebe, ki zakonito prebivajo v Luksemburgu ali so državljani države članice Evropske unije ali Sveta Evrope in so bile v času kaznivega dejanja zakonito v Luksemburgu, kjer so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. V nasprotnem primeru se odškodnina ne prizna.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če žrtev zakonito in običajno prebiva v Luksemburgu, vendar je bila žrtev nasilnega naklepnega kaznivega dejanja v drugi državi članici Evropske unije, ima pravico zahtevati odškodnino v breme proračuna luksemburške države, če nima pravice do odškodnine v drugi državi.

V skladu z zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • žrtev mora bodisi zakonito in običajno prebivati v Velikem vojvodstvu bodisi biti državljan države članice Evropske unije ali Sveta Evrope. Poleg tega je morala biti žrtev v času kaznivega dejanja zakonito v Velikem vojvodstvu ali pa mora biti žrtev kaznivega dejanja iz člena 382-1 kazenskega zakonika;
  • utrpela škoda mora izhajati iz naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja;
  • iti mora za telesno poškodbo in ne samo za materialno škodo (kar na primer izključuje odškodnino v primeru navadne tatvine);
  • škoda mora povzročiti resno poslabšanje življenjskih razmer, pri čemer lahko to poslabšanje izhaja iz izgube ali zmanjšanja dohodkov, povečanja izrednih stroškov ali izdatkov, nezmožnosti opravljanja poklicne dejavnosti, izgubljenega leta šolanja, napada na telesno ali duševno celovitost, nepremoženjske škode ali skaženosti ter fizičnega ali psihičnega trpljenja. Če ste žrtev kaznivega dejanja iz členov od 372 do 376 kazenskega zakonika, vam ni treba predložiti dokaza o napadu na telesno ali duševno celovitost, ki se predpostavlja v vašo korist;
  • država mora odškodnino plačati le, če ne morete iz nobenega naslova dobiti učinkovite in zadostne odškodnine.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, žrtvi ni treba kaznivega dejanja najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljala odškodnino.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, minister za pravosodje lahko odločbo o dodelitvi odškodnine izda, preden je sprejeta pravnomočna odločba v kazenskem postopku.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Če je bil povzročitelj nasilja identificiran in če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, morate odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja. Če je ta plačilno nesposoben, lahko zahtevo za uveljavljanje odškodnine še vedno vložite pri ministru za pravosodje.

Minister za pravosodje lahko namreč odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila, če ste po izplačilu odškodnine ali predplačila prejeli učinkovito nadomestilo ali odškodnino za škodo.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Neidentificiran storilec

Če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, lahko odškodnino uveljavljate tako, da zahtevo za uveljavljanje odškodnine vložite pri ministrstvu za pravosodje. Ta zahteva mora biti sestavljena v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj, katerih žrtev ste bili. Zahtevi je treba priložiti dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli. Poleg tega morate izpolnjevati pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpele telesne poškodbe.

Neobsojeni storilec

Da bi bili upravičeni do odškodnine, je moral biti storilec kaznivega dejanja spoznan za krivega s pravnomočno sodbo. Minister za pravosodje lahko namreč na podlagi mnenja komisije za žrtve (Commission victime) odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila. Enako lahko odloči tudi, kadar je bilo izplačano predplačilo in se nato izkaže, da odškodnina ni bila upravičena.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo je treba predložiti v dveh letih od datuma storitve dejanja. Če je zoper storilca kaznivega dejanja uveden sodni postopek, se rok podaljša, izteče pa se šele dve leti po pravnomočni odločbi sodišča, ki odloča v kazenski zadevi. Če po pravnomočni odločbi v kazenski zadevi pridobite odločbo o civilnopravnem zahtevku, se ta rok podaljša za dve leti po pravnomočnosti sodne odločbe o civilnopravnem zahtevku. Če ste mladoletna oseba, začne prekluzivni rok teči šele z dnem, ko postanete polnoletni, če so za dejanja zagrožene kazenske sankcije ali če so določena in sankcionirana s členi 372, 373, 375, 382-1 in 382-2, 400, 401a, 402, 403 ali 405 kazenskega zakonika.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina zajema na primer:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, nastale zaradi poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajne poškodbe (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
  • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.);
  • izgubo poklicnih priložnosti;
  • stroške sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški;
  • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;

duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izgubo preživljanja ali poklicnih priložnosti;

duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača v enkratnem znesku in se ne izplačuje v obliki rent. Vendar lahko minister za pravosodje v primeru ustrezno dokazane potrebe med obravnavo zahteve prosilcu dodeli predplačilo. Poleg tega lahko žrtev, če ji je bila dodeljena odškodnina in če se je pozneje škoda občutno poslabšala, v petih letih od izplačila glavne odškodnine zahteva dodatno odškodnino.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanjih.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vsaka žrtev, ki je utrpela škodo in izpolnjuje pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, lahko ne glede na svoje finančno stanje od države zahteva odškodnino, če ni pridobila učinkovitega in zadostnega nadomestila ali odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi vaših odnosov s storilcem dejanj.

Kako se odškodnina izračuna?

Komisija za žrtve se v svojem mnenju izreče o utemeljenosti zahteve in znesku odškodnine, ki ga je treba dodeliti in ki se določi zlasti ob upoštevanju teže poslabšanja življenjskih razmer prosilca. Minister za pravosodje nato odloči, ali se odškodnina dodeli ali ne, in določi njen znesek.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko dodeli minister za pravosodje, ne sme presegati zgornje meje, ki se vsako leto določi z uredbo Velikega vojvodstva. Za leto 2017 je bila ta zgornja meja določena na 63 000 EUR.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

V Velikem vojvodstvu prosilcem za odškodnino ni treba izpolniti nobenega določenega obrazca. Zadostuje, da je zahteva za uveljavljanje odškodnine vložena z navadnim pismom, v katerem so navedeni datum, kraj in natančna narava dejanj, ter da so mu priložena dokazila v podporo zahtevi.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more dobiti učinkovite in zadostne odškodnine iz drugega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja). Komisija za žrtve bo lahko upoštevala morebitne odškodnine, ki ste jih za izgube prejeli iz drugih virov.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med proučitvijo zahteve dodeli predplačilo.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Če je bila dodeljena odškodnina in se pozneje škoda občutno poslabša, se lahko vloži zahteva za dodatno odškodnino. To zahtevo je treba vložiti v petih letih od dneva izplačila glavne odškodnine.

Dodatna odškodnina ne sme presegati najvišjega zneska 63 000 EUR, zmanjšanega za že dodeljeni znesek odškodnine.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Pismu z zahtevo morate priložiti vsa dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli.

Neizčrpni seznam:

  • kopija prijave ali dokazilo o uveljavljanju premoženjskopravnega zahtevka;
  • kopija sodne odločbe ali sodbe v kazenski zadevi;
  • odločba o civilnopravnem zahtevku;
  • dokazila o škodi: zdravniška potrdila, v katerih so podrobno navedeni narava utrpelih poškodb, trajanje nezmožnosti za delo ter morebiti narava posledic in trajna nezmožnost za delo;
  • dokazila o stroških zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje itd.);
  • dokazilo o plačevanju prispevkov za socialno varnost;
  • dokazila o znesku kakršne koli odškodnine, prejete iz naslova socialne varnosti;
  • kopija zavarovalne pogodbe;
  • dokazila o znesku kakršne koli odškodnine, prejete od zavarovalnice;
  • dokazila o izgubi zaslužka v času zdravljenja in po njem.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za uveljavljanje odškodnine (v nacionalnih primerih)?

Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mj.public.lu
Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mj.public.lu
Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Komisija za žrtve mora žrtev pozvati. Če se žrtev vabilu odzove, jo komisija zasliši o poteku dejanj in utrpeli škodi. Ta obravnava ni javna, žrtvi pa lahko pomaga odvetnik.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Minister za pravosodje odloči v šestih mesecih od dneva, ko je vložena zahteva za uveljavljanje odškodnine.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če žrtev ni zadovoljna z odločbo ministra za pravosodje glede načela ali glede dodeljenega zneska, lahko vloži tožbo zoper državo, ki jo zastopa minister za pravosodje. Tožbo je treba vložiti pri okrožnem sodišču v Luxembourgu ali Diekirchu po želji tožnika.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije o postopku za uveljavljanje odškodnine je mogoče dobiti pri:

Ministère de la Justice (ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuinfo@mj.public.lu
Spletno mesto: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/

Poleg tega pomoč in nasvete glede vložitve zahteve ponujata tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique) ter služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Spletišče:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mj.public.lu/services_citoyens/indemnisation/index.html

Povezava se odpre v novem oknuhttps://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.html

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Oseba, ki dokaže, da nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, določenimi v zakonu. Dodeli se ji odvetnik, ki ji zagotavlja pravne nasvete ali jo zastopa v postopkih pred sodiščem, stroške pa prevzame država. Vsakdo se lahko obrne na službe za informacije in pravno svetovanje ali mediacijo. Za kakršne koli pravne informacije je brezplačno na voljo „služba za sprejem in pravne informacije“ (Service d’accueil et d’information juridique).

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

– Service d’aide aux victimes, Service central d’assistance sociale (služba za pomoč žrtvam, osrednja služba za socialno pomoč)
Bâtiment Plaza Liberty, vhod A
12–18, rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg

Telefon: +352 475821-627/628
GSM: +352 621326595

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknuscas-sav@justice.etat.lu

– Service d’accueil et d’information juridique (služba za sprejem in pravne informacije):

v Luxembourgu,
Cité judiciaire – Bâtiment BC,
L-2080 Luxembourg

Telefon: +352 221846

v Diekirchu,
Justice de Paix,
L-9211 Diekirch

Telefon: +352 802315

v Esch-sur-Alzettu,
Justice de Paix,
L-4239 Esch-sur-Alzette

Telefon: +352 541552

Zadnja posodobitev: 18/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Madžarska

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Za nasilno naklepno kaznivo dejanje proti osebi.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Za poškodbe (fizične in duševne), katerih zdravljenje traja več kot osem dni.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da. Poleg žrtve lahko odškodnino prejmejo tudi predniki ali potomci žrtve, posvojitelji ali rejniki, posvojenci ali rejenci, zakonec ali registrirani partner žrtve, če so ob storitvi kaznivega dejanja z žrtvijo živeli v istem gospodinjstvu, ter vzdrževani družinski člani žrtve .

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, smrt žrtve ni pogoj za odškodnino za vzdrževane družinske člane ali druge upravičence.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da, če zakonito bivate v EU ali če ste žrtev trgovine z ljudmi.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Odškodnina se lahko uveljavlja samo za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Madžarske. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, lahko svojo zahtevo za odškodnino vložite na Madžarskem. V takih primerih bodo madžarski organi zahtevo poslali državi članici, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, pogoj za odškodnino je, da je v zvezi s storjenim dejanjem začet kazenski postopek.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, odškodnino lahko uveljavljate takoj po začetku kazenskega postopka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da, tako zahtevo lahko vložite. V takih primerih morate obseg škode, vzročno povezavo med škodo in dejanjem ter potrebo po odškodnini podpreti z dokazi.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Odškodnino morate uveljavljati v treh mesecih po kaznivem dejanju. Zastaralni rok za vložitev zahteve je pet let od kaznivega dejanja.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina na primer zajema:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

  • materialno (neduševno) škodo:
    • stroške zdravljenja poškodbe (zdravljenje – ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
    • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nego, začasno in trajno zdravljenje, daljšo fizioterapijo, prilagoditev stanovanja, posebne pripomočke itd.);
    • trajno poškodbo (npr. invalidnost ali druge trajne okvare);
    • izgubo zaslužka med zdravljenjem in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano sposobnostjo preživljanja itd.);
    • izgubo priložnosti;
    • stroške, povezane s sodnimi postopki v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo;
  • duševno (nematerialno) škodo:
    • bolečine in trpljenje žrtve;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

  • materialno (neduševno) škodo:
    • pogrebne stroške;
    • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
    • izgubo preživljanja ali priložnosti;
  • psihološko škodo:
    • bolečine in trpljenje svojcev ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se lahko zahteva kot enkratno plačilo ali v obliki mesečnih obrokov.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Do odškodnine, ki jo plača država, niste upravičeni, če je bilo v pravnomočni sodni odločbi ugotovljeno, da je ravnanje žrtve prispevalo h kaznivemu dejanju ali je bilo vzrok zanj ali da je bila škoda povzročena s protipravnim ravnanjem. Nadaljnji razlogi za izključitev so zavrnitev pričanja, zavrnitev obveznega sodelovanja ali neobstoj zasebnega predloga.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Samo žrtve s posebnimi socialnimi potrebami so upravičene do odškodnine. Žrtev ima posebne socialne potrebe, če njen meseči neto dohodek (dohodek na osebo, če osebe živijo v istem gospodinjstvu) leta 2018 ni presegel 226 328 HUF ali če prejema druge prejemke, določene v zakonodaji. Dohodkovni položaj se pri žrtvah terorističnih kaznivih dejanj ne upošteva.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne.

Kako se odškodnina izračuna?

Znesek odškodnine ne presega petnajstkratnika osnovnega zneska (113 164 HUF), kar je leta 2018 znašalo 1 697 460 HUF. Znesek enkratnega plačila je: 100 % škode, ki ne presega petkratnika osnovnega zneska; petkratnik osnovnega zneska, čemur se prišteje 75 % dela, ki presega petkratnik osnovnega zneska, za škodo med petkratnikom in desetkratnikom osnovnega zneska; ter 8,75-kratnik osnovnega zneska, čemur se prišteje 50 % dela, ki presega desetkratnik osnovnega zneska, za škodo, ki presega desetkratnik osnovnega zneska. Znesek odškodnine v obliki obroka je: 75 % dokazane izgube dohodka, če je žrtev mlajša od 18 let ali je odvisna od pomoči drugih oseb, in 50 % dokazane izgube dohodka, če žrtev ni odvisna od pomoči drugih oseb.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Ni najnižjega zneska. Znesek odškodnine ne presega petnajstkratnika osnovnega zneska (113 164 HUF), kar je leta 2018 znašalo 1 697 460 HUF. Najvišji mesečni znesek odškodnine, ki se lahko uveljavlja v obliki obroka, je osnovni znesek, ki je leta 2018 znašal 113 164 HUF.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

V zahtevi mora biti naveden znesek škode. Vsak znesek, prejet iz drugega vira, se odšteje od zneska odškodnine.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Država povrne znesek škode, podprte z dokazi, tudi če se lahko povrne iz drugega vira. Če se škoda pozneje nadomesti iz drugega vira, je treba predujem vrniti.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Ne. Odškodnina se lahko dodeli samo enkrat.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Potrdilo o začetku kazenskega postopka, če je na voljo (policija, sodišče, tožilstvo),
  • listine, s katerimi se dokazujejo posebne socialne potrebe (potrdila o dohodku oseb, ki živijo v istem gospodinjstvu),
  • znesek škode, nastale zaradi kaznivega dejanja.

Ali je treba ob vložitvi zahteve ali za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

Ne, vložitev zahteve je brezplačna.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Službe za podporo žrtvam vladnega(-ih) urada(-ov) v Budimpešti (okrožjih).

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahteva se lahko vloži pri katerem koli okrajnem uradu (organi pomoči) ali neposredno pri organu, ki odloča (vladni urad(-i) v Budimpešti (ali okrožjih)).

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Rok za obravnavo zahtev je največ 60 dni.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Zoper odločbo na prvi stopnji se je mogoče pritožiti, pritožbo pa obravnava Ministrstvo za pravosodje kot drugostopenjski organ. Zoper odločbo, ki jo na drugi stopnji izda Ministrstvo za pravosodje, se lahko pri sodišču začne upravni spor.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://igazsagugyiinformaciok.kormany.hu/aldozatsegito-szolgalat

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Telefonska pomoč za žrtve (Áldozatsegítő Vonal) je na številki 0680225225 v madžarščini in angleščini na voljo 24 ur na dan, vse dni v tednu.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Da, dobite jo lahko na podlagi zakona LXXX iz leta 2003 o pravni pomoči.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Storitve za podporo pri uveljavljanju vaših interesov so na voljo na katerem koli uradu za podporo žrtvam, kjer svetovalci za podporo žrtvam zainteresiranim osebam zagotavljajo praktično pomoč (na primer pomoč pri izpolnjevanju zahtev, zagotavljanje informacij). Žrtve se lahko obrnejo tudi na organizacije civilne družbe (na primer Beli obroč (Fehérgyűrű), Madžarska baptistična pomoč (Baptista Szeretetszolgálat) itd.).

Zadnja posodobitev: 11/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Malta

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Vrste kaznivih dejanj, za katere lahko prejmete odškodnino, so posilstvo z uporabo sile, nagovarjanje mladoletnih oseb k prostituciji, naklepni umor, posebno huda telesna poškodba ali požig, s katerim se lahko ogrozi življenje.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete za kakršno koli škodo, ki ste jo utrpeli zaradi katerega koli zgoraj navedenega nasilnega naklepnega kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete, tudi če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla. „Vzdrževani družinski člani“ so osebe, za katere je pokojnik skrbel, in osebe, ki so bile zakonsko upravičene do tega, da zanje skrbi pokojnik.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Če ste sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela, odškodnine ne morete prejeti.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Če niste državljan države EU, ne morete uveljavljati odškodnine.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

V tem primeru lahko uveljavljate odškodnino ob predložitvi vse potrebne in utemeljene pomoči in informacij, potrebnih za zadevne namene.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, kaznivo dejanje morate najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljali odškodnino.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Pred vložitvijo zahteve vam ni nujno treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Odškodnino morate najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen, ste vseeno upravičeni do odškodnine. Kot dokaz morate predložiti policijsko poročilo.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Odškodnino lahko uveljavljate v enem letu po kaznivem dejanju.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina zajema:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (zdravljenje – ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost in druge trajne omejitve):
    • izgubo zaslužka med zdravljenjem in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano sposobnostjo preživljanja itd.);
    • izgubo priložnosti;
    • stroške, povezane s sodnimi postopki v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo – popolnoma po prosti presoji uradnika za zahteve;

– duševno (nematerialno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve – popolnoma po lastni presoji uradnika za zahteve;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izgubo možnosti preživljanja ali priložnosti;

Popolnoma po prosti presoji uradnika za zahteve.
– psihološko škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnino preživelim v primeru smrti žrtve.

Popolnoma po prosti presoji uradnika za zahteve.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača kot pavšalni znesek in ne kot periodična renta. Vendar lahko uradnik za zahteve v primeru zapoznele končne zdravniške ocene poškodbe odobri vmesni znesek, izplačilo končnega zneska pa odloži.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Uradnik za zahteve lahko zadrži ali zmanjša odškodnino, če meni, da:

  1. vložnik ni nemudoma sprejel vseh razumnih ukrepov za obvestitev policije ali drugega organa ali osebe, ki se uradniku za zahteve zdi ustrezna, o okoliščinah kaznivega dejanja za zadevni namen ali
  2. vložnik ni sodeloval s policijo ali katerim koli drugim organom pri pregonu storilca kaznivega dejanja ali
  3. vložnik ni zagotovil vse razumne pomoči uradniku za zahteve ali kateremu koli drugemu organu ali osebi v zvezi z zahtevo ali
  4. ravnanje vložnika pred dogodkom, v zvezi s katerim se zahteva odškodnina, med njim ali po njem ne upravičuje polne ali celo nobene odškodnine ali
  5. značaj vložnika, kot izhaja iz njegovih kazenskih obsodb ali dokazov, ki so na voljo uradniku za zahteve, ne upravičuje polne odškodnine ali dodelitve katerega koli drugega polnega zneska ali
  6. je bila žrtev solidarno ali delno odgovorna za škodo, ki jo je utrpela, ali
  7. to utemeljuje ravnanje, značaj ali življenjski slog žrtve.

Odškodnina v okviru sheme se ne plača, če:

  1. je škoda zaradi kaznivega dejanja nastala pred 1. januarjem 2006;
  2. uradnik za zahteve meni, da storilec kaznivega dejanja ni obubožan, ali se dokaže, da je bila vložena odškodninska tožba brez ugodnega izida;
  3. uradnik za zahteve meni, da vložnik ni zagotovil vse razumne pomoči in informacij, potrebnih za doseganje namena predpisov;
  4. je bil vložnik odgovoren za škodo, nastalo zaradi kaznivega dejanja, zaradi izzivanja ali katerega koli drugega ravnanja.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaš finančni položaj lahko vpliva na dodeljeni znesek.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Razen zgoraj navedenih ni nobenih drugih meril.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se izračuna na podlagi proste presoje.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Nobeno plačilo kateremu koli vložniku ne sme preseči triindvajset tisoč tristo evrov (23 300 EUR), ta znesek se prav tako ne sme preseči v primeru, ko iz istega kaznivega dejanja izvira več zahtev.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, v obrazcu morate navesti znesek, lahko pa dobite tudi navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Znesek odškodnine, ki jo za izgubo prejmete iz drugih virov, se lahko odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Uradnik za zahteve je upravičen, da uredi izplačilo denarnega zneska, ki se dodeli kot odškodnina, kot se mu zdi ustrezno.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Po sprejetju odločitve v glavni stvari ne morete dobiti dopolnilne ali dodatne odškodnine.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Listine vključujejo:

  • pooblastilo/dokazilo o zastopanju ali o razmerju z žrtvijo;
  • zdravniško potrdilo o smrti žrtve;
  • kopijo policijskega poročila;
  • kopijo sodbe/sodne odločbe;
  • zdravniška mnenja in potrdila;
  • bolnišnične račune;
  • račune za druge stroške (nega, pogreb);
  • dohodek (plača, socialna pomoč/socialnovarstveni prejemki);
  • potrdilo o prejetju (ali neprejetju) ustreznih denarnih zneskov iz drugih virov (zavarovanje pri delodajalcu, zasebno zavarovanje);
  • izpis iz kazenske evidence vložnika;
  • zapriseženo izjavo vložnika o tem, da ni prejel odškodnine od nobenega drugega telesa ali organa; kakršne koli druge listine glede na okoliščine.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

V takem primeru se upravna taksa ali druge pristojbine ne zaračunajo.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Ta organ je uradnik za zahteve pri državnem tožilstvu.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahteve pošljite na naslov Department of Justice, Chateau De La Ville, 21, Archbishop Street, Valletta.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ni vam treba biti navzoč.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

En ali dva meseca, odvisno od okoliščin.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbe ni mogoče izpodbijati.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Dobite jih lahko pri Ministrstvu za pravosodje ali na spletišču: Povezava se odpre v novem oknuhttps://eforms.gov.mt/pdfforms.aspx?fid=pjd010e

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://vso.org.mt/

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Da, lahko dobite pravno pomoč.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Povezava se odpre v novem oknuhttp://vso.org.mt/

Zadnja posodobitev: 08/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Nizozemska

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Vsa naklepna nasilna kazniva dejanja, tj. napad, grožnje z nasiljem in/ali grožnje z uporabo orožja, umor, uboj, nasilni rop in nasilna spolna kazniva dejanja (nespodobni napad in posilstvo). Odškodnina se lahko dodeli tudi preživelim sorodnikom žrtve, ki ji je bila povzročena smrt iz malomarnosti.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Plačilo je nadomestilo za vaše bolečine in trpljenje ter za morebitne zdravstvene stroške, nastale pri zdravljenju poškodbe zaradi kaznivega dejanja, ali za morebitno izgubo zaslužka zaradi posledične nezmožnosti za delo. Ni namenjeno temu, da bi v celoti nadomestilo škodo, temveč gre za določen enkratni znesek, izplačan kot prispevek za kritje stroškov za škodo, ki ste jo utrpeli.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino lahko prejmete, če ste zakonec ali registrirani partner ali starš, otrok, brat ali sestra žrtve, ki je umrla. Lahko ste upravičeni do odškodnine za stisko, ki ste jo doživeli kot preživeli sorodnik, za pogrebne stroške, ki so vam nastali, in za izgubo možnosti preživljanja zaradi izgube dohodka pokojnika.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja (Schadefonds Geweldsmisdrijven) lahko dodeli odškodnino, če oseba utrpi duševno škodo, ker je bila priča nasilnemu kaznivemu dejanju ali je bila neposredno soočena s posledicami nasilnega kaznivega dejanja proti sorodniku.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da, če je bilo kaznivo dejanje, katerega žrtev ste, storjeno na nizozemskem ozemlju.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja lahko odškodnino dodeli samo zaradi nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na nizozemskem ozemlju.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, da bi Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja obravnaval vašo zahtevo, vam kaznivega dejanja ni treba najprej prijaviti policiji. Kljub temu imata v praksi prijava kaznivega dejanja in poznejša kazenska preiskava pomembno vlogo pri utemeljevanju zahtevka. Če kaznivo dejanje ni bilo prijavljeno, mora biti mogoče dokazati verodostojnost zahteve na podlagi drugih objektivnih izjav. Beseda „objektivnih“ se tu nanaša na informacije, pridobljene iz zanesljivih nepristranskih virov.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne. Kljub temu lahko Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja v nekaterih primerih meni, da je treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka, da se ugotovi verodostojnost vaše zahteve.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne.

Ali sem vseeno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da. Kar zadeva utemeljitev verodostojnosti, za take zahteve veljajo enaki pogoji kot v primerih, ko je storilec kaznivega dejanja znan.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da. Svojo zahtevo morate pri Odškodninskemu skladu za nasilna kazniva dejanja vložiti v 10 letih po datumu, na katerega je bilo kaznivo dejanje storjeno. V primeru preživelega sorodnika se to obdobje začne z datumom smrti žrtve.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina na primer zajema:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (zdravljenje – ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, ki izhajajo iz poškodbe (npr. pomoč in nego, začasno in trajno zdravljenje, daljšo fizioterapijo, prilagoditev stanovanja, posebne pripomočke itd.);
  • trajno poškodbo (npr. invalidnost ali druge trajne okvare);
    • izgubo zaslužka med zdravljenjem in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano sposobnostjo preživljanja itd.);
    • izgubo priložnosti;
    • stroške, povezane s sodnimi postopki v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo.

Plačilo Odškodninskega sklada za nasilna kazniva dejanja ni povezano s konkretnimi izgubami. To je določen, enkratni znesek, ki je nadomestilo za vaše bolečine in trpljenje ter za morebitne zdravstvene stroške, nastale pri zdravljenju poškodbe zaradi kaznivega dejanja, ali za morebitno izgubo zaslužka zaradi posledične nezmožnosti za delo.

– duševno (nematerialno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve;

Da.

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • izgubo preživljanja ali priložnosti;

V primeru preživelih sorodnikov je plačilo tudi nadomestilo za bolečine in trpljenje (stisko zaradi smrti sorodnika), za zdravstvene stroške, npr. za zdravljenje psiholoških težav zaradi smrti sorodnika, in/ali za izgubo zaslužka zaradi nezmožnosti za delo. Lahko se izplača tudi ločeno plačilo kot nadomestilo za pogrebne stroške in izgubo možnosti preživljanja zaradi izgube dohodka pokojnika.

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje svojcev ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Da.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Da bi bili upravičeni do plačila iz Odškodninskega sklada za nasilna kazniva dejanja, je pomembno, da niste sami krivi kaznivega dejanja. Povedano drugače, ne smete biti storilec kaznivega dejanja ali pri njem sodelovati. Če ste bili vpleteni v kaznivo dejanje, lahko Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja zavrne vašo zahtevo ali zmanjša znesek izplačane odškodnine.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo upravičenost do odškodnine za škodo, ki ste jo utrpeli.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • S kaznivim dejanjem vam je morala biti povzročena resna škoda. Za resno škodo se šteje fizična poškodba in/ali duševna škoda, ki ima resne dolgotrajne ali stalne zdravstvene posledice.
  • Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja dodeli odškodnino samo, če škoda, ki ste jo utrpeli, ni bila ali ne bo nadomeščena na drug način, npr. s strani storilca kaznivega dejanja ali zavarovalnice.
  • Prav tako ni mogoče vložiti zahteve v zvezi s kaznivimi dejanji, storjenimi pred letom 1973.

Kako se odškodnina izračuna?

Višina plačila običajno temelji na resnosti škode, ki ste jo utrpeli, ali na okoliščinah kaznivega dejanja.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja je opredelil šest kategorij škode in za vsako velja določen znesek odškodnine. Kategorija 1 pomeni upravičenost do izplačila v višini

1 000,00 EUR, kategorija 6 pa do izplačila v višini 35 000,00 EUR.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, če se ta odškodnina nanaša na bolečine in trpljenje, zdravstvene stroške ali izgubo zaslužka.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Da, Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja vam lahko izplača predujem odškodnine v obliki začasnega plačila. To lahko stori pod pogojem, da zahteva izpolnjuje zakonske zahteve (tj. z gotovostjo je bilo dokazano, da ste upravičeni do plačila) in da sklad ne more sprejeti dokončne odločbe v kratkem roku. Zahtevek za predujem bo obravnavan samo, če ga vložite pisno in pojasnite, zakaj je predujem potreben in nujen, npr. če nimate dovolj finančnih sredstev za zdravljenje poškodbe, ki ste jo utrpeli. Za odobritev predujma ne zadošča zgolj dejstvo, da ste v težkem finančnem položaju.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Lahko vložite dodatno zahtevo, če se po prejetju odločbe o dodelitvi odškodnine izkaže, da je vaša poškodba veliko hujša od tiste, na kateri je temeljila odločba o vaši prvi zahtevi. Preživeli sorodnik lahko vloži dodatno zahtevo samo za pogrebne stroške in izgubo možnosti preživljanja.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Izpolnjeni obrazec zahteve,
  • kopijo osebnega dokumenta,
  • če je na voljo: policijsko poročilo, sodbo,
  • morebitne zdravniške informacije v zvezi s poškodbo,
  • če je ustrezno: druge listine, zahtevane v obrazcu.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravno takso ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja (Schadefonds Geweldsmisdrijven)
Postbus 71
NL-2501 CB Haag.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Na Odškodninski sklad za nasilna kazniva dejanja (Schadefonds Geweldsmisdrijven)
Postbus 71
NL-2501 CB Haag.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Največ 26 tednov.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

V šestih tednih lahko vložite pisno pritožbo pri odboru Odškodninskega sklada za nasilna kazniva dejanja (Commissie Schadefonds Geweldsmisdrijven). V pritožbi morate navesti, s katerimi točkami odločbe se ne strinjate in zakaj. Pritožbo lahko pošljete na naslov:

Schadefonds Geweldsmisdrijven
Afdeling Bezwaar

Postbus 71
NL-2501 CB Haag

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.schadefonds.nl/english-information/

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.schadefonds.nl/english-information/

Telefon: 0704142000.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Subvencionirana pravna pomoč ni na voljo. Lahko pa dobite nasvet in podporo nizozemske organizacije za podporo žrtvam (Slachtofferhulp Nederland), če se obrnete na naslov Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slachtofferhulp.nl/english/. Telefon: 09000101.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Nizozemska organizacija za podporo žrtvam: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.slachtofferhulp.nl/english/. Telefon: 09000101.

Zadnja posodobitev: 18/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Avstrija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Na podlagi zakona o žrtvah kaznivih dejanj (Verbrechensopfergesetz, VOG), BGBl. št. 288/1972 se odškodnina dodeli posameznikom, kadar je verjetno, da so zaradi protipravnega in naklepnega dejanja, za katerega je na dan, ko je izdana odločba, zagrožena več kot šestmesečna zaporna kazen, utrpeli telesno poškodbo ali je zadevno dejanje škodovalo njihovemu zdravju.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Za protipravna in naklepna dejanja, za katera je zagrožena več kot šestmesečna zaporna kazen in katerih posledica je telesna poškodba ali ki so škodovala zdravju.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da. Družinski člani, ki so bili na podlagi civilnega prava vzdrževani družinski člani pokojnika (otroci, zakonec), so upravičeni do odškodnine.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, če je bila žrtev hudo poškodovana. Pogoj je tudi, da je zaradi kaznivega dejanja družinski član (otrok, starš, zakonec, sorojenec) utrpel šok, ki je povzročil klinično pomembne psihološke posledice.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da. Pogoj je, da je bilo kaznivo dejanje storjeno v Avstriji po 30. juniju 2005. Običajno je pogoj tudi, da je oseba, ki uveljavlja odškodnino, v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, zakonito bivala v Avstriji.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

V skladu z zakonom o žrtvah kaznivih dejanj so državljani Avstrije in EU (če so imeli v Avstriji običajno prebivališče, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno) načeloma upravičeni do odškodnine za poškodbe, utrpele v tujini.

V skladu s členom 2 Direktive Sveta 2004/80/ES odškodnino izplača pristojni organ države članice, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Žrtev in preživeli vzdrževani družinski člani morajo pomagati pri preiskavi kaznivega dejanja in iskanju storilca, drugače se lahko zahtevek za odškodnino zavrne.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Ne.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Ni potrebno, da je storilec identificiran ali obsojen. Dovolj je, če je verjetno, da je bilo kaznivo dejanje storjeno.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Večino zahtevkov je treba vložiti v dveh letih po kaznivem dejanju, da se lahko pomoč prizna za nazaj. Če se zahtevek vloži po navedenem roku, se pomoč izplačuje od meseca, ki sledi datumu vložitve zahtevka.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Zagotoviti je mogoče naslednjo pomoč:

1. odškodnino zaradi izgube zaslužka ali preživljanja;

2. terapevtsko oskrbo
(a) zdravniško pomoč;
(b) zdravila;
(c) medicinske pripomočke;
(d) institucionalno oskrbo;
(e) zobozdravstveno zdravljenje;
(f) ukrepe za krepitev zdravja (člen 155 splošnega zakona o socialni varnosti (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz), BGBl. št. 189/1955);

2a. pokritje stroškov nujnih obravnav kliničnih in zdravstvenih psihologov in psihoterapevtov;

3. ortopedsko oskrbo
(a) namestitev protez, ortopedskih in drugih pripomočkov, njihovo popravilo in zamenjavo;
(b) povrnitev stroškov prilagoditve vsakdanjih predmetov in vgradnjo kopalnice za invalide;
(c) nepovratna sredstva za kritje stroškov predelave večslednih vozil za voznika invalida;
(d) pomoč za nakup večslednih vozil;
(e) vse potne stroške in stroške prevoza, ki nastanejo;

4. medicinsko rehabilitacijo
(a) namestitev v zdravstveni ustanovi, ki se ukvarja predvsem z rehabilitacijo;
(b) zdravniško pomoč, zdravila in medicinske pripomočke, če so potrebni neposredno zaradi ali v zvezi s točko (a);
(c) vse potne stroške in stroške prevoza, ki nastanejo;

5. poklicno rehabilitacijo
(a) poklicno usposabljanje za ponovno pridobitev ali izboljšanje zmožnosti za delo;
(b) usposabljanje za nov poklic;
(c) nepovratna sredstva ali posojila (člen 198(3) splošnega zakona o socialnem zavarovanju, (Allgemeines Sozialversicherungsgesetz, ASVG 1955));

6. socialno rehabilitacijo
(a) nepovratna sredstva za kritje stroškov pridobitve vozniškega dovoljenja, če zaradi invalidnosti osebe ni mogoče pričakovati, da bi lahko uporabljala javni prevoz;
(b) prehodno nadomestilo (člen 306 ASVG 1955);

7. nadomestila za oskrbo, nadomestila za slepe osebe;

8. povrnitev pogrebnih izdatkov;

9. dodatne ugodnosti na podlagi ocene materialnega položaja;

10. odškodnino za bolečine in trpljenje v enkratnem znesku.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odvisno.

Obstajajo mesečna izplačila (nadomestilo za izgubo zaslužka/preživljanja; dodatne ugodnosti na podlagi ocene materialnega položaja; nadomestilo za oskrbo in nadomestilo za slepe osebe) in enkratna izplačila (kot je povrnitev pogrebnih izdatkov, odškodnina za bolečine in trpljenje v enkratnem znesku).

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V zakonu o žrtvah kaznivih dejanj so navedeni razlogi, na podlagi katerih se lahko odškodnina zavrne (na primer huda malomarnost, sodelovanje v pretepu).

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Pri večini vrst pomoči vaše finančno stanje ni pomembno. Izguba zaslužka in preživljanja se določi na podlagi meril iz civilnega prava in ne glede na materialni položaj.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Ne.

Kako se odškodnina izračuna?

Za vsak primer posebej. Tekoča odškodnina zaradi izgube zaslužka in preživljanja se izračuna na podlagi meril iz civilnega prava.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek odškodnine ni določen.

Obstajajo pa omejitve glede prihodkov ali fiksnih zneskov v zvezi s posameznimi vrstami pomoči.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne. Znesek opredeli zadevni organ, vendar pa mora žrtev sodelovati v postopku in zagotoviti potrebne informacije.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

V skladu z zakonom o žrtvah kaznivih dejanj se državni prejemki (kot je nadomestilo za brezposelnost) in prejemki socialne varnosti (invalidska pokojnina itd.) upoštevajo in se zaradi njih zmanjša odškodnina zaradi izgube zaslužka.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Da. Če obstaja nujna potreba po finančni pomoči. Mora pa biti verjetno, da je zahtevek utemeljen.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Da.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahtevi za pomoč je običajno treba priložiti naslednje dokumente:

  • pooblastilo/dokazilo o zastopanju ali razmerju z žrtvijo;
  • potrdilo o smrti žrtve;
  • kopijo policijskega zapisnika;
  • kopijo sodbe/sodne odločbe;
  • zdravniške izvide in potrdila;
  • bolnišnične račune;
  • račune za druge izdatke (oskrbo, pogreb);
  • podatke o prihodkih (plača, socialna pomoč/plačila za pomoč, nadomestila);
  • potrdilo o prejemkih iz drugih virov (socialna varnost, zasebno zavarovanje) (ali potrdilo o tem, da drugih prejemkov ni bilo);
  • najnovejši izpiski iz pravosodne evidence vložnika zahtevka.

Tudi organ sam zahteva predložitev listin.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Bundesamt für Soziales und Behindertenwesen - Sozialministeriumservice (zvezni urad za socialne zadeve in invalide, ministrstvo za socialne zadeve)
Babenbergerstraße 5, A-1010 Dunaj

Telefon: +43 158831
Telefaks: +43 1599882266

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknupost.wien@sozialministeriumservice.at

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Bundesamt für Soziales und Behindertenwesen - Sozialministeriumservice (zvezni urad za socialne zadeve in invalide, ministrstvo za socialne zadeve)
Babenbergerstraße 5, A-1010 Dunaj

Telefon: +43 158831
Telefaks: +43 1599882266

E-naslov: Povezava se odpre v novem oknupost.wien@sozialministeriumservice.at

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Od vas se lahko zahteva sodelovanje v postopku (za oceno, ki jo pripravi izvedenec, odgovarjanje na vprašanja itd.), sicer pa na splošno vaša navzočnost ni potrebna.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Odgovor je odvisen od vrste zahtevane odškodnine. Odločitev se običajno sprejme v nekaj mesecih.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Pritožbo zoper odločbo ministrstva za socialne zadeve je mogoče vložiti pri zveznem upravnem sodišču (Bundesverwaltungsgericht) ali ustavnem sodišču (Verfassungsgerichtshof) in vrhovnem upravnem sodišču (Verwaltungsgerichtshof).

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Za vložitev zahtevka vam ni treba izpolniti obrazca za vlogo. Informacije (in zadevne obrazce) zagotavlja ministrstvo za socialne zadeve na svojem spletišču.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Povezava se odpre v novem oknuSozial Ministerium - Sozialentschädigung (ministrstvo za socialne zadeve - socialna odškodnina)

Povezava se odpre v novem oknuSozial Ministerium - Verbrechensopfer (ministrstvo za socialne zadeve - žrtve kaznivih dejanj)

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pravne informacije zagotavlja ministrstvo za socialne zadeve, ki pa ne more zagotoviti pomoči odvetnika ali plačila njegovih storitev.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da, na primer Weisser Ring.

Zadnja posodobitev: 21/02/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Poljska

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko prejmete, če ste žrtev kaznivega dejanja, katerega posledice so huda telesna poškodba, okvara delovanja telesnega organa ali okvara zdravja, od katerih vsaka traja več kot sedem dni. Pri tem ni pomembno, ali je bilo kaznivo dejanje naklepno ali ne oziroma nasilno ali ne. Pomembno je le, ali je imelo zgoraj navedene posledice.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je žrtev kaznivega dejanja umrla, lahko zahtevate odškodnino, če je bila žrtev vaš:

  • zakonec ali zunajzakonski partner,
  • starš, stari starš ali prastarš,
  • otrok (vključno s posvojencem), vnuk ali pravnuk.

Pri tem ni pomembno, ali ste bili vzdrževani družinski član žrtve.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

V takem primeru je do odškodnine upravičena le žrtev kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Priznanje odškodnine ni odvisno od vašega državljanstva, ampak od vašega stalnega prebivališča. Odškodnino lahko prejmete, če imate stalno prebivališče na Poljskem ali v drugi državi članici EU.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Odškodnino lahko pred poljskim organom za odločanje uveljavljate le, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Poljskem. Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici EU, lahko odškodnino zahtevate le v njej. Po pomoč se lahko obrnete na območnega državnega tožilca (Prokurator Okręgowy), ki je pristojen glede na kraj vašega stalnega prebivališča.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Kaznivo dejanje je treba prijaviti policiji ali tožilstvu, saj je treba zahtevi za odškodnino priložiti kopijo prijave. Tega vam ni treba storiti osebno. Državni tožilec, ki vodi pripravljalni postopek, vam bo pomagal pri pridobivanju odškodnine. Če prijavite kaznivo dejanje, bo vaš zahtevek v primeru, da storilec ne bo odkrit, bolj verodostojen.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Zahtevek za odškodnino lahko vložite pred zaključkom postopka, ki ga vodi tožilstvo (policija) ali sodišče. Odločitev o dodelitvi odškodnine se lahko sprejme še pred koncem kazenskega postopka.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Od storilca je smiselno zahtevati odškodnino le, če obstaja realna možnost, da jo boste tudi dobili. Če storilec ne zmore plačati odškodnine, jo lahko uveljavljate tudi, če prej niste vložili tožbe zoper storilca. V takem primeru morate dokazati, da odškodnine od storilca ne boste prejeli. Tak primer je, če storilec nima premoženja ali če bo več let ostal v zaporu, kjer ne bo delal.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Do odškodnine ste upravičeni ne glede na to, ali je bil storilec identificiran oziroma obsojen. V takem primeru morate v postopku za dodelitev odškodnine dokazati, da je bil dogodek, zaradi katerega zahtevate odškodnino, kaznivo dejanje.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Opozoriti je treba, da je treba zahtevo za odškodnino vložiti v petih letih od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Zahteve, vložene po navedenem roku, ne bodo obravnavane.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali se odškodnina prizna na primer za:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje): da
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.): da
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.): da
    • izguba priložnosti: ne
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški): ne
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino: ne
    • drugo;

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve: ne

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški, stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija): da
  • izguba preživljanja ali priložnosti: da

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve: ne

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača z enkratnim plačilom. Izplača jo sodišče, ki je izdalo odločbo o dodelitvi odškodnine, in sicer v enem mesecu od datuma, ko navedena odločba postane pravnomočna.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se sorazmerno zniža, če ste s svojim ravnanjem prispevali h kaznivemu dejanju.

Odškodnine ne prejmete, če ste bili udeleženec pri storitvi kaznivega dejanja ali če ste se strinjali, da boste prevzeli posledice kaznivega dejanja.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Za priznanje odškodnine vaše finančno stanje ni pomembno. Pri obravnavi vašega zahtevka se predvsem presoja, ali lahko prejmete odškodnino od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police. Odškodnina se dodeli, če sodišče ugotovi, da ne boste prejeli odškodnine iz nobenega od zgoraj navedenih virov.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Edini pogoj za dodelitev odškodnine je, da je ni mogoče prejeti od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police.

Kako se odškodnina izračuna?

Dokazati boste morali stroške, ki so vam nastali v zvezi s kaznivim dejanjem. Če zahtevate odškodnino za izgubljeni zaslužek, morate predložiti listine, iz katerih izhaja, koliko ste zaslužili. Stroške, povezane z zdravljenjem in rehabilitacijo, ter pogrebne stroške je najbolje dokazati s predložitvijo računov. Če nimate računov, lahko zahtevate zaslišanje prič ali imenovanje izvedencev.

Če sodišče ugotovi, da v vašem primeru ni mogoče zagotovo dokazati, da ste upravičeni do zneska, ki ga zahtevate, vam lahko po proučitvi vseh okoliščin dodeli znesek, ki se mu zdi ustrezen.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Odškodnina ne more presegati 25 000 PLN oziroma 60 000 PLN, če je žrtev umrla. Najnižji znesek odškodnine ni določen.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da, zahtevani znesek morate navesti v obrazcu zahteve. Posebnih navodil ni, nekaj informacij pa je na voljo v oddelku „Kako se odškodnina izračuna?“.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Če od storilca, ustanove socialne pomoči ali na podlagi zavarovalne police prejmete sredstva, namenjena kritju pogrebnih stroškov in izgubljenega zaslužka, ali druga sredstva za preživljanje (npr. preživnino) ali sredstva, namenjena kritju stroškov, povezanih z zdravljenjem ali rehabilitacijo, jih sodišče odšteje od vaše odškodnine.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Pred obravnavo zahteve lahko zaprosite za poseben znesek (zavarovanje) za kritje potrebnih stroškov, povezanih z zdravljenjem in rehabilitacijo, ali pogrebnih stroškov. Vlogo za to lahko vložite še pred vložitvijo zahteve za odškodnino ali skupaj z njo.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Praviloma se odškodnina prizna enkrat.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahtevi za odškodnino je treba priložiti: kopijo prijave kaznivega dejanja, kopije odločb, izdanih v kazenskem postopku (npr. odločbe o zaustavitvi kazenskega postopka), kopije zdravniških potrdil ali mnenj izvedencev o škodi za zdravje, račune in druge listine, ki potrjujejo informacije iz zahteve.

Če zahtevate odškodnino za smrt najbližjega sorodnika, je treba priložiti potrdilo o smrti navedene osebe in listine, iz katerih izhaja vaše razmerje s pokojnikom (npr. rojstni list ali potrdilo o sklenitvi zakonske zveze). Če je bil pokojnik vaš zunajzakonski partner, je treba priložiti izjavo, s katero pod kazensko odgovornostjo izjavljate, da sta živela skupaj.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Kadar zahtevate odškodnino, ste v celoti oproščeni plačila sodnih stroškov. To pomeni, da nimate stroškov, povezanih s predložitvijo ali obravnavo zahtevka (npr. stroškov izdelave mnenj izvedencev).

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

V nacionalnih primerih zahteve za odškodnino obravnava okrajno sodišče (sąd rejonowy), ki je pristojno glede na kraj vašega prebivališča. To je običajno okrajno sodišče v vašem kraju ali okrajno sodišče, ki vam je najbližje.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

V nacionalnih primerih se zahteva pošlje na naslov sodišča, ki bo obravnavalo zadevo.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

O tem, ali morate biti navzoči na naroku, odloči sodišče, ki obravnava zahtevo. Ali se zahteva vaša navzočnost, vam sporoči, ko vas obvesti o datumu obravnave zahteve.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Za sprejetje odločitve o zahtevah za odškodnino rok ni določen. Trajanje odločanja je odvisno od zapletenosti zadeve, dokazov, ki jih mora izvesti organ za odločanje, in števila zadev, ki jih organ za odločanje takrat obravnava.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če z odločbo sodišča niste zadovoljni, se lahko pritožite na okrožno sodišče (sąd okręgowy). Če vas pred sodiščem ne zastopa odvetnik, boste prejeli informacije o tem, kako vložiti pritožbo.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Državni tožilec, ki vodi predhodni postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega zahtevate odškodnino, vam bo dal potrebne informacije o odškodnini ter predlogo obrazca za vložitev zahtevka in vam pojasnil, kako ga izpolniti.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Osnovne informacije o odškodnini so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuministrstva za pravosodje, kjer najdete tudi predlogo obrazca za vložitev zahtevka.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pravna pomoč se zagotovi osebam, ki dokažejo, da si odvetnika ne morejo privoščiti. Opomniti je treba, da vam bo pri uveljavljanju odškodnine lahko pomagal državni tožilec, ki vodi postopek v zvezi s kaznivim dejanjem, zaradi katerega zahtevate odškodnino.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Na Poljskem obstaja sklad za podporo žrtvam in pomoč po odpustu iz kazenskega zavoda (Fundusz Pomocy Pokrzywdzonym oraz Pomocy Postpenitencjarnej), ki zbira sredstva, med drugim namenjena pomoči žrtvam kaznivih dejanj in njihovim najbližjim sorodnikom. Upravlja ga minister za pravosodje. Podpora je organizirana tako, da upravitelj sklada v odprtem razpisnem postopku izbere organizacije, ki so po njegovem mnenju oddale najboljše ponudbe, in jim dodeli namenske subvencije za ukrepe za žrtve kaznivih dejanj. Praviloma je v vsakem vojvodstvu vsaj en subjekt, ki zagotavlja podporo žrtvam kaznivih dejanj.

Sredstva se uporabijo za financiranje pravne, psihološke in materialne pomoči. Pravna pomoč lahko vključuje pomoč pri uveljavljanju odškodnine.

Če želite izkoristiti pomoč, se obrnite na nevladno organizacijo, ki je v ta namen prejela subvencijo ministra za pravosodje, pri čemer boste morali dokazati, da ste žrtev kaznivega dejanja. Seznam takih organizacij in njihovi kontaktni podatki so na voljo na spletišču Povezava se odpre v novem oknuministrstva za pravosodje, v oddelku obravnava dejavnosti / podpora žrtvam kaznivih dejanj / podpora žrtvam kaznivih dejanj in njihovim najbližjim sorodnikom – seznam subjektov in organizacij (kliknite na: działalność / pomoc pokrzywdzonym przestępstwem / pomoc pokrzywdzonym przestępstwem oraz osobom im najbliższym – lista podmiotów i organizacji).

Zadnja posodobitev: 11/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Slovenija

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se žrtvam lahko prizna samo za nasilna naklepna dejanja. To pomeni, da gre za dejanja, ki jih je storilec storil z naklepom (namenoma) ter neposrednim napadom na življenje in telo, z uporabo sile (nekatera kazniva dejanja zoper življenje in telo, kot npr. umor, uboj, povzročitev telesnih poškodb) ali kršitvijo spolne nedotakljivosti (kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost).

Naslednji pogoj je, da se za ta kazniva dejanja sme po kazenskem zakoniku izreči kazen enega ali več let zapora. Odškodnine torej ni mogoče prejeti za kazniva dejanja premoženjske narave.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Za najlažje primere poškodb (zgolj npr. udarnine, odrgnine, podplutbe) ni mogoče prejeti odškodnine, prav tako ne za druge primere telesnih poškodb, s katerimi je le začasno prizadeta zunanjost, ali začasno in v manjši meri okvarjeno zdravje žrtve.

Odškodnina se lahko žrtvi prizna v zadevah, ko gre za vsaj lahke primere telesnih poškodb (npr. rane mehkih delov z razmikom, ki jih je treba šivati, enostavni zlomi, enostavni izpahi in izvini sklepov, enostavne rupture bobniča, pretres možganov z zelo kratko nezavestjo, izguba enega do dveh zob, izguba enega členka na prstu).

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega lahko prejmejo tudi svojci - to so osebe, ki jih je umrla žrtev preživljala ali so imeli po zakonu pravico od nje zahtevati preživljanje (predvsem mladoletni otroci in otroci do 26. leta starosti, ki se redno šolajo; zakonec ali zunajzakonski partner, ki ni imel sredstev za preživljanje in brez svoje krivde ni bil zaposlen; starši, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti).

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Ne, saj je formalni pogoj za priznanje odškodnine dejstvo, da je prosilec ali državljan Republike Slovenije ali druge države članice EU.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, za uveljavljanje odškodnine mora biti dejanje storjeno na ozemlju Republike Slovenije, ali na slovenski ladji ali slovenskem zrakoplovu, ne glede na to, kje se ta nahaja ob storitvi dejanja.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, dejanje mora biti zaznano ali pristojnemu organu (policiji, tožilstvu) naznanjeno in obravnavano kot kaznivo dejanje (in ne npr. kot prekršek), pri čemer mora biti podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kaznivo dejanje (vložena kazenska ovadba na tožilstvo).

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, mora pa biti podan utemeljen sum, da je bilo kaznivo dejanje storjeno, kar pomeni, da mora biti praviloma vložena vsaj kazenska ovadba, ki jo policija po zaključku policijske preiskave posreduje tožilstvu.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Praviloma da, in sicer je podlaga za priznanje odškodnine v teh primerih pravnomočna in izvršljiva sodba, s katero je bila žrtvi priznana odškodnina in ki je bila lahko izdana že v kazenskem postopku (odločitev o premoženjskopravnem zahtevku) ali v civilnem postopku (odločitev o tožbi). Dodatni pogoj je, da je bila izvršba (izterjava plačila) na podlagi te sodbe neuspešna ali sploh ni mogoča (storilec nima premoženja, premoženja ni mogoče izterjati).

Obstajajo pa izjeme, ko odškodnine ni potrebno najprej uveljavljati od storilca kaznivega dejanja:

- ko žrtev kaznivega dejanja spada v eno izmed posebej zaščitenih skupin – otroci, žrtve nasilja v družini, invalidi, državljani druge države članice EU (v čezmejnih primerih)

- ko storilec kaznivega dejanja ostane neznan (v treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije) ali če storilca ni mogoče preganjati (npr. storilec je pokojni, mlajši od 14 let in ni kazensko odgovoren).

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Če storilec dejanja ostane neznan (po treh mesecih od zaznave ali naznanitve dejanja in se ga do odločanja komisije ne odkrije), lahko žrtev tudi zahteva odškodnino.

Odškodnina je praviloma vezana na obsodbo storilca, ko se uveljavlja na podlagi izvršilnega naslova – sodbe (v kazenskem ali civilnem postopku), s katero je bila žrtvi priznana odškodnina, pa je žrtev ne more izterjati od storilca (izvršba je neuspešna ali ni mogoča).

V primerih, ko ima žrtev poseben status (otrok, invalid ali žrtev nasilja v družini ter žrtev v čezmejnem primeru – državljan druge države članice EU), obsodba storilca ni pogoj za uveljavljanje odškodnine.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da, roka za uveljavljanje odškodnine sta dva.

V primerih, ko gre za neznanega storilca ali posebne skupine žrtev (otroci, žrtve nasilja v družini, invalidi, državljani druge države članice EU), je rok za vložitev zahteve 6 mesecev od dneva storitve dejanja.

V drugih primerih, ko je potrebno odškodnino najprej terjati od storilca kaznivega dejanja, je rok za vložitev zahteve 3 mesece od prejema odločbe ali obvestila, da izvršba ni bila uspešna, če izvršba ni bila predlagana, pa v treh mesecih od prejema podatkov, iz katerih izhaja, da izvršba ni možna.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali se odškodnina prizna na primer za:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje) – DA, vendar le v primeru, da oseba ni upravičena do ustreznih prejemkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja; v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po predpisih RS v znesku največ 20.000 EUR.
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.) - NE
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.) - NE
    • izguba priložnosti - NE
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški) - NE
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino ­- NE
    • drugo

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtveDA, za pretrpljene telesne in duševne bolečine (zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, skaženosti, okrnitve svobode, kršitve dostojanstva in kršitve drugih osebnostnih pravic); odškodnina za strah se ne prizna.

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški – NE, ker je to sedaj socialna pravica in se uveljavlja po drugem zakonu
  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija) – DA (le za žrtve), v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja po predpisih RS in le v primeru, če oseba ni obvezno ali prostovoljno zdravstveno zavarovana.
  • izguba preživljanjaDA, kadar gre za otroke pokojnega, ki izpolnjujejo pogoje za družinsko pokojnino (starost do 15. let oz. 26. let, če se redno šolajo), pa jim ta (iz razlogov na strani pokojnega) ni bila priznana
  • izguba priložnosti - NE

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve – DA, svojcem se prizna odškodnina za duševne bolečine zaradi izgube bližnjega

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje)
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.)
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.)
    • izguba priložnosti
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški)
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino
    • drugo

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški
  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija)
  • izguba preživljanja ali priložnosti

 

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se praviloma izplača v enkratnem znesku, razen ko je potrebno za določena obdobja ugotavljati bodoče pogoje za priznanje odškodnine (npr. redno šolanje otroka).

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Pri odločanju o višini odškodnine se upošteva tudi ravnanje upravičenca ob dejanju in po njem, njegov prispevek k nastanku in obsegu škode in se zaradi tega lahko odškodnina ustrezno zniža ali celo zahtevek za odškodnino zavrne.

Kazenska evidenca upravičenca se ne preverja, nesodelovanje v odškodninskem postopku pa ima lahko za posledico, da vse okoliščine, pomembne za ugotavljanje pravice do odškodnine, ne bodo ugotovljene in s tem ne bodo izkazani pogoji za priznanje odškodnine. Če se prosilec ne odzove na pozive organa za dopolnitev vloge za odškodnino, se v tem primeru nepopolna zahteva lahko zavrže.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje žrtve se ne preverja in zato ne vpliva na priznanje pravice do odškodnine ali njeno višino.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Da, znesek odškodnine se zmanjša za vsa nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.

Kako se odškodnina izračuna?

Za telesne bolečine in duševne bolečine se upoštevajo najvišji zakonsko določeni zneski odškodnin za posamezno vrsto škode in se odškodnina glede na te omejitve določi sorazmerno glede na težo poškodbe oziroma vrsto škode.

Za odškodnino za telesne bolečine so s posebnim pravilnikom določene značilne poškodbe za posamezne kategorije poškodb, z zakonom pa so določeni najnižji in najvišji zneski za te kategorije – za lažje primere od 50 do 500 evrov, za srednje hude primere od 100 do 1.000 evrov, za hude primere od 250 do 2.500 evrov, za zelo hude primere od 500 do 5.000 evrov ter za izjemno hude primere od 1.000 do 10.000 evrov.

Za ostale vrste škode zakon napotuje na uporabo drugih predpisov. Povrnitev stroškov v zvezi z zdravljenjem se prizna v višini stroškov zdravstvenih storitev iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, ki bi glede na okoliščine pripadal zavarovani osebi po predpisih Republike Slovenije. Nadomestilo sredstev zaradi izgubljenega preživljanja se svojcu umrle žrtve prizna v obsegu, ki jih predpisi Republike Slovenije o pokojninskem in invalidskem zavarovanju določajo za družinsko pokojnino.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Da, za telesne bolečine najmanj 50 oziroma največ 10.000 evrov in za duševne bolečine največ 10.000 evrov.

Odškodnina za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega se lahko vsem svojcem ene osebe skupno prizna največ do 10.000 EUR.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Ne. Obrazec za uveljavljanje odškodnine sicer vsebuje navedbo višine odškodnine, vendar ta po zakonu ni obvezna.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Po zakonu se odškodnina, določena za posamezno vrsto škode zmanjša za nadomestila, povračila in vsa druga izplačila, ki jih je za isto vrsto škode upravičenec prejel na kateri koli drugi podlagi.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Zakon takih sprememb okoliščin ne predvideva.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahtevi je po zakonu potrebno priložiti:

  • pooblastilo odvetniku
  • potrdilo policije (ali dokumentacijo drugega organa v (pred)kazenskem postopku)
  • ustrezna zdravniška potrdila oziroma listine
  • izjava prosilca o uveljavljanju odškodnine iz drugih pravnih naslovov

V primerih, ko prosilec uveljavlja odškodnino, potem ko je ni mogel izterjati od storilca kaznivega dejanja, je potrebno priložiti tudi:

  • izvod sodbe (s katero je bila žrtvi priznana odškodnina)
  • izvod sklepa o izvršbi in dokazila, da izvršba ni bila uspešna, oziroma dokazila, da izvršba ni možna.

Organ lahko zahteva predložitev dodatnih dokazil za ugotavljanje pogojev za priznanje odškodnine.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne, za vloge, dejanja in odločbe v postopkih za uveljavljanje odškodnine po tem zakonu se ne plačujejo takse.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Komisija Vlade Republike Slovenije za odločanje o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Na Ministrstvo za pravosodje, Župančičeva 3, 1000 Ljubljana.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Zakonski rok za izdajo odločbe je 3 mesece od prejema popolne vloge, praviloma dejansko postopek traja manj kot pol leta, odvisno od okoliščin primera.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločba komisije se lahko izpodbija s tožbo v upravnem sporu, o kateri odloča Upravno sodišče Republike Slovenije.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Na spletni strani Ministrstva za pravosodje:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mp.gov.si/si/delovna_podrocja/direktorat_za_kaznovalno_pravo_in_clovekove_pravice/sektor_za_popravo_krivic_in_podporo_zrtvam_kaznivih_dejanj/odskodnine_zrtvam_kaznivih_dejanj/

Spletna stran v angleškem jeziku:

Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.mp.gov.si/en/areas_of_work/legislation_on_the_justice_system/sektor_za_popravo_krivic_in_podporo_zrtvam_kaznivih_dejanj/crime_victims_compensation_national_cross_boarder_situations/

Informacije se lahko dobi tudi pisno ali po telefonu:

Ministrstvo za pravosodje
Direktorat za kaznovalno pravo in človekove pravice
Sektor za popravo krivic in podporo žrtvam kaznivih dejanj
Župančičeva 3, 1000 Ljubljana

T: (01) 369 5442

E: Povezava se odpre v novem oknugp.mp@gov.si

Osnovne informacije o možnostih in pogojih za uveljavljanje pravic je po zakonu dolžna dajati tudi policija. Tudi drugi državni organi, s katerimi se srečujejo žrtve, so praviloma seznanjeni s temi pravicami in posredujejo te informacije (centri za socialno delo, nevladne organizacije za pomoč žrtvam).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Glej zgoraj.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Brezplačna pravna pomoč v teh primerih ni mogoča.

Po pravilih splošnega upravnega postopka pa mora uradna osebna spoštovati načelo varstva pravic stranke, kar pomeni, da ji mora omogočiti uveljavljanje pravic, jo v zvezi s tem opozarjati, pozvati na potrebno dopolnitev vloge in dajati pojasnila, pri čemer mora skrbeti, da nevednost ali neukost stranke ni v škodo njenim pravicam.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da, nekatere nevladne organizacije nudijo pomoč pri uveljavljanju pravic žrtev (npr. Društvo za nenasilno komunikacijo).

Zadnja posodobitev: 23/05/2018

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Slovaška

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Zakon omogoča priznanje enkratne finančne odškodnine osebam, ki so bile poškodovane zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja; odškodnine za druge vrste kaznivih dejanj ni mogoče dodeliti. Kaznivi dejanji, ki sta vključeni, sta zlasti umor in telesna poškodba. Na podlagi zakona se kazniva dejanja spolne zlorabe, spolnega nasilja in posilstva štejejo kot posebne kategorije kaznivih dejanj, za katere je mogoče priznati odškodnino za duševno škodo.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Žrtve nasilnih kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo). Za kazniva dejanja posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja je v zakonu predvidena odškodnina za duševno škodo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, lahko na podlagi zakona tudi njeni sorodniki zahtevajo odškodnino, in sicer preživeli zakonec in preživeli otroci pokojnika, če ni otrok, pa preživeli starši pokojnika, in če ni staršev, oseba, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Ne, zakon v takem primeru ne omogoča dodelitve odškodnine sorodnikom žrtve kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Odškodnino lahko zahteva žrtev, ki je državljan Slovaške republike ali druge države članice EU ali oseba brez državljanstva, ki ima stalno prebivališče na ozemlju Slovaške republike ali v drugi državi članici EU, ali tuji državljan pod pogoji in v obsegu, ki ga določa mednarodna pogodba, ratificirana in razglašena v skladu z zakonom, če je bila telesna poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, slovaška zakonodaja takega postopka ne omogoča. Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je bila telesna poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je iz preiskave mogoče sklepati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je bilo vzrok telesne poškodbe. Zato je odškodnino mogoče priznati le, če je bil prej izveden kazenski pregon, vendar pri tem ni pomembno, ali je ta temeljil na prijavi žrtve ali je bil začet drugače.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da, pred vložitvijo zahteve za odškodnino mora biti izdana zakonita odločba, na podlagi katere je bil storilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ali sodba, s katero je bil obdolženec oproščen, ker zaradi neprištevnosti ni kazensko odgovoren. Če storilec kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ni znan, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, lahko žrtev odškodnino zahteva na podlagi odločbe pristojnega organa, iz katere izhajajo zgoraj navedena dejstva. V takem primeru pa iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne sme izhajati razumen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, storjeno.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Vložitev vloge za pridobitev odškodnine od storilca ni pogoj za uveljavljanje odškodnine, vendar pa lahko organ za odločanje zniža znesek dodeljene odškodnine, če žrtev ne sprejme ukrepov za pridobitev odškodnine od storilca.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Če storilec kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ni znan, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, žrtev pa za telesno poškodbo ni prejela polne odškodnine iz drugih virov, lahko žrtev uveljavlja odškodnino, če iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki so jo izvedli organi kazenskega pregona, ne izhaja utemeljen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, dejansko storjeno. Zahtevek mora biti podprt z zakonito odločbo organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, pri čemer so v navedeni odločbi dokazana zgoraj navedena dejstva.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevek je treba vložiti v šestih mesecih od začetka veljavnosti kazenske obsodbe storilca. Če storilec ni znan ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, je treba zahtevek vložiti v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločbe organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali se odškodnina prizna na primer za:

Odškodnina se izplača le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo) in duševno škodo v zakonskih primerih. Odškodnina ne vključuje drugih izgub ali izdatkov.

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.);
    • izguba priložnosti;
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški);
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo;
– se ne uporablja;

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve – odškodnina za duševno škodo zaradi kaznivih dejanj posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški;
  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izguba preživljanja ali priložnosti;
– se ne uporablja;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve – če žrtev nasilnega kaznivega dejanja umre, se njenim preživelim družinskim članom izplača odškodnina, ki na podlagi zakona ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače, ki velja v trenutku, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. To se nanaša na zahtevek, ki se sorazmerno razdeli med vse upravičene preživele družinske člane.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača z enkratnim plačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vnos v kazenski evidenci ne vpliva na priznanje odškodnine, ki jo izplača Slovaška republika. Organ za odločanje lahko zniža odškodnino, če je žrtev delno kriva za nastanek telesne poškodbe ali ne sprejme ukrepov za prejem odškodnine neposredno od storilca.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje žrtve ne vpliva na odločbo o odškodnini.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Na znesek odškodnine lahko vpliva delež žrtvine krivde za nastanek telesne poškodbe ali dejstvo, da žrtev ni sprejela ukrepov za prejem odškodnine neposredno od storilca.

Kako se odškodnina izračuna?

Če je telesna poškodba priznana s sodno odločbo, odškodnina temelji na obsegu telesne poškodbe, navedenem v sodbi; drugače pa se pri telesni poškodbi poleg izračuna odškodnine uporabljajo tudi določbe posebne zakonodaje o uveljavljanju odškodnine za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo. Odškodnina za duševno škodo v primeru kaznivega dejanja posilstva, spolnega nasilja ali spolne zlorabe znaša desetkratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku poškodbe), odškodnina za duševno škodo sorodnikov pa, kot je ustrezno.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Zakon ne določa najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek je določen na 50-kratnik minimalne plače, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja (opomba: trenutno je to 21 750 EUR).

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Če je bila telesna poškodba priznana v kazenski obsodbi, se znesek odškodnine določi na podlagi navedene sodbe. V nasprotnem primeru je potrebno zdravniško potrdilo, ki vsebuje potrebne podatke za opredelitev točnega zneska odškodnine. Pravila za določanje zneska odškodnine so navedena v zakonodaji o pravilih za izračun kategorije telesne poškodbe na splošno, ne samo za določanje odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da, odškodnina se zagotovi le ob predpostavki, da za škodo ni bila dodeljena odškodnina iz drugih virov (na primer na podlagi zasebnega zavarovanja ali neposredno od storilca nasilnega kaznivega dejanja).

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Predujem odškodnine ni mogoč.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Tak postopek je mogoč; žrtev lahko znova zahteva odškodnino (če so se na primer spremenile okoliščine ali v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja), vendar mora biti vloga vložena v osnovnem roku (tj. v šestih mesecih od začetka veljavnosti kazenske obsodbe, s katero je bil storilec spoznan za krivega, če storilec ni znan ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, pa v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločbe organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo). Skupni znesek odškodnine v posamezni zadevi pa ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Pravnomočno sodbo ali odločbo organa kazenskega pregona, ki je zadnji obravnaval zadevo; če žrtev odločbe ne more priložiti, mora navesti organ kazenskega pregona ali sodišče, ki je zadnje obravnavalo kaznivo dejanje, in zagotoviti informacije o osumljencu, ki naj bi storil kaznivo dejanje, katerega posledica je bila telesna poškodba žrtve, če žrtev ve, kdo je osumljenec;
  • gradivo o telesni poškodbi, ki jo je žrtev utrpela zaradi kaznivega dejanja, vključno s podrobnostmi o višini že prejete odškodnine ali višini odškodnine, ki jo žrtev lahko upravičeno pričakuje iz drugega vira, ali dokaze o odločbah o odškodnini za telesno poškodbo, ki še niso bile izvršene, in informacije o ukrepih, ki jih je žrtev sprejela za uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve;
  • listino, iz katere izhaja razmerje sorodnikov in skupine upravičencev, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla;
  • listino, iz katere izhaja obveznost preživljanja, ki jo je imel pokojnik, ali zagotavljanje preživljanja s strani pokojnika, če gre za osebo, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Za postopek uveljavljanja odškodnine ni treba plačati pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

O zahtevah za odškodnino odloča ministrstvo za pravosodje Slovaške republike.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahtevo je treba poslati na naslov:Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky, Župné námestie 13, 813 11 Bratislava

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Žrtvi ni treba sodelovati.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike mora o zahtevah za odškodnino odločiti v šestih mesecih.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če ministrstvo za pravosodje Slovaške republike ne prizna zahtevka ali če ga prizna le delno, lahko žrtev zahteva odškodnino z vložitvijo tožbe zoper Slovaško republiko, ki jo zastopa njeno ministrstvo za pravosodje, in sicer najpozneje v enem letu od datuma vročitve odločbe o zahtevku.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.gov.sk/Stranky/default.aspx. Preiskovalni organi v okviru kazenskega postopka vsako žrtev obvestijo o možnostih in pogojih uveljavljanja odškodnine od Slovaške republike.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Informacije o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj se objavijo na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike (Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.justice.gov.sk/Stranky/Nase-sluzby/Trestne-pravo/Informacie-pre-obete-trestnych-cinov.aspx). Ko je žrtev zaslišana v kazenskem postopku, se ji zagotovijo tudi informacije o organizacijah, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam (ter njihovi kontaktni podatki).

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pravne pomoči ni mogoče dobiti posebej za uveljavljanje odškodnine. Mogoče pa je uporabiti splošno pravno pomoč države, ki jo zagotavlja center za pravno pomoč. Poleg tega tudi samo ministrstvo za pravosodje Slovaške republike zagotavlja osnovne smernice za uveljavljanje odškodnine.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Da, obstajajo organizacije, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar trenutno delujejo neodvisno od države.

Zadnja posodobitev: 12/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Finska

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Če ste sami (ali vaš bližnji sorodnik) na Finskem žrtev kaznivega dejanja, lahko za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, prejmete odškodnino iz državnih sredstev. Pravica do odškodnine ni omejena z naravo kaznivega dejanja.

Če je bila škoda zaradi kaznivega dejanja povzročena z uporabo motornega vozila v prometu, se odškodnina na podlagi zakona o zavarovanju odgovornosti motornih vozil (liikennevakuutuslaki) primarno izplača iz zavarovalne police vozila, ki je povzročilo škodo.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko izplača za osebno poškodbo in trpljenje, povzročeno s kaznivim dejanjem.

„Osebna poškodba“ pomeni motnjo v zdravstvenem stanju posameznika, ki jo je mogoče potrditi z medicinskimi sredstvi. Takšna motnja je lahko fizična ali psihološka.

„Trpljenje“ pa pomeni občutek duševne bolečine zaradi zadevnega dogodka in ne zahteva medicinsko dokazane motnje v zdravstvenem stanju posameznika.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Če je vaš bližnji sorodnik zaradi kaznivega dejanja umrl, ste do odškodnine lahko upravičeni. „Bližnji sorodnik“ pomeni starša, otroka ali zakonca pokojnika oziroma drugo osebo, ki je bila pokojniku posebno blizu.

Če ste prevzeli odgovornost za pokop osebe, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla, ste upravičeni do odškodnine za razumne stroške, nastale s pokopom.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Če je žrtev kaznivega dejanja oseba, ki vam je posebno blizu, ste lahko upravičeni do odškodnine za razumne, osnovne stroške in izgubo zaslužka zaradi oskrbe navedene osebe. „Bližnji sorodnik“ pomeni starša, otroka ali zakonca osebe, ki je utrpela osebno poškodbo, ali drugo osebo, ki je taki osebi blizu.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Če ste bili žrtev kaznivega dejanja na Finskem, imate na splošno pravico do odškodnine ne glede na vaše državljanstvo ali kraj bivanja. Odškodnina pa se lahko zavrne, če v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno ali je bila vložena zahteva za odškodnino, niste bivali v državi EU in če škoda ni pomembno povezana s Finsko.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če imate na Finskem prebivališče, lahko v nekaterih primerih prejmete odškodnino tudi za osebno poškodbo in trpljenje, povzročeno s kaznivim dejanjem, ki je bilo storjeno v tujini.

Odškodnina se lahko izplača, če ste v tujini bivali zaradi dela, študija ali iz drugega podobnega razloga. Na podlagi proste presoje se lahko odškodnina prizna tudi v drugih primerih nastanka škode v tujini. V takih primerih se upoštevajo dejavniki, kot so vrsta povezave med kaznivim dejanjem in Finsko, tesnost razmerja med storilcem in žrtvijo kaznivega dejanja, narava škode in vaše možnosti pridobitve odškodnine iz drugega vira.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Kaznivo dejanje morate prijaviti policiji. Če kaznivo dejanje ni bilo prijavljeno ali če policija ni bila drugače obveščena o kaznivem dejanju, se lahko odškodnina izplača le iz posebnih razlogov.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Zahtevo za odškodnino lahko vložite pred zaključkom predhodne preiskave ali sodnega postopka, vendar pa se lahko o njej odloči šele po koncu predhodne preiskave. Če je bila vložena obtožnica, se lahko o zadevi na splošno odloči šele, ko sodišče odloči o kazenski zadevi in zahtevkih za odškodnino.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Če kazensko zadevo obravnava sodišče, bi si morali prizadevati, da se vam pravica do odškodnine prizna v sodbi. To pomeni, da bi morali zahtevo za odškodnino zoper storilca vložiti v sodnem postopku. Odškodnina za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, se običajno ne izplača, če te obveznosti ne izpolnite.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Odškodnino lahko zahtevate tudi, če storilec ni bil identificiran. Zahtevi za odškodnino morate priložiti kopijo policijskega zapisnika predhodne preiskave ali druge zanesljive dokaze o dogodkih.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo za odškodnino morate vložiti v treh letih od datuma izdaje sodbe s pravnim učinkom o zadevi, povezani z odškodnino. Če zadeva ni bila obravnavana na sodišču, je treba odškodnino uveljavljati v desetih letih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Ta roka je mogoče spremeniti le v posebnih okoliščinah.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Ali se odškodnina prizna na primer za:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje) stroški zdravljenja so kriti;
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.) drugi bistveni stroški so kriti;
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.) – izguba zaslužka je krita v višini največ 150 EUR na dan;
    • izguba priložnosti – v posebnih primerih se lahko pri določanju odškodnine upoštevajo tudi morebitne prihodnje spremembe zaslužka vložnika (če je na primer oseba poškodovana, ko je še mlada);
    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški) – za pravne stroške je mogoče izplačati razumno odškodnino, če je odškodninsko zadevo obravnavalo sodišče in ste utrpeli drugo škodo, za katero je potrebna odškodnina;
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino kriti so običajni osebni predmeti (na primer očala, ročna ura in mobilni telefon), ki se poškodujejo, ko je povzročena osebna poškodba;
      • v drugih primerih se odškodnina za škodo na predmetih in drugem premoženju izplača samo pod posebnimi pogoji;

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve – krito;
    • začasne psihološke težave;
    • duševno trpljenje, če je bila povzročena škoda:
      • v primeru spolnega kaznivega dejanja;
      • v primeru drugih kaznivih dejanj zoper svobodo;
      • v primeru kaznivega dejanja, s katerim je bila kršena osebna integriteta žrtve na posebno hud način;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški – kriti so pogrebni stroški, kot so stroški krste, parcele na pokopališču in nagrobnika ter organizacije pogrebne slovesnosti. Kot oseba, ki je bila pokojniku posebno blizu, lahko prejmete odškodnino tudi za stroške zaradi udeležbe pri pogrebu (potni stroški do kraja pogreba, cvetlični aranžma in žalna oblačila);
  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija) – če ste zaradi smrti bližnjega sorodnika utrpeli osebno poškodbo, se vam lahko izplača odškodnina za stroške zdravljenja, ki so vam nastali zaradi navedene poškodbe, ter druge bistvene stroške in izgubo zaslužka.Odškodnina je (v letu 2018) omejena na največ 6 000 EUR;
  • izguba preživljanja ali priložnosti – če ste vzdrževani družinski član pokojnika, se vam lahko izplača odškodnina za izgubo preživljanja;

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve – bližnjim sorodnikom žrtve kaznivega dejanja se zaradi začasnih težav ali duševnih bolečin ne izplača odškodnina.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se običajno izplača z enkratnim plačilom, razen pri odškodnini, ki se trajno izplačuje zaradi izgube zaslužka ali preživljanja. Navedeni vrsti odškodnine se najpogosteje izplačujeta v obliki mesečnih obrokov.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Znesek priznane odškodnine se lahko zniža, če ste s svojim ravnanjem prispevali k povzročitvi poškodbe. Odškodnina se na primer lahko zniža, če ste sprožili pretep, v katerem ste utrpeli poškodbo. Morebitna kazenska evidenca pa ne vpliva na možnost pridobitve odškodnine ali njen znesek.

Za prejem odškodnine morate poslati listine, ki jih zahteva državna zakladnica (Valtiokonttori), da se lahko obravnava vaša zadeva v zvezi s poškodbo zaradi kaznivega dejanja. Vaša zahteva za odškodnino se lahko zavrže, če ne predložite potrebnih dokazil.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Na splošno vaše finančno stanje ne vpliva na priznanje odškodnine ali njen znesek.

Ob izdaji odločbe o odškodnini se vaše finančno stanje upošteva le, če ste zaprosili za odškodnino zaradi znatne škode na predmetih ali vašem finančnem položaju, ker niste mogli preprečiti nastanka škode.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Če zadevo v zvezi z odškodnino obravnava sodišče, se odškodnina običajno izplača v skladu s sodbo sodišča. Če državna zakladnica ne upošteva sodbe sodišča v odškodninski zadevi, v odločbi navede razloge za to.

Storilec vam mora plačati odškodnino, ki jo odredi sodišče. Pravica do odškodnine pa se s storilca prenese na državo v obsegu, v katerem vam je državna zakladnica priznala odškodnino.

Kako se odškodnina izračuna?

Stroški zdravljenja in drugi stroški se povrnejo, če so bistveni in vzročno povezani s škodo ali poškodbo, ki je nastala.

Pri določanju zneska odškodnine zaradi manjših bolečin in drugih začasnih težav se upoštevajo narava in resnost škode ali poškodb, ki ste jih utrpeli, ter prevladujoča praksa na področju odškodnin. Znesek odškodnine, ki se izplača, ne sme preseči zgornje zakonske meje.

„Trpljenje“ pomeni občutek osebnih bolečin, ki ste jih utrpeli zaradi kaznivega dejanja. Odškodnina, ki se izplača, se določi na podlagi narave zadevnega dejanja. Znesek odškodnine je odvisen tudi od zakonskih omejitev zneska odškodnine.

Najprej se oceni zaslužek, ki bi ga prejeli, če kaznivo dejanje ne bi bilo storjeno, da se opredeli morebitna izguba zaslužka. Od navedenega zneska se odštejejo vsi prihodki in ugodnosti, ki ste jih ali bi jih lahko prejeli kljub nastali škodi ali poškodbi. Znesek odškodnine, ki se izplača, ne sme preseči zgornjega dnevnega zneska, določenega z zakonom.

Od skupnega zneska priznane odškodnine zaradi težav in trpljenja se odšteje osnovni odbitek. Osnovni odbitek za kaznivo dejanje, storjeno v letu 2018, je 220 EUR.

Na dodeljeno odškodnino se ne plačajo obresti.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek, ki se lahko dodeli, ne obstaja.

Skupni znesek odškodnine, ki se vam lahko izplača za osebno poškodbo in trpljenje zaradi kaznivega dejanja, je največ 61 500 EUR. Poleg tega velja, da:

  • odškodnina za manjše bolečine in druge začasne težave ne sme presegati 12 000 EUR;
  • je najvišja odškodnina za trpljenje 3 600 EUR; kljub temu pa velja, da je najvišja odškodnina, ki se lahko izplača zaradi trpljenja žrtvam spolnih kaznivih dejanj, 9 500 EUR oziroma 16 200 EUR, če je bila žrtev v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, mlajša od 18 let;
  • odškodnina, ki se izplača bližnjemu sorodniku pokojnika, običajno ne presega 6 000 EUR;
  • odškodnina za izgubo zaslužka ne more presegati 150 EUR na dan.

Zgornja meja odškodnine za vsako poškodbo ali škodo se ne uporablja v primeru odškodnine za izgubljeni zaslužek ali preživljanje, če se ta izplačuje trajno.

Najvišji znesek odškodnine za škodo na premoženju in finančno škodo je 31 000 EUR.

Najvišji zneski odškodnine, ki se lahko izplačajo žrtvam kaznivih dejanj, in znesek osnovnega odbitka se preverijo vsaka tri leta.Naslednjič se bodo preverjali v začetku leta 2021.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Znesek priznane odškodnine ne more presegati zneska, ki ga navedete v zahtevi. Po potrebi lahko zahtevate razumno odškodnino. Sklicujete se lahko tudi na zneske, potrjene v sodnih odločbah, ki so podlaga za vaš odškodninski zahtevek.

Naša skupina za pomoč strankam in oseba, ki obravnava vašo zahtevo za odškodnino, vam po potrebi lahko svetujeta glede vaše zadeve v zvezi s poškodbo zaradi kaznivega dejanja.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Odškodnina, ki se izplača iz javnih sredstev, je sekundarna. To pomeni, da morate za odškodnino najprej zaprositi drugje, na primer na podlagi svoje police zdravstvenega zavarovanja in od zavarovalnice. Taka odškodnina se odšteje od odškodnine, ki se vam prizna.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Po potrebi lahko vložite pisno vlogo za izplačilo predujma odškodnine. Predujem se lahko izplača, če obravnava vaše odškodninske zadeve zamuja iz razlogov, na katere nimate vpliva, upravičeni pa ste do znatnega zneska odškodnine.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Državna zakladnica znova prouči vašo zadevo, če se pojavijo novi dokazi. Na podlagi novih dokazov se vam lahko prizna odškodnina, ki vam prej ni bila priznana, ali višji znesek odškodnine.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Na primer:

  • veljavno pooblastilo, če vas ne zastopa pravni svetovalec ali odvetnik; zahteva se tudi osebno pooblastilo, če želite, da se odškodnina, namenjena vam kot vložniku, izplača komu drugemu;
  • dokazila o stroških pokopa, katerih povračilo se zahteva, ter listino o popisu zapuščine in pooblastila, kadar je potrebno;
  • kopijo sodne odločbe ali kopijo policijskega zapisnika predhodne preiskave, če sodba ni bila izdana;
  • izjavo zdravnika ali zdravniško poročilo;
  • dokazila o vseh stroških, katerih povračilo se zahteva, če zadeve ni obravnavalo sodišče;
  • če zahtevate odškodnino zaradi izgubljenega zaslužka, morate priložiti potrdilo zdravnika o vaši nezmožnosti za delo, kopijo odločbe o bolniškem nadomestilu in dokazila o plači, ki vam jo izplačuje delodajalec, ter znesek izgubljenega zaslužka;
  • vse morebitne odločbe in dokazila o odškodnini, prejeti na podlagi police zdravstvenega zavarovanja, od zavarovalnice ali iz drugega vira;
  • če zahtevate povračilo pravnih stroškov, morate priložiti izračun odvetnikove nagrade in morebitno odločbo o odškodnini, ki jo je izdala zavarovalnica;
  • če zahtevate povračilo stroškov vložitve vloge, morate priložiti račun odvetnika in dokazila o priznani pravni pomoči ali dodeljenem pravnem svetovalcu;
  • če zahtevate odškodnino zaradi finančne škode in škode na premoženju, ki naj se prizna po prosti presoji, morate priložiti dokazila o bolezni, poškodbi ali drugi nezmožnosti ter finančnih posledicah, ki ste jih utrpeli zaradi škode.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Za obravnavo vaše odškodninske zadeve vam ni treba plačati pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Vašo zahtevo za odškodnino obravnava državna zakladnica.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Zahtevo lahko pošljete elektronsko na naslov Povezava se odpre v novem oknurikosvahingot@valtiokonttori.fi ali pa natisnete obrazec in ga pošljete na naslov:

Valtiokonttori

PL 50

00054 Valtiokonttori, Finska

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Zadevo obravnava državna zakladnica pisno. Vaša osebna navzočnost se ne zahteva v nobeni fazi postopka.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Zadeva se v povprečju obravnava približno sedem mesecev. Najnovejše ocene časa obravnave zadeve so na voljo na spletišču državne zakladnice.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Zoper odločbo o odškodnini, ki ste jo prejeli, lahko v 30 dneh od datuma, ko ste izvedeli za odločbo, vložite pisno pritožbo na sodišče za zavarovalne zadeve (Vakuutusoikeus). Odločbi državne zakladnice o odškodnini se priložijo smernice o vložitvi pritožbe.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Obrazci za uveljavljanje odškodnine in nadaljnje informacije o tem so na voljo na spletišču državne zakladnice na naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.valtiokonttori.fi/. Naša skupina za pomoč strankam pa je dosegljiva po telefonu: +358 295502736 ali e-pošti: Povezava se odpre v novem oknurikosvahingot@valtiokonttori.fi.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Nadaljnje informacije o uveljavljanju odškodnine zaradi škode zaradi kaznivega dejanja so na voljo na spletnem naslovu Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.valtiokonttori.fi/. Državno zakladnico lahko po potrebi tudi pokličete. Telefonska pomoč je na voljo na številki +358 295502736.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Pri uveljavljanju odškodnine vam lahko pomaga odvetnik, če tako želite. Vendar pa ste upravičeni do povračila stroškov zaradi uveljavljanja odškodnine le, če:

  • vam je bila priznana pravna pomoč ali dodeljen pravni svetovalec za obravnavo zadeve pred sodiščem ali
  • v primeru, da zadeve ni obravnavalo sodišče, če izpolnjujete finančne zahteve za pridobitev pravne pomoči.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Nasvete in podporo lahko na primer prejmete pri organizaciji za podporo žrtvam na Finskem (Rikosuhripäivystys) (RIKU). Kontaktni podatki navedene organizacije so na voljo na spletišču: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.riku.fi/.

Zadnja posodobitev: 21/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi - Švedska

Na splošno obstajajo trije načini pridobitve odškodnine za poškodbe, ki so posledica kaznivega dejanja. To so:

  • odškodnina, ki jo mora plačati storilec,
  • odškodnina na podlagi zasebnega, skupinskega ali javnega zavarovanja,
  • državna odškodnina zaradi utrpele škode, ki je posledica kaznivega dejanja.

Pravila, ki se uporabljajo za različne vrste odškodnin, se razlikujejo. Naslednje informacije se nanašajo le na državno odškodnino zaradi utrpele škode, ki je posledica kaznivega dejanja.

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Načeloma se lahko odškodnina zaradi škode, ki je posledica kaznivega dejanja, prizna za vse vrste kaznivih dejanj, možnosti odškodnine pa se razlikujejo glede na vrsto škode ali poškodbe.

Odškodnina za osebno poškodbo se lahko prizna za vse vrste kaznivih dejanj, če je poškodba naravna posledica kaznivega dejanja.

Odškodnina se lahko prizna tudi za poškodbo, ki nastane, ker ena oseba resno poškoduje drugo s kaznivim dejanjem, ki vključuje napad na telo žrtve (npr. napad ali posilstvo), napad na njeno svobodo (npr. protipravno omejevanje svobode) ali njen mir (npr. protipravna grožnja).

Odškodnina za materialno škodo (npr. zaradi kraje ali poškodovanja premoženja) ali povsem finančno škodo (npr. zaradi goljufije) se prizna le v nekaterih primerih.

Otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, ki je ogrozilo varnost in zaupanje otroka do bližnjega sorodnika, se prav tako lahko prizna odškodnina.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko prizna zaradi osebne poškodbe in škode ter otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, storjenemu med bližnjimi sorodniki. V nekaterih izjemnih primerih se lahko odškodnina prizna zaradi materialne škode ali povsem finančne škode.

V primeru osebne poškodbe se lahko odškodnina prizna za:

  • stroške zdravljenja in druge stroške poškodovane osebe ter v razumni meri tudi bližnjega sorodnika poškodovane osebe;
  • škodo na oblačilih, očalih in podobnih predmetih, ki jih je nosila poškodovana oseba, ko je utrpela poškodbe;
  • izgubo zaslužka;
  • začasno telesno in duševno trpljenje (bolečina in trpljenje);
  • trajno telesno in duševno trpljenje (deformacija ali druga trajna poškodba).

Če je posledica osebne poškodbe smrt, se lahko odškodnina prizna za:

  • stroške pokopa in v razumni meri tudi za druge stroške, ki nastanejo zaradi smrti;
  • izgubo preživljanja (pod nekaterimi pogoji);
  • osebno poškodbo bližnjega sorodnika pokojnika, ki je nastala zaradi smrti.

Drugi prejemki, do katerih je upravičena poškodovana oseba (npr. socialni prejemki, pokojnina ali odškodnina s strani delodajalca), se pri določanju odškodnine zaradi izgube zaslužka in preživljanja odštejejo.

Če je posledica kaznivega dejanja zoper telo žrtve, njeno svobodo ali mir huda kršitev njene osebne celovitosti, se za tako kršitev lahko prizna odškodnina.

Odškodnina za materialno škodo, npr. ukradeno ali poškodovano premoženje, se prizna le v izjemnih primerih. Taka odškodnina se lahko prizna, če je kaznivo dejanje storila oseba, ki ji je bila prostost prisilno odvzeta, npr. zapornik, pripornik ali oseba, zaprta v drugi ustanovi (torej v primerih pobega). Odškodnina se lahko prizna tudi v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.

Za povsem finančno škodo, npr. v zvezi z goljufijo ali poneverbo, se odškodnina zelo redko prizna. Odškodnina v primerih pobega se lahko prizna le iz posebnih razlogov ali v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.

Otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, katerega namen je bil ogroziti varnost in zaupanje otroka do bližnjega sorodnika, se odškodnina običajno prizna, če je zadevni otrok videl ali slišal nasilje ali grožnje med staršema ali drugimi bližnjimi sorodniki, s katerimi ima otrok tesen in zaupljiv odnos.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino je mogoče priznati, kot je pojasnjeno zgoraj. V primeru poškodbe bližnjega sorodnika pokojnika se običajno izplača standardna odškodnina za bolečine in trpljenje.

Osebe, ki lahko prejmejo odškodnino zaradi poškodbe, so običajno partner, starši in otroci pokojnika ter sorojenci, ki so z njim živeli. Odrasli sorojenci, ki s pokojnikom niso živeli, do odškodnine običajno niso upravičeni.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Če zaradi poškodbe ni nastopila smrt, se odškodnina lahko prizna v nekaterih posebnih primerih zaradi posredne poškodbe osebe, ki je z oškodovancem v posebno tesnem razmerju. Primeri, v katerih bi taka odškodnina lahko bila relevantna, so tisti, v katerih je oškodovanec utrpel hude poškodbe in je bilo njegovo življenje dlje časa ogroženo, ali če je bil zadevni sorodnik priča dogodku, v katerem je poškodba nastala, in je zaradi tega utrpel duševno škodo.

Osebe, ki so morda upravičene do odškodnine, so iste kot v primeru, če poškodovana oseba zaradi kaznivega dejanja umre.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Švedskem, se lahko odškodnina prizna ne glede na državljanstvo ali državo prebivališča oškodovanca. Če pa sta kaznivo dejanje in oškodovanec tako rahlo povezana s Švedsko, da ni razumno, da bi odškodnino za poškodbo zagotovila Švedska, se odškodnina ne izplača. Ta izjema se uporablja restriktivno. Izjema se prav tako ne uporablja za državljana druge države EU, ki je izpostavljen nasilnemu naklepnemu kaznivemu dejanju na Švedskem.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Da; če živite na Švedskem, lahko za odškodnino zaprosite na Švedskem, tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, in to v EU ali zunaj nje.

Načeloma je treba odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja najprej uveljavljati v državi, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če odškodnine za škodo v navedeni državi ni mogoče dobiti ali če je ni mogoče dobiti v celoti, ima lahko oškodovanec, ki živi na Švedskem, pravico, da odškodnino zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uveljavlja od Švedske.

Če je kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU in je odškodnino za zadevno kaznivo dejanje mogoče prejeti v navedeni državi, lahko švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Brottsoffermyndigheten) osebi, ki na Švedskem uveljavlja odškodnino, pomaga pri stiku z državo, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Pod nekaterimi pogoji je švedsko odškodnino mogoče izplačati, še preden je bila pravica do odškodnine obravnavana v drugi državi EU.

Če odškodnine za škodo ni mogoče izplačati v drugi državi EU, se pravica do odškodnine presoja na podlagi švedskih pravil.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, kaznivo dejanje je treba prijaviti policiji, oškodovanec pa mora policiji tudi pomagati pri preiskavi.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da; odškodnina se zelo redko prizna pred koncem policijske preiskave in sodne presoje.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Načeloma velja, da mora biti znani storilec za kaznivo dejanje obsojen, preden državna odškodnina postane izplačljiva. Oseba, ki je škodo povzročila, je tudi prva, ki mora zagotoviti odškodnino, in načeloma to pomeni, da je treba zahtevek najprej vložiti zoper storilca. Po drugi strani pa velja, da če iz preiskave očitno izhaja, da storilec odškodnine ne more plačati, se lahko ta izplača tudi, če je oškodovanec predhodno ne zahteva od storilca.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da; če storilec ni bil identificiran in je policijska preiskava zaključena, ste lahko upravičeni do odškodnine. V takih primerih presoja kaznivega dejanja in pravice do odškodnine temelji predvsem na vsebini policijskega zapisnika. Poleg tega mora oškodovanec predložiti tudi dokaze, iz katerih izhaja škoda ali poškodba, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da; rok za vložitev vloge je tri leta, ki se šteje, kot sledi:

če je bila v zvezi s kaznivim dejanjem izdana sodba, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je sodba postala pravnomočna (ko zoper njo ni bilo več mogoče vložiti pritožbe);

če je bila policijska preiskava končana, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je bila sprejeta odločitev o zaključku preiskave;

če policijska preiskava ni bila uvedena, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma storitve kaznivega dejanja.

Otroci, ki so bili kaznivemu dejanju izpostavljeni pred 18. letom, lahko vlogo za odškodnino vložijo do dopolnjenega 21. leta.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina na primer krije:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje)

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.)

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.)

    Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

    • izguba priložnosti

    Ne, samo odškodnina za izgubo zaslužka ali prihodnjo izgubo zaslužka (anuiteta).

    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški)

    Ne.

    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino

Odškodnina se lahko prizna za poškodovana ali uničena oblačila, očala in podobne predmete, ki jih je poškodovana oseba nosila, ko je utrpela poškodbo.

V drugih primerih so možnosti za odškodnino zaradi škode na premoženju zelo omejene; glej oddelek 1.2 zgoraj.

  • drugo.

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve

Da. Poleg odškodnine za bolečine in trpljenje se lahko prizna tudi odškodnina zaradi kršitve, če je bilo kaznivo dejanje usmerjeno v telo, svobodo ali mir žrtve in je pomenilo resno kršitev osebne celovitosti oškodovanca.

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija)

Da; če sta bili s kaznivim dejanjem povzročena smrt in osebna poškodba osebe, ki je bila pokojniku posebno blizu, se odškodnina lahko prizna, če ni priznana iz drugih virov. Glej tudi oddelka 1.3 in 1.4.

  • izguba preživljanja ali priložnosti

Odškodnino zaradi izgube preživljanja je mogoče priznati pod nekaterimi pogoji.

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve
Da; glej oddelek 1.3 zgoraj.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se običajno izplača z enkratnim plačilom. Odškodnino zaradi trajnih poškodb je pogosto treba pozneje prilagoditi, ko se izkaže, da so poškodbe trajne. Dolgotrajna izguba zaslužka se običajno prilagodi enkrat letno s plačili za nazaj. Če je oškodovanec zaradi poškodbe utrpel invalidnost, zaradi katere je trajno zmanjšana njegova zmožnost za delo, je pod nekaterimi pogoji lahko upravičen do odškodnine za prihodnjo izgubo zaslužka v obliki anuitete, ki se izplačuje v mesečnih obrokih.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zniža ali v celoti zavrne, če se je zaradi ravnanja oškodovanca povečalo tveganje poškodbe, in sicer v povezavi s kaznivim dejanjem ali drugače, naklepno ali iz malomarnosti. Odškodnina se običajno tako prilagodi, če je oškodovanec sam povzročil kaznivo dejanje s svojim kaznivim ravnanjem, ali če je kaznivo dejanje povezano z drogami, ali če se je oškodovanec v zvezi s kaznivim dejanjem izzivalno obnašal.

Zahteva se tudi, da oškodovanec v razumni meri sodeluje v policijski preiskavi. Oškodovanec mora tudi sodelovati v postopku uveljavljanja odškodnine, ki ga vodi švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, in sicer z zagotavljanjem informacij ter predložitvijo listin, potrebnih za presojo. Če vložnik zahtevka ne sodeluje v policijski preiskavi, se lahko odškodnina zavrne. Enako velja, če vložnik zahtevka ne sodeluje pri obravnavi odškodninskega zahtevka.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V zvezi z odškodnino za osebno poškodbo in kršitve finančno stanje oškodovanca ne vpliva na pravico do odškodnine ali znesek priznane odškodnine. V primeru škode na premoženju in povsem finančne škode pa finančno stanje oškodovanca v nekaterih primerih lahko vpliva na pravico do odškodnine in znesek priznane odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, je subsidiarna kateri koli drugi odškodnini, do katere je morda upravičen oškodovanec zaradi škode ali utrpele poškodbe. To pomeni, da je treba vse druge vrste odškodnin odšteti od odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. To se na primer nanaša na odškodnino, ki se izplača ali za katero se domneva, da se bo lahko izplačala, in na vse vrste odškodnin na podlagi zavarovanja, do katerih je oškodovanec upravičen.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se izračuna v skladu s pravili iz zakona o odškodnini zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi kaznivega dejanja (brottsskadelag), in iz zakona o odgovornosti za škodna dejanja (skadeståndslag). V nekaterih pogledih je upravičenost do odškodnine zaradi škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, bolj omejena kot upravičenost do odškodnine zaradi škodnih dejanj. Odškodnina mora biti načeloma oblika povračila in mora, kolikor je mogoče, zagotoviti oškodovancu enak finančni položaj, kot bi ga imel, če škoda ali poškodba ne bi nastala.

Kriti so vsi bistveni in razumni stroški ter morebitna izguba zaslužka zaradi škode ali poškodbe. Za odškodnino je določena zgornja meja – glej oddelek 1.18.

Odškodnina zaradi bolečin in trpljenja se izplača v skladu s tabelami: običajen znesek med bolniško odsotnostjo je približno 2 400 SEK na mesec (v letu 2017), lahko pa se dodeli višja odškodnina, na primer za zdravljenje v enoti za intenzivno nego. V primeru nekaterih kaznivih dejanj, pri katerih je posledica poškodbe smrt (odškodnina sorodnikom), in v primeru posilstva se osebna poškodba domneva, kar pomeni, da je ni treba dokazovati. V takih primerih se glede odškodnine zaradi bolečin in trpljenja uporabijo predloge: 50 000 SEK v primeru naklepne povzročitve smrti, 25 000 SEK v primeru nenamerne povzročitve smrti in 15 000 SEK v primeru posilstva.

Odškodnina zaradi poškodb, ki povzročijo trajno invalidnost, se določi na podlagi tabel ter zdravniške ocene obsega invalidnosti in starosti vložnika.

Odškodnina zaradi trajne skaženosti se določi na podlagi tabel in tega, kako opazna je zadevna skaženost in kje je, ter na podlagi starosti oškodovanca.

Odškodnina zaradi kršitve se določi na podlagi objektivnih okoliščin kaznivega dejanja in ne glede na subjektivno izkušnjo oškodovanca. V praksi lahko na primer odškodnina za nezakonito grožnjo znaša od 5 000 SEK do 20 000 SEK, za napad od 5 000 SEK do 100 000 SEK, za posilstvo 100 000 SEK, za poskus umora pa od 100 000 SEK do 150 000 SEK.

Od skupnega zneska odškodnine se nato odšteje pavšalni znesek 1 500 SEK (velja za leto 2017).

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, je 100 SEK (po odštetju pavšalnega zneska).

Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za osebno poškodbo, tudi za bolečine in trpljenje, je 896 000 SEK (podatek za leto 2017). Pod nekaterimi pogoji se lahko dodeli tudi odškodnina za anuiteto.

Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za materialno škodo in povsem finančno škodo, je 448 000 SEK (velja za leto 2017).

V zvezi z odškodninami za kršitve zgornja meja ne obstaja.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da – v zvezi s finančnimi izgubami, kot so stroški zdravljenja ali izguba zaslužka, mora oškodovanec navesti znesek ali predložiti dokazila, iz katerih jasno izhaja obseg škode.

Pri odškodnini za duševno škodo (bolečine in trpljenje, kršitev, trajna poškodba ter odškodnina otrokom, ki so bili priča kaznivega dejanja) ni treba navesti zneska.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da – državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, se dodeli le, če škoda ni krita z drugimi vrstami odškodnine, do katere je oškodovanec upravičen.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, odškodnine ni mogoče dobiti izplačane vnaprej.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Da, če zahtevek ne zastara, kar se običajno zgodi deset let po sprejetju odločitve.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Če vložnika zastopa pravni zastopnik, je treba priložiti izvirnik pooblastila. Stroške je običajno treba utemeljiti s predložitvijo izvirnikov računov. Priporočljivo je tudi, da vložnik na splošno predloži zgoraj navedene listine, ki so relevantne za zadevno škodo ali poškodbo.

Če potrebne listine niso priložene, švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pridobi potrebne listine za presojo pravice do odškodnine in zneska take odškodnine. To stori na podlagi pooblastila, ki ga vložnik podeli organu ob predložitvi zahteve. Če organ sam ne more pridobiti potrebnih informacij in listin, se da vložniku možnost, da jih zagotovi.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Brottsoffermyndigheten, Box 470, 901 09 UMEÅ, Švedska.

Opozoriti je treba, da je treba zahtevek vložiti na posebnem obrazcu. Obrazci so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: www.brottsoffermyndigheten.se.

Zahtevek je mogoče vložiti tudi elektronsko, če ima vložnik švedsko identifikacijsko številko za elektronsko bančništvo. Tako je zahtevek mogoče vložiti prek spletišča: www.brottsoffermyndigheten.se.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Čas obravnave je odvisen od trenutne delovne obremenitve organa, lahko pa tudi od zapletenosti zadeve. Povprečen čas obravnave je trenutno približno tri mesece (velja za leto 2017).

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločb švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče izpodbijati, lahko pa organ spremeni svojo odločitev na podlagi zahteve ali na svojo pobudo, če se pojavijo nove okoliščine ali če za to obstajajo drugi razlogi. Odločitve ni mogoče spremeniti v škodo vložnika.

Vložnik, ki z odločbo ni zadovoljen, lahko organu pošlje pisno zahtevo za ponovno obravnavo zadeve. V zahtevi je treba navesti želeno spremembo in razloge zanjo. Zahtevi je treba priložiti morebitno dopolnilno gradivo.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije in obrazci vlog so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.brottsoffermyndigheten.se/. Informacije o odškodnini in tem, kako vložiti zahtevek, so na voljo v več jezikih, obrazci pa so na voljo v angleščini.

Vsak delavnik med 9. in 15. uro je na voljo tudi telefonska linija švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (+46 90708200). Nasveti na telefonski liniji so na voljo v švedščini in angleščini.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Poleg zgoraj navedenega so informacije o sodnih postopkih na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.rattegangsskolan.se/, v angleščini pa na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.courtintroduction.se/.

Informacije, namenjene otrokom do 18. leta, so prilagojene zadevni starosti in so na voljo na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttps://www.jagvillveta.se/. Navedene so v več jezikih.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Obrazca zahteve ni težko izpolniti, če imate pri tem težave, pa se lahko obrnete tudi na švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj. Odškodnina za stroške pravnega zastopanja se dodeli le, če so za to posebni razlogi.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Pri vložitvi zahtevka vam lahko pomaga lokalni center za podporo žrtvam. Najdete ga lahko prek spletišča švedske organizacije za podporo žrtvam (Brottsofferjouren) na naslovu: Povezava se odpre v novem oknuhttp://www.brottsofferjouren.se/, lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko: +46 200212019.

Zadnja posodobitev: 21/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.