Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Švedska

Vsebino zagotavlja
Švedska

Na splošno obstajajo trije načini pridobitve odškodnine za poškodbe, ki so posledica kaznivega dejanja. To so:

  • odškodnina, ki jo mora plačati storilec,
  • odškodnina na podlagi zasebnega, skupinskega ali javnega zavarovanja,
  • državna odškodnina zaradi utrpele škode, ki je posledica kaznivega dejanja.

Pravila, ki se uporabljajo za različne vrste odškodnin, se razlikujejo. Naslednje informacije se nanašajo le na državno odškodnino zaradi utrpele škode, ki je posledica kaznivega dejanja.

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Načeloma se lahko odškodnina zaradi škode, ki je posledica kaznivega dejanja, prizna za vse vrste kaznivih dejanj, možnosti odškodnine pa se razlikujejo glede na vrsto škode ali poškodbe.

Odškodnina za osebno poškodbo se lahko prizna za vse vrste kaznivih dejanj, če je poškodba naravna posledica kaznivega dejanja.

Odškodnina se lahko prizna tudi za poškodbo, ki nastane, ker ena oseba resno poškoduje drugo s kaznivim dejanjem, ki vključuje napad na telo žrtve (npr. napad ali posilstvo), napad na njeno svobodo (npr. protipravno omejevanje svobode) ali njen mir (npr. protipravna grožnja).

Odškodnina za materialno škodo (npr. zaradi kraje ali poškodovanja premoženja) ali povsem finančno škodo (npr. zaradi goljufije) se prizna le v nekaterih primerih.

Otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, ki je ogrozilo varnost in zaupanje otroka do bližnjega sorodnika, se prav tako lahko prizna odškodnina.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko prizna zaradi osebne poškodbe in škode ter otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, storjenemu med bližnjimi sorodniki. V nekaterih izjemnih primerih se lahko odškodnina prizna zaradi materialne škode ali povsem finančne škode.

V primeru osebne poškodbe se lahko odškodnina prizna za:

  • stroške zdravljenja in druge stroške poškodovane osebe ter v razumni meri tudi bližnjega sorodnika poškodovane osebe;
  • škodo na oblačilih, očalih in podobnih predmetih, ki jih je nosila poškodovana oseba, ko je utrpela poškodbe;
  • izgubo zaslužka;
  • začasno telesno in duševno trpljenje (bolečina in trpljenje);
  • trajno telesno in duševno trpljenje (deformacija ali druga trajna poškodba).

Če je posledica osebne poškodbe smrt, se lahko odškodnina prizna za:

  • stroške pokopa in v razumni meri tudi za druge stroške, ki nastanejo zaradi smrti;
  • izgubo preživljanja (pod nekaterimi pogoji);
  • osebno poškodbo bližnjega sorodnika pokojnika, ki je nastala zaradi smrti.

Drugi prejemki, do katerih je upravičena poškodovana oseba (npr. socialni prejemki, pokojnina ali odškodnina s strani delodajalca), se pri določanju odškodnine zaradi izgube zaslužka in preživljanja odštejejo.

Če je posledica kaznivega dejanja zoper telo žrtve, njeno svobodo ali mir huda kršitev njene osebne celovitosti, se za tako kršitev lahko prizna odškodnina.

Odškodnina za materialno škodo, npr. ukradeno ali poškodovano premoženje, se prizna le v izjemnih primerih. Taka odškodnina se lahko prizna, če je kaznivo dejanje storila oseba, ki ji je bila prostost prisilno odvzeta, npr. zapornik, pripornik ali oseba, zaprta v drugi ustanovi (torej v primerih pobega). Odškodnina se lahko prizna tudi v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.

Za povsem finančno škodo, npr. v zvezi z goljufijo ali poneverbo, se odškodnina zelo redko prizna. Odškodnina v primerih pobega se lahko prizna le iz posebnih razlogov ali v posebno pretresljivih primerih, ko se možnosti oškodovanca za preživljanje zaradi poškodbe resno poslabšajo, ali če se zdi odškodnina zelo pomembna iz drugih razlogov.

Otrokom, ki so bili priča kaznivemu dejanju, katerega namen je bil ogroziti varnost in zaupanje otroka do bližnjega sorodnika, se odškodnina običajno prizna, če je zadevni otrok videl ali slišal nasilje ali grožnje med staršema ali drugimi bližnjimi sorodniki, s katerimi ima otrok tesen in zaupljiv odnos.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Da, odškodnino je mogoče priznati, kot je pojasnjeno zgoraj. V primeru poškodbe bližnjega sorodnika pokojnika se običajno izplača standardna odškodnina za bolečine in trpljenje.

Osebe, ki lahko prejmejo odškodnino zaradi poškodbe, so običajno partner, starši in otroci pokojnika ter sorojenci, ki so z njim živeli. Odrasli sorojenci, ki s pokojnikom niso živeli, do odškodnine običajno niso upravičeni.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Če zaradi poškodbe ni nastopila smrt, se odškodnina lahko prizna v nekaterih posebnih primerih zaradi posredne poškodbe osebe, ki je z oškodovancem v posebno tesnem razmerju. Primeri, v katerih bi taka odškodnina lahko bila relevantna, so tisti, v katerih je oškodovanec utrpel hude poškodbe in je bilo njegovo življenje dlje časa ogroženo, ali če je bil zadevni sorodnik priča dogodku, v katerem je poškodba nastala, in je zaradi tega utrpel duševno škodo.

Osebe, ki so morda upravičene do odškodnine, so iste kot v primeru, če poškodovana oseba zaradi kaznivega dejanja umre.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno na Švedskem, se lahko odškodnina prizna ne glede na državljanstvo ali državo prebivališča oškodovanca. Če pa sta kaznivo dejanje in oškodovanec tako rahlo povezana s Švedsko, da ni razumno, da bi odškodnino za poškodbo zagotovila Švedska, se odškodnina ne izplača. Ta izjema se uporablja restriktivno. Izjema se prav tako ne uporablja za državljana druge države EU, ki je izpostavljen nasilnemu naklepnemu kaznivemu dejanju na Švedskem.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Da; če živite na Švedskem, lahko za odškodnino zaprosite na Švedskem, tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi, in to v EU ali zunaj nje.

Načeloma je treba odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja najprej uveljavljati v državi, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če odškodnine za škodo v navedeni državi ni mogoče dobiti ali če je ni mogoče dobiti v celoti, ima lahko oškodovanec, ki živi na Švedskem, pravico, da odškodnino zaradi škode, povzročene s kaznivim dejanjem, uveljavlja od Švedske.

Če je kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU in je odškodnino za zadevno kaznivo dejanje mogoče prejeti v navedeni državi, lahko švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Brottsoffermyndigheten) osebi, ki na Švedskem uveljavlja odškodnino, pomaga pri stiku z državo, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno. Pod nekaterimi pogoji je švedsko odškodnino mogoče izplačati, še preden je bila pravica do odškodnine obravnavana v drugi državi EU.

Če odškodnine za škodo ni mogoče izplačati v drugi državi EU, se pravica do odškodnine presoja na podlagi švedskih pravil.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da, kaznivo dejanje je treba prijaviti policiji, oškodovanec pa mora policiji tudi pomagati pri preiskavi.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Da; odškodnina se zelo redko prizna pred koncem policijske preiskave in sodne presoje.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Načeloma velja, da mora biti znani storilec za kaznivo dejanje obsojen, preden državna odškodnina postane izplačljiva. Oseba, ki je škodo povzročila, je tudi prva, ki mora zagotoviti odškodnino, in načeloma to pomeni, da je treba zahtevek najprej vložiti zoper storilca. Po drugi strani pa velja, da če iz preiskave očitno izhaja, da storilec odškodnine ne more plačati, se lahko ta izplača tudi, če je oškodovanec predhodno ne zahteva od storilca.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da; če storilec ni bil identificiran in je policijska preiskava zaključena, ste lahko upravičeni do odškodnine. V takih primerih presoja kaznivega dejanja in pravice do odškodnine temelji predvsem na vsebini policijskega zapisnika. Poleg tega mora oškodovanec predložiti tudi dokaze, iz katerih izhaja škoda ali poškodba, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Da; rok za vložitev vloge je tri leta, ki se šteje, kot sledi:

če je bila v zvezi s kaznivim dejanjem izdana sodba, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je sodba postala pravnomočna (ko zoper njo ni bilo več mogoče vložiti pritožbe);

če je bila policijska preiskava končana, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma, ko je bila sprejeta odločitev o zaključku preiskave;

če policijska preiskava ni bila uvedena, je treba vlogo vložiti v treh letih od datuma storitve kaznivega dejanja.

Otroci, ki so bili kaznivemu dejanju izpostavljeni pred 18. letom, lahko vlogo za odškodnino vložijo do dopolnjenega 21. leta.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina na primer krije:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

– materialno (neduševno) škodo:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje)

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.)

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve)
    • izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.)

    Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

    • izguba priložnosti

    Ne, samo odškodnina za izgubo zaslužka ali prihodnjo izgubo zaslužka (anuiteta).

    • stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški)

    Ne.

    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino

Odškodnina se lahko prizna za poškodovana ali uničena oblačila, očala in podobne predmete, ki jih je poškodovana oseba nosila, ko je utrpela poškodbo.

V drugih primerih so možnosti za odškodnino zaradi škode na premoženju zelo omejene; glej oddelek 1.2 zgoraj.

  • drugo.

– duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve

Da. Poleg odškodnine za bolečine in trpljenje se lahko prizna tudi odškodnina zaradi kršitve, če je bilo kaznivo dejanje usmerjeno v telo, svobodo ali mir žrtve in je pomenilo resno kršitev osebne celovitosti oškodovanca.

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

– materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebni stroški

Da, če odškodnina ni priznana iz drugih virov.

  • stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija)

Da; če sta bili s kaznivim dejanjem povzročena smrt in osebna poškodba osebe, ki je bila pokojniku posebno blizu, se odškodnina lahko prizna, če ni priznana iz drugih virov. Glej tudi oddelka 1.3 in 1.4.

  • izguba preživljanja ali priložnosti

Odškodnino zaradi izgube preživljanja je mogoče priznati pod nekaterimi pogoji.

– duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve
Da; glej oddelek 1.3 zgoraj.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se običajno izplača z enkratnim plačilom. Odškodnino zaradi trajnih poškodb je pogosto treba pozneje prilagoditi, ko se izkaže, da so poškodbe trajne. Dolgotrajna izguba zaslužka se običajno prilagodi enkrat letno s plačili za nazaj. Če je oškodovanec zaradi poškodbe utrpel invalidnost, zaradi katere je trajno zmanjšana njegova zmožnost za delo, je pod nekaterimi pogoji lahko upravičen do odškodnine za prihodnjo izgubo zaslužka v obliki anuitete, ki se izplačuje v mesečnih obrokih.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zniža ali v celoti zavrne, če se je zaradi ravnanja oškodovanca povečalo tveganje poškodbe, in sicer v povezavi s kaznivim dejanjem ali drugače, naklepno ali iz malomarnosti. Odškodnina se običajno tako prilagodi, če je oškodovanec sam povzročil kaznivo dejanje s svojim kaznivim ravnanjem, ali če je kaznivo dejanje povezano z drogami, ali če se je oškodovanec v zvezi s kaznivim dejanjem izzivalno obnašal.

Zahteva se tudi, da oškodovanec v razumni meri sodeluje v policijski preiskavi. Oškodovanec mora tudi sodelovati v postopku uveljavljanja odškodnine, ki ga vodi švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, in sicer z zagotavljanjem informacij ter predložitvijo listin, potrebnih za presojo. Če vložnik zahtevka ne sodeluje v policijski preiskavi, se lahko odškodnina zavrne. Enako velja, če vložnik zahtevka ne sodeluje pri obravnavi odškodninskega zahtevka.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

V zvezi z odškodnino za osebno poškodbo in kršitve finančno stanje oškodovanca ne vpliva na pravico do odškodnine ali znesek priznane odškodnine. V primeru škode na premoženju in povsem finančne škode pa finančno stanje oškodovanca v nekaterih primerih lahko vpliva na pravico do odškodnine in znesek priznane odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, je subsidiarna kateri koli drugi odškodnini, do katere je morda upravičen oškodovanec zaradi škode ali utrpele poškodbe. To pomeni, da je treba vse druge vrste odškodnin odšteti od odškodnine za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja. To se na primer nanaša na odškodnino, ki se izplača ali za katero se domneva, da se bo lahko izplačala, in na vse vrste odškodnin na podlagi zavarovanja, do katerih je oškodovanec upravičen.

Kako se odškodnina izračuna?

Odškodnina se izračuna v skladu s pravili iz zakona o odškodnini zaradi poškodb, ki nastanejo zaradi kaznivega dejanja (brottsskadelag), in iz zakona o odgovornosti za škodna dejanja (skadeståndslag). V nekaterih pogledih je upravičenost do odškodnine zaradi škode, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, bolj omejena kot upravičenost do odškodnine zaradi škodnih dejanj. Odškodnina mora biti načeloma oblika povračila in mora, kolikor je mogoče, zagotoviti oškodovancu enak finančni položaj, kot bi ga imel, če škoda ali poškodba ne bi nastala.

Kriti so vsi bistveni in razumni stroški ter morebitna izguba zaslužka zaradi škode ali poškodbe. Za odškodnino je določena zgornja meja – glej oddelek 1.18.

Odškodnina zaradi bolečin in trpljenja se izplača v skladu s tabelami: običajen znesek med bolniško odsotnostjo je približno 2 400 SEK na mesec (v letu 2017), lahko pa se dodeli višja odškodnina, na primer za zdravljenje v enoti za intenzivno nego. V primeru nekaterih kaznivih dejanj, pri katerih je posledica poškodbe smrt (odškodnina sorodnikom), in v primeru posilstva se osebna poškodba domneva, kar pomeni, da je ni treba dokazovati. V takih primerih se glede odškodnine zaradi bolečin in trpljenja uporabijo predloge: 50 000 SEK v primeru naklepne povzročitve smrti, 25 000 SEK v primeru nenamerne povzročitve smrti in 15 000 SEK v primeru posilstva.

Odškodnina zaradi poškodb, ki povzročijo trajno invalidnost, se določi na podlagi tabel ter zdravniške ocene obsega invalidnosti in starosti vložnika.

Odškodnina zaradi trajne skaženosti se določi na podlagi tabel in tega, kako opazna je zadevna skaženost in kje je, ter na podlagi starosti oškodovanca.

Odškodnina zaradi kršitve se določi na podlagi objektivnih okoliščin kaznivega dejanja in ne glede na subjektivno izkušnjo oškodovanca. V praksi lahko na primer odškodnina za nezakonito grožnjo znaša od 5 000 SEK do 20 000 SEK, za napad od 5 000 SEK do 100 000 SEK, za posilstvo 100 000 SEK, za poskus umora pa od 100 000 SEK do 150 000 SEK.

Od skupnega zneska odškodnine se nato odšteje pavšalni znesek 1 500 SEK (velja za leto 2017).

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najnižji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, je 100 SEK (po odštetju pavšalnega zneska).

Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za osebno poškodbo, tudi za bolečine in trpljenje, je 896 000 SEK (podatek za leto 2017). Pod nekaterimi pogoji se lahko dodeli tudi odškodnina za anuiteto.

Najvišji znesek odškodnine, ki se lahko dodeli za materialno škodo in povsem finančno škodo, je 448 000 SEK (velja za leto 2017).

V zvezi z odškodninami za kršitve zgornja meja ne obstaja.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da – v zvezi s finančnimi izgubami, kot so stroški zdravljenja ali izguba zaslužka, mora oškodovanec navesti znesek ali predložiti dokazila, iz katerih jasno izhaja obseg škode.

Pri odškodnini za duševno škodo (bolečine in trpljenje, kršitev, trajna poškodba ter odškodnina otrokom, ki so bili priča kaznivega dejanja) ni treba navesti zneska.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da – državna odškodnina za škodo, ki je nastala zaradi kaznivega dejanja, se dodeli le, če škoda ni krita z drugimi vrstami odškodnine, do katere je oškodovanec upravičen.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne, odškodnine ni mogoče dobiti izplačane vnaprej.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Da, če zahtevek ne zastara, kar se običajno zgodi deset let po sprejetju odločitve.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Če vložnika zastopa pravni zastopnik, je treba priložiti izvirnik pooblastila. Stroške je običajno treba utemeljiti s predložitvijo izvirnikov računov. Priporočljivo je tudi, da vložnik na splošno predloži zgoraj navedene listine, ki so relevantne za zadevno škodo ali poškodbo.

Če potrebne listine niso priložene, švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pridobi potrebne listine za presojo pravice do odškodnine in zneska take odškodnine. To stori na podlagi pooblastila, ki ga vložnik podeli organu ob predložitvi zahteve. Če organ sam ne more pridobiti potrebnih informacij in listin, se da vložniku možnost, da jih zagotovi.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

Švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Brottsoffermyndigheten, Box 470, 901 09 UMEÅ, Švedska.

Opozoriti je treba, da je treba zahtevek vložiti na posebnem obrazcu. Obrazci so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: www.brottsoffermyndigheten.se.

Zahtevek je mogoče vložiti tudi elektronsko, če ima vložnik švedsko identifikacijsko številko za elektronsko bančništvo. Tako je zahtevek mogoče vložiti prek spletišča: www.brottsoffermyndigheten.se.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Čas obravnave je odvisen od trenutne delovne obremenitve organa, lahko pa tudi od zapletenosti zadeve. Povprečen čas obravnave je trenutno približno tri mesece (velja za leto 2017).

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločb švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj ni mogoče izpodbijati, lahko pa organ spremeni svojo odločitev na podlagi zahteve ali na svojo pobudo, če se pojavijo nove okoliščine ali če za to obstajajo drugi razlogi. Odločitve ni mogoče spremeniti v škodo vložnika.

Vložnik, ki z odločbo ni zadovoljen, lahko organu pošlje pisno zahtevo za ponovno obravnavo zadeve. V zahtevi je treba navesti želeno spremembo in razloge zanjo. Zahtevi je treba priložiti morebitno dopolnilno gradivo.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije in obrazci vlog so na voljo na spletišču švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na naslovu: https://www.brottsoffermyndigheten.se/. Informacije o odškodnini in tem, kako vložiti zahtevek, so na voljo v več jezikih, obrazci pa so na voljo v angleščini.

Vsak delavnik med 9. in 15. uro je na voljo tudi telefonska linija švedskega organa za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (+46 90708200). Nasveti na telefonski liniji so na voljo v švedščini in angleščini.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Poleg zgoraj navedenega so informacije o sodnih postopkih na voljo na naslovu: http://www.rattegangsskolan.se/, v angleščini pa na naslovu: http://www.courtintroduction.se/.

Informacije, namenjene otrokom do 18. leta, so prilagojene zadevni starosti in so na voljo na naslovu: https://www.jagvillveta.se/. Navedene so v več jezikih.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Obrazca zahteve ni težko izpolniti, če imate pri tem težave, pa se lahko obrnete tudi na švedski organ za podporo in odškodnino žrtvam kaznivih dejanj. Odškodnina za stroške pravnega zastopanja se dodeli le, če so za to posebni razlogi.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Pri vložitvi zahtevka vam lahko pomaga lokalni center za podporo žrtvam. Najdete ga lahko prek spletišča švedske organizacije za podporo žrtvam (Brottsofferjouren) na naslovu: http://www.brottsofferjouren.se/, lahko pa tudi pokličete na telefonsko številko: +46 200212019.

Zadnja posodobitev: 21/01/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču