Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?
Zakon omogoča priznanje enkratne finančne odškodnine osebam, ki so bile poškodovane zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja; odškodnine za druge vrste kaznivih dejanj ni mogoče dodeliti. Kaznivi dejanji, ki sta vključeni, sta zlasti umor in telesna poškodba. Na podlagi zakona se kazniva dejanja spolne zlorabe, spolnega nasilja in posilstva štejejo kot posebne kategorije kaznivih dejanj, za katere je mogoče priznati odškodnino za duševno škodo.
Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?
Žrtve nasilnih kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo). Za kazniva dejanja posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja je v zakonu predvidena odškodnina za duševno škodo.
Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?
Če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, lahko na podlagi zakona tudi njeni sorodniki zahtevajo odškodnino, in sicer preživeli zakonec in preživeli otroci pokojnika, če ni otrok, pa preživeli starši pokojnika, in če ni staršev, oseba, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.
Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?
Ne, zakon v takem primeru ne omogoča dodelitve odškodnine sorodnikom žrtve kaznivega dejanja.
Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?
Odškodnino lahko zahteva žrtev, ki je državljan Slovaške republike ali druge države članice EU ali oseba brez državljanstva, ki ima stalno prebivališče na ozemlju Slovaške republike ali v drugi državi članici EU, ali tuji državljan pod pogoji in v obsegu, ki ga določa mednarodna pogodba, ratificirana in razglašena v skladu z zakonom, če je bila telesna poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.
Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?
Ne, slovaška zakonodaja takega postopka ne omogoča. Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je bila telesna poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.
Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?
Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je iz preiskave mogoče sklepati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je bilo vzrok telesne poškodbe. Zato je odškodnino mogoče priznati le, če je bil prej izveden kazenski pregon, vendar pri tem ni pomembno, ali je ta temeljil na prijavi žrtve ali je bil začet drugače.
Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?
Da, pred vložitvijo zahteve za odškodnino mora biti izdana zakonita odločba, na podlagi katere je bil storilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ali sodba, s katero je bil obdolženec oproščen, ker zaradi neprištevnosti ni kazensko odgovoren. Če storilec kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ni znan, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, lahko žrtev odškodnino zahteva na podlagi odločbe pristojnega organa, iz katere izhajajo zgoraj navedena dejstva. V takem primeru pa iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne sme izhajati razumen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, storjeno.
Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?
Vložitev vloge za pridobitev odškodnine od storilca ni pogoj za uveljavljanje odškodnine, vendar pa lahko organ za odločanje zniža znesek dodeljene odškodnine, če žrtev ne sprejme ukrepov za pridobitev odškodnine od storilca.
Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?
Če storilec kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve, ni znan, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, žrtev pa za telesno poškodbo ni prejela polne odškodnine iz drugih virov, lahko žrtev uveljavlja odškodnino, če iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki so jo izvedli organi kazenskega pregona, ne izhaja utemeljen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, dejansko storjeno. Zahtevek mora biti podprt z zakonito odločbo organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, pri čemer so v navedeni odločbi dokazana zgoraj navedena dejstva.
Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?
Zahtevek je treba vložiti v šestih mesecih od začetka veljavnosti kazenske obsodbe storilca. Če storilec ni znan ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, je treba zahtevek vložiti v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločbe organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo.
Katere izgube in stroške zajema odškodnina?
Ali se odškodnina prizna na primer za:
Odškodnina se izplača le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo) in duševno škodo v zakonskih primerih. Odškodnina ne vključuje drugih izgub ali izdatkov.
(a) za žrtev kaznivega dejanja:
– materialno (neduševno) škodo:
- stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
- dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
- trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
- izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.);
- izguba priložnosti;
- stroški sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo (kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški);
- odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
- drugo;
– se ne uporablja;
– duševno (moralno) škodo:
- bolečine in trpljenje žrtve – odškodnina za duševno škodo zaradi kaznivih dejanj posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja
(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:
– materialno (neduševno) škodo:
- pogrebni stroški;
- stroški zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
- izguba preživljanja ali priložnosti;
– se ne uporablja;
– duševno škodo:
- bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve – če žrtev nasilnega kaznivega dejanja umre, se njenim preživelim družinskim članom izplača odškodnina, ki na podlagi zakona ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače, ki velja v trenutku, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. To se nanaša na zahtevek, ki se sorazmerno razdeli med vse upravičene preživele družinske člane.
Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?
Odškodnina se izplača z enkratnim plačilom.
Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?
Vnos v kazenski evidenci ne vpliva na priznanje odškodnine, ki jo izplača Slovaška republika. Organ za odločanje lahko zniža odškodnino, če je žrtev delno kriva za nastanek telesne poškodbe ali ne sprejme ukrepov za prejem odškodnine neposredno od storilca.
Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?
Finančno stanje žrtve ne vpliva na odločbo o odškodnini.
Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?
Na znesek odškodnine lahko vpliva delež žrtvine krivde za nastanek telesne poškodbe ali dejstvo, da žrtev ni sprejela ukrepov za prejem odškodnine neposredno od storilca.
Kako se odškodnina izračuna?
Če je telesna poškodba priznana s sodno odločbo, odškodnina temelji na obsegu telesne poškodbe, navedenem v sodbi; drugače pa se pri telesni poškodbi poleg izračuna odškodnine uporabljajo tudi določbe posebne zakonodaje o uveljavljanju odškodnine za bolečine in trpljenje ter zmanjšano družbeno funkcijo. Odškodnina za duševno škodo v primeru kaznivega dejanja posilstva, spolnega nasilja ali spolne zlorabe znaša desetkratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku poškodbe), odškodnina za duševno škodo sorodnikov pa, kot je ustrezno.
Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?
Zakon ne določa najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek je določen na 50-kratnik minimalne plače, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja (opomba: trenutno je to 21 750 EUR).
Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?
Če je bila telesna poškodba priznana v kazenski obsodbi, se znesek odškodnine določi na podlagi navedene sodbe. V nasprotnem primeru je potrebno zdravniško potrdilo, ki vsebuje potrebne podatke za opredelitev točnega zneska odškodnine. Pravila za določanje zneska odškodnine so navedena v zakonodaji o pravilih za izračun kategorije telesne poškodbe na splošno, ne samo za določanje odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.
Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?
Da, odškodnina se zagotovi le ob predpostavki, da za škodo ni bila dodeljena odškodnina iz drugih virov (na primer na podlagi zasebnega zavarovanja ali neposredno od storilca nasilnega kaznivega dejanja).
Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?
Predujem odškodnine ni mogoč.
Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?
Tak postopek je mogoč; žrtev lahko znova zahteva odškodnino (če so se na primer spremenile okoliščine ali v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja), vendar mora biti vloga vložena v osnovnem roku (tj. v šestih mesecih od začetka veljavnosti kazenske obsodbe, s katero je bil storilec spoznan za krivega, če storilec ni znan ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, pa v šestih mesecih od začetka veljavnosti odločbe organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo). Skupni znesek odškodnine v posamezni zadevi pa ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače.
Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?
- Pravnomočno sodbo ali odločbo organa kazenskega pregona, ki je zadnji obravnaval zadevo; če žrtev odločbe ne more priložiti, mora navesti organ kazenskega pregona ali sodišče, ki je zadnje obravnavalo kaznivo dejanje, in zagotoviti informacije o osumljencu, ki naj bi storil kaznivo dejanje, katerega posledica je bila telesna poškodba žrtve, če žrtev ve, kdo je osumljenec;
- gradivo o telesni poškodbi, ki jo je žrtev utrpela zaradi kaznivega dejanja, vključno s podrobnostmi o višini že prejete odškodnine ali višini odškodnine, ki jo žrtev lahko upravičeno pričakuje iz drugega vira, ali dokaze o odločbah o odškodnini za telesno poškodbo, ki še niso bile izvršene, in informacije o ukrepih, ki jih je žrtev sprejela za uveljavljanje odškodnine od storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je telesna poškodba žrtve;
- listino, iz katere izhaja razmerje sorodnikov in skupine upravičencev, če je žrtev zaradi kaznivega dejanja umrla;
- listino, iz katere izhaja obveznost preživljanja, ki jo je imel pokojnik, ali zagotavljanje preživljanja s strani pokojnika, če gre za osebo, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.
Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?
Za postopek uveljavljanja odškodnine ni treba plačati pristojbine.
Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?
O zahtevah za odškodnino odloča ministrstvo za pravosodje Slovaške republike.
Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?
Zahtevo je treba poslati na naslov:Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky, Župné námestie 13, 813 11 Bratislava
Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?
Žrtvi ni treba sodelovati.
Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?
Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike mora o zahtevah za odškodnino odločiti v šestih mesecih.
Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?
Če ministrstvo za pravosodje Slovaške republike ne prizna zahtevka ali če ga prizna le delno, lahko žrtev zahteva odškodnino z vložitvijo tožbe zoper Slovaško republiko, ki jo zastopa njeno ministrstvo za pravosodje, in sicer najpozneje v enem letu od datuma vročitve odločbe o zahtevku.
Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?
Na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike http://www.justice.gov.sk/Stranky/default.aspx. Preiskovalni organi v okviru kazenskega postopka vsako žrtev obvestijo o možnostih in pogojih uveljavljanja odškodnine od Slovaške republike.
Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?
Informacije o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj se objavijo na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike (http://www.justice.gov.sk/Stranky/Nase-sluzby/Trestne-pravo/Informacie-pre-obete-trestnych-cinov.aspx). Ko je žrtev zaslišana v kazenskem postopku, se ji zagotovijo tudi informacije o organizacijah, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam (ter njihovi kontaktni podatki).
Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?
Pravne pomoči ni mogoče dobiti posebej za uveljavljanje odškodnine. Mogoče pa je uporabiti splošno pravno pomoč države, ki jo zagotavlja center za pravno pomoč. Poleg tega tudi samo ministrstvo za pravosodje Slovaške republike zagotavlja osnovne smernice za uveljavljanje odškodnine.
Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?
Da, obstajajo organizacije, ki zagotavljajo pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar trenutno delujejo neodvisno od države.
