Poišči informacije po področjih
Zakon določa enkratno finančno odškodnino za osebe, ki so utrpele osebno poškodbo zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja; odškodnine za druge vrste kaznivih dejanj ni mogoče dodeliti. Odškodnina za osebno poškodbo je povezana predvsem s kaznivimi dejanji umora in telesne poškodbe. Na podlagi zakona se kazniva dejanja trgovine z ljudmi, spolne zlorabe, spolnega nasilja in posilstva štejejo za ločeno kategorijo kaznivih dejanj, za katero je mogoče priznati odškodnino za duševno škodo.
Žrtve nasilnih kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino le za utrpelo škodo (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo). Za kazniva dejanja trgovine z ljudmi, posilstva, spolne zlorabe in spolnega nasilja je v zakonu predvidena odškodnina za duševno škodo.
Če je oseba zaradi nasilnega kaznivega dejanja umrla, lahko po zakonu tudi njeni sorodniki zahtevajo odškodnino, zlasti morebitni preživeli zakonec in preživeli otroci pokojnika, če ni otrok, pa preživeli starši pokojnika, in če ni staršev, oseba, do katere je imel pokojnik obveznost preživljanja.
Ne, zakon v takih primerih ne omogoča dodelitve odškodnine sorodnikom žrtve kaznivega dejanja.
Odškodnino lahko zahteva žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki je državljan Slovaške republike ali druge države članice EU ali oseba brez državljanstva, ki ima stalno prebivališče v Slovaški republiki ali drugi državi članici EU, ali tuji državljan pod pogoji in v obsegu, ki ga določa mednarodna pogodba, ratificirana in razglašena v skladu z zakonom, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki. Odškodnino lahko zahteva žrtev nasilnega kaznivega dejanja, ki ji je bil v Slovaški republiki dodeljen azil, subsidiarna zaščita, začasno zatočišče, dovoljenje za prebivanje ali izredno dovoljenje za prebivanje, če je bila poškodba povzročena v Slovaški republiki.
Ne, slovaško pravo takega postopka ne omogoča. Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je bila poškodba povzročena na ozemlju Slovaške republike.
Odškodnino je mogoče zahtevati le, če je iz preiskave mogoče sklepati, da je bilo kaznivo dejanje storjeno in da je bilo vzrok poškodbe. Zato je odškodnino mogoče priznati le, če je bil prej izveden kazenski pregon, vendar pri tem ni pomembno, ali je ta temeljil na prijavi žrtve ali je bil začet drugače.
Da, pred vložitvijo zahteve za odškodnino mora biti izdana pravnomočna sodba ali kaznovalni nalog v kazenskem postopku, na podlagi katerega je bil storilec spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja, katerega posledica je poškodba žrtve, ali sodba, s katero je bil obdolženec oproščen, ker zaradi neprištevnosti ali mladoletnosti ni bil kazensko odgovoren, žrtev pa odškodnine za poškodbo ni prejela iz drugih virov. Če se kazenski pregon prekine ali ustavi (ali odloži) na podlagi ustreznih določb zakona št. 301/2005 (kazenski zakonik), lahko žrtev odškodnino zahteva na podlagi odločbe pristojnega organa, iz katere izhajajo zgoraj navedena dejstva. Vendar pa v takem primeru iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki jo izvedejo organi kazenskega pregona, ne sme izhajati razumen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, katerega posledica je poškodba žrtve, storjeno.
Za upravičenost do odškodnine po tem zakonu mora žrtev nasilnega kaznivega dejanja v kazenskem postopku vložiti odškodninski zahtevek za škodo, povzročeno zaradi poškodbe. To ne velja, če je bila s kaznivim dejanjem povzročena smrt ali v primeru poškodbe, povzročene s kaznivim dejanjem trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega napada ali spolne zlorabe.
Če identiteta storilca kaznivega dejanja, katerega posledica je poškodba žrtve, ni znana, če ni znano, kje se nahaja, ali če kazenski pregon takega storilca preprečuje zakoniti zadržek, žrtev pa za poškodbo ni prejela polne odškodnine iz drugih virov, lahko žrtev uveljavlja odškodnino samo, če iz izida preiskave ali skrajšane preiskave, ki so jo izvedli organi kazenskega pregona, ne izhaja utemeljen dvom o tem, ali je bilo kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela poškodbo, dejansko storjeno. Zahtevek mora biti podprt s pravnomočno odločbo organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, da se dokažejo zgoraj navedena dejstva.
Zahtevek je treba vložiti v enem letu od datuma, ko je sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega kaznivega dejanja, postala pravnomočna. Če identiteta storilca ni znana ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek, je treba zahtevek vložiti v šestih mesecih od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, postala pravnomočna.
Če je sodišče v kazenskem postopku žrtev nasilnega kaznivega dejanja in njen odškodninski zahtevek za škodo, ki je posledica poškodbe, napotilo na pravdo ali postopek pred drugim organom, je treba vlogo vložiti v enem letu od datuma, ko je odločba o upravičenosti žrtve v pravdnem ali drugem postopku postala pravnomočna. Ko se ta rok izteče, pravica do odškodnine po tem zakonu preneha.
Odškodnina zajema na primer naslednje:
Odškodnina se izplača le za telesne poškodbe (odškodnina za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo), v primerih, opredeljenih z zakonom, pa tudi za duševno škodo. Odškodnina ne zajema drugih izgub ali izdatkov.
– materialno (neduševno) škodo:
– se ne uporablja;
– duševno (nematerialno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– se ne uporablja;
– duševno škodo:
Odškodnina se izplača z enkratnim izplačilom.
Kazenska evidenca ne vpliva na priznanje odškodnine, ki jo izplača Slovaška republika. Organ za odločanje lahko zniža odškodnino, če je žrtev delno kriva za nastanek poškodbe ali ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine od storilca, ki je poškodbo povzročil.
Finančno stanje žrtve ne vpliva na odločbo o odškodnini.
Na znesek odškodnine lahko vpliva delež žrtvine krivde za nastanek poškodbe ali dejstvo, da žrtev ni uveljavljala pravice do prejema odškodnine neposredno od storilca kaznivega dejanja.
Če je poškodba priznana s sodno odločbo, odškodnina temelji na obsegu poškodbe, navedenem v sodbi; v drugih primerih poškodb se ustrezno uporablja posebna zakonodaja o uveljavljanju odškodnine za bolečine in zmanjšano družbeno funkcijo. Odškodnina za duševno škodo v primeru kaznivih dejanj trgovine z ljudmi, posilstva, spolnega nasilja ali spolne zlorabe znaša desetkratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku škode), odškodnina za duševno škodo preživelih družinskih članov žrtve, če je ta zaradi kaznivega dejanja umrla, pa znaša 50-kratnik minimalne plače (ki je veljala ob nastanku škode).
Zakon ne določa najnižjega zneska odškodnine. Najvišji znesek je določen na 50-kratnik minimalne plače, ki velja ob storitvi kaznivega dejanja (opomba: trenutno je to 29 000 EUR).
Če je bila odškodnina zaradi osebne poškodbe priznana s pravnomočno sodbo ali kaznovalnim nalogom v kazenskem postopku, se odškodnina v primeru poškodbe izračuna in dodeli na podlagi obsega poškodbe, navedenega v sodbi ali kaznovalnem nalogu. Če se žrtev in njen zahtevek v kazenskem postopku napotita na pravdo, izračun in dodelitev odškodnine v primeru poškodbe temeljita na obsegu poškodbe, kot je naveden v odločbi civilnega sodišča . Sicer je treba za določitev točnega zneska odškodnine predložiti zdravniško mnenje, ki vsebuje potrebne informacije za njegov izračun. Pravila za določanje zneska odškodnine so opredeljena v zakonodaji, ki določa pravila za izračun osebne škode na splošno, ne samo za določanje odškodnine žrtvam nasilnih kaznivih dejanj.
Da, odškodnina se zagotovi le pod pogojem, da za poškodbo ni bila dodeljena odškodnina iz drugih virov (na primer na podlagi zasebnega zavarovanja ali neposredno od storilca nasilnega kaznivega dejanja).
Predujmi odškodnine niso na voljo.
To je mogoče; žrtev lahko zahteva odškodnino več kot enkrat (na primer ob spremembi okoliščin ali poslabšanju zdravstvenega stanja), vendar mora biti vloga vložena v osnovnem roku (tj. v enem letu od datuma, ko je kazenska sodba, s katero je bil storilec spoznan za krivega, postala pravnomočna, ali – če identiteta storilca ni znana ali če njegov pregon preprečuje zakoniti zadržek – v enem letu od datuma, ko je odločba organa kazenskega pregona ali sodišča, ki je zadnje obravnavalo zadevo, postala pravnomočna). Skupni znesek odškodnine v isti zadevi pa ne sme presegati 50-kratnika minimalne plače.
Za postopek uveljavljanja odškodnine ni treba plačati pristojbine.
O zahtevah za odškodnino odloča ministrstvo za pravosodje Slovaške republike.
Zahtevo je treba poslati na naslov: Ministerstvo spravodlivosti Slovenskej republiky [ministrstvo za pravosodje Slovaške republike], Račianska ul. 71, 813 11 Bratislava.
Navzočnost žrtve se ne zahteva.
Ministrstvo za pravosodje Slovaške republike mora o zahtevah za odškodnino odločiti v šestih mesecih.
Če ministrstvo za pravosodje Slovaške republike ne prizna zahtevka ali če ga prizna le delno, ima žrtev nasilnega kaznivega dejanja pravico zahtevati zaščito svojih subjektivnih pravic z upravno pritožbo na podlagi ustreznih določb zakona št. 162/2015 (zakonik o postopku pred upravnim sodiščem). Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?
Na spletišču ministrstva za pravosodje Slovaške republike.
Med kazenskim postopkom preiskovalni organi žrtve obvestijo o možnostih in pogojih uveljavljanja odškodnine od Slovaške republike.
Informacije o odškodnini za žrtve kaznivih dejanj so objavljene na spletišču ministrstva za pravosodje. Za povezavo kliknite tukaj. Prav tako se žrtvi, ki je zaslišana v kazenskem postopku, zagotovijo informacije (vključno s kontaktnimi podatki) o organizacijah, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam.
Pravne pomoči ni mogoče dobiti posebej za uveljavljanje odškodnine. Mogoče pa je uporabiti splošno pravno pomoč države, ki jo zagotavlja center za pravno pomoč. Poleg tega tudi samo ministrstvo za pravosodje zagotavlja osnovne smernice za uveljavljanje odškodnine.
Da, obstajajo organizacije, ki ponujajo pomoč in podporo žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, vendar trenutno delujejo neodvisno od države.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.