Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Finančna odškodnina se dodeli žrtvam, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja na podlagi členov 188 in 189 kazenskega zakonika, telesna poškodba na podlagi člena 194 kazenskega zakonika, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad na podlagi členov 218 do 220 kazenskega zakonika, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki na podlagi členov 210 in 211 kazenskega zakonika, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

Finančna odškodnina se dodeli:

• žrtvam: za stroške hospitalizacije in druge vrste zdravstvenih stroškov, nastalih žrtvi; za premoženjsko škodo, nastalo zaradi uničenja, poslabšanja ali povzročitve neuporabnosti žrtvinega premoženja ali odtujitve premoženja žrtvi s storitvijo kaznivega dejanja; za zaslužek, za katerega je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja;
• zakoncu, otrokom in osebam, finančno odvisnim od pokojnika: za pogrebne stroške in preživnino, za katero je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Finančna odškodnina se na zahtevo in pod pogoji iz tega poglavja dodeli naslednjim kategorijam žrtev:

1. osebam, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja na podlagi členov 188 in 189 kazenskega zakonika, telesna poškodba na podlagi člena 194 kazenskega zakonika, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad na podlagi členov 218 do 220 kazenskega zakonika, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki na podlagi členov 210 in 211 kazenskega zakonika, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem;
2. zakoncu, otrokom in osebam, finančno odvisnim od osebe, ki je umrla zaradi zgoraj navedenih kaznivih dejanj.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Da, finančno pomoč lahko prejmejo bližnji sorodniki (dediči) do drugega kolena ali sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, vendar je kot neposredno posledico namernega nasilnega dejanja utrpela hude poškodbe.

Finančna odškodnina se na zahtevo dodeli naslednjim kategorijam žrtev:

1. osebam, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja na podlagi členov 188 in 189 kazenskega zakonika, telesna poškodba na podlagi člena 194 kazenskega zakonika, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad na podlagi členov 218 do 220 kazenskega zakonika, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki na podlagi členov 210 in 211 kazenskega zakonika, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem;
2. zakoncu, otrokom in osebam, finančno odvisnim od osebe, ki je umrla zaradi zgoraj navedenih kaznivih dejanj.

Finančna odškodnina se dodeli zgoraj navedenim žrtvam, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:

1. romunski državljan;
2. tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki zakonito prebiva v Romuniji;
3. državljan države članice EU, ki je zakonito prisoten na ozemlju Romunije na dan, ko je kaznivo dejanje storjeno, ali
4. tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju države članice EU in je zakonito prisotna na ozemlju Romunije na dan, ko je kaznivo dejanje storjeno.

Žrtvam, ki niso vključene v zgoraj navedene kategorije oseb, se finančna odškodnina dodeli na podlagi mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je Romunija.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

Da. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:

1. romunski državljan;
2. tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki zakonito prebiva v Romuniji;
3. državljan države članice EU, ki je zakonito prisoten na ozemlju Romunije na dan, ko je kaznivo dejanje storjeno, ali
4. tuj državljan ali oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju države članice EU in je zakonito prisotna na ozemlju Romunije na dan, ko je kaznivo dejanje storjeno.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Ne. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Da. Finančna odškodnina se žrtvi dodeli samo, če je ta kaznivo dejanje prijavila organom pregona ali sodišču v 60 dneh od storitve kaznivega dejanja; če pa gre za zakonca, otroke in vzdrževane osebe pokojnika, v 60 dneh od datuma, ko je žrtev izvedela za kaznivo dejanje.

Če žrtev fizično ali psihično ni bila sposobna prijaviti kaznivega dejanja organom pregona, se 60-dnevni rok računa od datuma, ko je ta nesposobnost prenehala.

Za žrtve, ki še niso dopolnile 18 let, in osebe, za katere velja odredba o prepovedi, ne velja obveznost prijave storjenega kaznivega dejanja organom pregona. Storitev kaznivega dejanja lahko organom pregona prijavi zakoniti zastopnik mladoletne osebe ali osebe, za katero velja odredba o prepovedi.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne. Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.

Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za odškodnino. Če se za predujem zaprosi v ločenem zahtevku, se v njem navede tudi faza sodnega postopka.

Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.

O prošnji žrtve za predujem finančne odškodnine odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj v 30 dneh od predložitve prošnje.

Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.

Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Da. Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko žrtvi dodeli finančna odškodnina, če je žrtev vložila zahtevo; če je žrtev vložila civilno tožbo v kazenskem postopku; če je storilec kaznivega dejanja insolventen ali pogrešan; če žrtev ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Da. Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev vloži zahtevo za finančno odškodnino, če ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko finančna odškodnina dodeli žrtvi, če so izpolnjene naslednje zahteve:

• žrtev je zahtevo za finančno odškodnino vložila v enem letu, in sicer:
  1. od datuma pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki je izreklo obsodilno ali oprostilno sodbo in dodelilo civilno odškodnino ali ki je izdalo oprostilno sodbo ali sklep o ustavitvi kazenskega postopka;
  2. od datuma, ko je tožilec odredil ustavitev kazenskega pregona v zvezi z nekaterimi osebami ali ustavitev pregona;
  3. od datuma odločitve, da se kazenski pregon ne začne;
• žrtev je vložila civilno tožbo v okviru kazenskega postopka;
• storilec kaznivega dejanja je insolventen ali pogrešan;
• žrtev ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.

Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev zahtevo za finančno odškodnino vloži v treh letih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Finančna odškodnina se dodeli:

• žrtvam: za stroške hospitalizacije in druge vrste zdravstvenih stroškov, nastalih žrtvi; za premoženjsko škodo, nastalo zaradi uničenja, poslabšanja ali povzročitve neuporabnosti žrtvinega premoženja ali odtujitve premoženja žrtvi s storitvijo kaznivega dejanja; za zaslužek, za katerega je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja;
• zakoncu, otrokom in osebam, finančno odvisnim od pokojnika: za pogrebne stroške in preživnino, za katero je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Pomoč se izplača z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančna odškodnina se ne dodeli, če:

• dejanje ne obstaja ali ni predvideno v kazenskem pravu ali je bilo storjeno v zakoniti obrambi pred napadom na žrtev;
• je bila žrtev pravnomočno obsojena zaradi sodelovanja v organizirani kriminalni združbi;
• je bila žrtev pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja umora, uboja ali umora prve stopnje, hude telesne poškodbe, naklepnega kaznivega dejanja, zaradi katerega je žrtev utrpela hudo telesno poškodbo, posilstva, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolne perverzije;
• sodišče v prid storilca kaznivega dejanja potrdi olajševalno okoliščino prekoračitve meja zakonite obrambe pred napadom na žrtev ali olajševalno okoliščino provokacije.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Finančno stanje se ne upošteva.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.

Kako se odškodnina izračuna?

Finančna odškodnina se žrtvi dodeli za naslednje kategorije škode, ki jo je utrpela zaradi storjenega kaznivega dejanja:

1. za žrtve, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja, telesna poškodba, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem;
   1. za stroške hospitalizacije in druge vrste zdravstvenih stroškov, nastalih žrtvi;
   2. za premoženjsko škodo, nastalo zaradi uničenja, poslabšanja ali povzročitve neuporabnosti žrtvinega premoženja ali odtujitve premoženja žrtvi s storitvijo kaznivega dejanja;
   3. za zaslužek, za katerega je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja;
2. za žrtve, ki so zakonec, otroci in osebe, finančno odvisne od osebe, ki je umrla zaradi zgoraj navedenih kaznivih dejanj:
   1. za pogrebne stroške;
   2. za preživnino, za katero je žrtev prikrajšana zaradi storjenega kaznivega dejanja.

Finančna odškodnina za premoženjsko škodo iz točke 2(a) se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.

Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Finančna odškodnina za premoženjsko škodo se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

Da. Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati:

1. priimek, ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva, stalno ali običajno prebivališče žrtve;
2. datum, kraj in okoliščine, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje, zaradi katerega je nastala škoda;
3. kategorije škode, utrpele zaradi kaznivega dejanja, ki spadajo pod člen 27(1);
4. kjer je ustrezno, organ pregona ali sodišče in datum prijave kaznivega dejanja tema organoma;
5. kjer je ustrezno, številko in datum sodbe ali akta organa pregona, kot je določeno v členu 24(1)(a);
6. status zakonca, otroka ali vzdrževane osebe pokojnika za žrtve iz člena 21(1)(b);
7. kazensko evidenco;
8. zneske, ki jih je kot odškodnino plačal storilec kaznivega dejanja, ali odškodnino, ki jo je žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplačala zavarovalnica;
9. zahtevani znesek finančne odškodnine.

Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, ter vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve.

Mogoče je prejeti navodila, vendar ne od sodišča, pač pa od služb za podporo žrtvam kaznivih dejanj (vzpostavljenih v okviru generalnih direktoratov za socialno pomoč in varstvo otrok na podlagi zakona št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj), na podlagi zakona in po presoji, namenjeni določitvi potreb žrtve po podpori.

Za zagotavljanje storitev podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj je v okviru organizacijske strukture vsakega generalnega direktorata vzpostavljen oddelek za podporo žrtvam kaznivih dejanj, v katerem delujejo najmanj trije strokovnjaki, in sicer: socialni delavec, psiholog in pravni svetovalec.

Postopek obveščanja, podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj obsega naslednje faze:

1. identifikacijo: ugotovitev statusa žrtve kaznivega dejanja za namene tega zakona;
2. napotitev – usmeritev žrtve na službo za podporo žrtvam kaznivih dejanj ter oddelke in ponudnike socialnih storitev iz člena 3^1;
3. začetne informacije – seznanitev žrtve s splošnimi informacijami o njenih pravicah in storitvah, ki so ji na voljo;
4. oceno položaja žrtve s strani službe za podporo žrtvam kaznivih dejanj ter oddelkov in ponudnikov socialnih storitev iz člena 3^1 za določitev ukrepov podpore in zaščite, ki jih lahko uporabi;
5. zagotovitev storitev podpore in zaščite;
6. spremljanje in oceno storitev podpore in zaščite.

Generalni direktorati storitve podpore in zaščite žrtvi in njenim družinskim članom zagotovijo brezplačno na zahtevo žrtve in njenih družinskih članov, lahko pa te storitve zagotovijo tudi javne službe socialne pomoči v mestih, občinah in skupnostih ter tudi zasebni ponudniki socialnih storitev.

Prošnja za storitve podpore in zaščite se naslovi na generalni direktorat, lahko pa tudi na zasebnega ali javnega ponudnika socialnih storitev; v tem primeru mora ponudnik o tem pisno obvestiti generalni direktorat, na območju pristojnosti katerega ima upravičenec do zadevne storitve stalno ali običajno prebivališče.

Žrtve se lahko, glede na ugotovljene potrebe, napotijo tudi na socialne, izobraževalne, zdravstvene ali druge službe splošnega pomena, ki obstajajo v bližini in se izvajajo v skladu z zakonom.

Storitve podpore in zaščite, odobrene žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom, so lahko:

1. informacije o pravicah žrtve;
2. psihološko svetovanje, svetovanje glede tveganj sekundarne in ponavljajoče se viktimizacije ali ustrahovanja in maščevanja;
3. svetovanje o finančnih in praktičnih vidikih po kaznivem dejanju;
4. storitve vključevanja/ponovnega vključevanja v družbo;
5. čustvena in socialna podpora za namen ponovnega vključevanja v družbo;
6. informacije in svetovanje o vlogi žrtve v kazenskem postopku, vključno s pripravo za sodelovanje v postopku. Te storitve informiranja in svetovanja ne vključujejo brezplačne pravne pomoči za žrtve nekaterih kaznivih dejanj na podlagi členov 14 do 20 zakona št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj ali pravne pomoči za oškodovanca na podlagi zakona št. 135/2010 o zakoniku o kazenskem postopku, kakor je bil naknadno spremenjen in dopolnjen;
7. napotitev žrtve na druge specializirane službe, kjer je to ustrezno: socialne, zdravstvene, zaposlovalne, izobraževalne ali druge službe splošnega pomena, ki se izvajajo v skladu z zakonom.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Da. Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.

Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za finančno odškodnino.

Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.

Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.

Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj ne določa druge omejitve, kot je omejitev iz člena 27(2), in sicer deset nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.

Če se je vrednost škode povečala, se lahko vloži nova zahteva za finančno odškodnino.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve (npr. sodbe, kakršna koli potrdila, računi ali dokumenti, ki se lahko uporabijo kot dokazilo o plačilu, zdravniška potrdila, izvedenska poročila).

Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati naslednje informacije ali, kjer je to ustrezno, ji morajo biti priložena dokazila, iz katerih so razvidne naslednje informacije:

1. priimek, ime, državljanstvo, datum in kraj rojstva, stalno ali običajno prebivališče žrtve;
2. datum, kraj in okoliščine, v katerih je bilo storjeno kaznivo dejanje, zaradi katerega je nastala škoda;
3. kategorije škode, utrpele zaradi naslednjih kaznivih dejanj: poskusa umora in uboja, telesne poškodbe, naklepnega kaznivega dejanja, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstva, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolnega napada, trgovine z ljudmi in trgovine z mladoletniki, terorizma in katerega koli drugega naklepnega kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem;
4. kjer je ustrezno, organ pregona ali sodišče in datum prijave kaznivega dejanja tema organoma;
5. kjer je ustrezno, številka in datum sodbe ali dokumenta organa pregona, če je storilec znan in je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino v enem letu od datuma pravnomočne sodne odločbe kazenskega sodišča, ki je izdalo obsodilno ali oprostilno sodbo in dodelilo civilno odškodnino ali ki je izdalo sklep o ustavitvi kazenskega postopka, ali od datuma, ko je tožilec odredil končanje zadeve;
6. status zakonca, otroka ali vzdrževane osebe pokojnika za žrtve, ki so zakonec, otroci in vzdrževane osebe osebe, ki je umrla zaradi naslednjih kaznivih dejanj: poskusa umora in uboja, telesne poškodbe, naklepnega kaznivega dejanja, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstva, spolnega odnosa z mladoletnikom in spolnega napada, trgovine z ljudmi in trgovine z mladoletniki, terorizma in katerega koli drugega naklepnega kaznivega dejanja, storjenega z nasiljem;
7. kazenska evidenca;
8. zneski, ki jih je kot odškodnino plačal storilec kaznivega dejanja, ali odškodnina, ki jo je žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplačala zavarovalnica.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne. Za zahtevo za finančno odškodnino in prošnjo za predujem finančne odškodnine ni treba plačati kolkovine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.

Za čezmejne zadeve je romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:

Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823
Tel.: +40 214083600, +40 214083700
Faks: +40 213187731
E-naslov:  tribunalul.bucuresti@just.ro

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.

Pri čezmejnih zadevah velja, da je, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev državljan države članice EU, ki je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisoten na ozemlju Romunije, ali tuji državljan ali oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju države članice EU in je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisotna na ozemlju Romunije, romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:

Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823
Tel.: +40 214083600, +40 214083700
Faks: +40 213187731
E-naslov:  tribunalul.bucuresti@just.ro

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Ne. O zahtevi za finančno odškodnino in prošnji za predujem finančne odškodnine se odloča v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi. Udeležba tožilca je obvezna.

Komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki jo sestavljata dva sodnika, lahko zasliši osebe, zahteva dokumente in pridobi katere koli druge dokaze, ki so po njenem mnenju koristni za odločitev o zahtevi.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Eno do dve leti.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Komisija lahko v odločbi sprejme eno ali drugo rešitev:

1. ugodi zahtevi, določi vrednost finančne odškodnine oziroma predujma te odškodnine;
2. zavrne zahtevo, če zahteve na podlagi tega zakona za odobritev finančne odškodnine oziroma predujma te odškodnine niso izpolnjene.

Sodna odločba o zahtevi za finančno odškodnino ali prošnji za predujem finančne odškodnine se vroči žrtvi. Sodna odločba se lahko izpodbija pri pritožbenem sodišču v 15 dneh od vročitve.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Obrazec zahteve za finančno odškodnino za čezmejne zadeve je priložen  (15 Kb)  odredbi ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

TBC.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Žrtev lahko na zahtevo prejme brezplačno pravno pomoč.

Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči se vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa v 15 dneh od datuma vložitve odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj.

Prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje prošnja, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za odločitev o prošnji.

O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se odloči s sklepom, sprejetim v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi.

Če žrtev ni izbrala odvetnika, mora sklep o odobritvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vključevati tudi imenovanje odvetnika po uradni dolžnosti v skladu z zakonom št. 51/1995 o organizaciji in opravljanju odvetniškega poklica, kot je bil ponovno objavljen ter pozneje spremenjen in dopolnjen, in pravilnikom o odvetniškem poklicu.

Sklep, s katerim je odločeno o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se vroči žrtvi.

Sklep o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči se na zahtevo žrtve v 15 dneh od vročitve predloži v ponovni pregled okrožnemu sodišču, v okviru katerega deluje komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. O ponovnem pregledu odloči senat dveh sodnikov.

Brezplačna pravna pomoč se dodeli vsaki žrtvi v celotnem postopku v višini največ dveh nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, določenih za leto, v katerem je žrtev zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sredstva, potrebna za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se zagotovijo iz državnega proračuna, in sicer iz proračuna ministrstva za pravosodje.

Zgornje določbe se ustrezno uporabljajo tudi za dodelitev zneskov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina.

Poleg tega ministrstvo za pravosodje kot romunski pomožni organ, imenovan v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 2004/80/ES, vložniku zahteve zagotovi potrebne informacije o možnostih uveljavljanja finančne odškodnine od države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno, potrebne obrazce za zahtevo ter informacije in navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazca zahteve in potrebnimi dokazili.

Glej odredbo ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008. V skladu s členom 2 te odredbe ministrstvo za pravosodje svoje naloge pomožnega organa izpolnjuje prek direktorata za mednarodno pravo in pogodbe, ki lahko sodeluje z drugimi strukturami ministrstva za pravosodje z ustreznimi nalogami. Naloge ministrstva za pravosodje kot pomožnega organa, ko vložnik vloži zahtevo za finančno odškodnino v drugi državi članici, so predvsem naslednje: prejme in potrdi prejem vložnikove zahteve; pregleda zahtevo in vložnika po potrebi obvesti o razlogih za zavrnitev zahteve; če ugotovi, da so zahteve izpolnjene, vložniku pošlje obrazec zahteve in ga usmerja pri njenem izpolnjevanju; od vložnika zahteva, naj predloži potrebne informacije in/ali dokumente za izpolnitev zahteve; poskrbi za sodno overjen prevod sodbe, ki jo izda organ odločanja v državi, od katere se zahteva finančna odškodnina, ter ga čim prej posreduje vložniku itd.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zahtevek za znesek, potreben za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina, lahko vložijo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite žrtev, če ju žrtev podpiše, vključujeta podatke, določene z zakonom, in so jima priložena potrebna dokazila.