Poišči informacije po področjih
Finančna odškodnina se dodeli žrtvam, zoper katere so bila storjena naslednja kazniva dejanja: poskus umora in uboja na podlagi členov 188 in 189 kazenskega zakonika, telesna poškodba na podlagi člena 194 kazenskega zakonika, naklepno kaznivo dejanje, zaradi katerega je žrtev utrpela telesno poškodbo, posilstvo, spolni odnos z mladoletnikom in spolni napad na podlagi členov 218 do 220 kazenskega zakonika, trgovina z ljudmi in trgovina z mladoletniki na podlagi členov 210 in 211 kazenskega zakonika, terorizem in katero koli drugo naklepno kaznivo dejanje, storjeno z nasiljem.
Finančna odškodnina se dodeli:
Finančna odškodnina se na zahtevo in pod pogoji iz tega poglavja dodeli naslednjim kategorijam žrtev:
Da, finančno pomoč lahko prejmejo bližnji sorodniki (dediči) do drugega kolena ali sorodniki po svaštvu do drugega kolena žrtve, ki ni umrla, vendar je kot neposredno posledico namernega nasilnega dejanja utrpela hude poškodbe.
Finančna odškodnina se na zahtevo dodeli naslednjim kategorijam žrtev:
Finančna odškodnina se dodeli zgoraj navedenim žrtvam, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:
Žrtvam, ki niso vključene v zgoraj navedene kategorije oseb, se finančna odškodnina dodeli na podlagi mednarodnih konvencij, katerih pogodbenica je Romunija.
Da. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev:
Ne. Finančna odškodnina se žrtvam dodeli, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije.
Da. Finančna odškodnina se žrtvi dodeli samo, če je ta kaznivo dejanje prijavila organom pregona ali sodišču v 60 dneh od storitve kaznivega dejanja; če pa gre za zakonca, otroke in vzdrževane osebe pokojnika, v 60 dneh od datuma, ko je žrtev izvedela za kaznivo dejanje.
Če žrtev fizično ali psihično ni bila sposobna prijaviti kaznivega dejanja organom pregona, se 60-dnevni rok računa od datuma, ko je ta nesposobnost prenehala.
Za žrtve, ki še niso dopolnile 18 let, in osebe, za katere velja odredba o prepovedi, ne velja obveznost prijave storjenega kaznivega dejanja organom pregona. Storitev kaznivega dejanja lahko organom pregona prijavi zakoniti zastopnik mladoletne osebe ali osebe, za katero velja odredba o prepovedi.
Ne. Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.
Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za odškodnino. Če se za predujem zaprosi v ločenem zahtevku, se v njem navede tudi faza sodnega postopka.
Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.
O prošnji žrtve za predujem finančne odškodnine odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj v 30 dneh od predložitve prošnje.
Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.
Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.
Da. Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko žrtvi dodeli finančna odškodnina, če je žrtev vložila zahtevo; če je žrtev vložila civilno tožbo v kazenskem postopku; če je storilec kaznivega dejanja insolventen ali pogrešan; če žrtev ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.
Da. Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev vloži zahtevo za finančno odškodnino, če ni pridobila polne odškodnine za utrpelo škodo od zavarovalnice.
Če je storilec kaznivega dejanja znan, se lahko finančna odškodnina dodeli žrtvi, če so izpolnjene naslednje zahteve:
Če storilec kaznivega dejanja ni znan, lahko žrtev zahtevo za finančno odškodnino vloži v treh letih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje.
Finančna odškodnina se dodeli:
Pomoč se izplača z enkratnim izplačilom.
Finančna odškodnina se ne dodeli, če:
Finančno stanje se ne upošteva.
Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Finančna odškodnina se žrtvi dodeli za naslednje kategorije škode, ki jo je utrpela zaradi storjenega kaznivega dejanja:
Finančna odškodnina za premoženjsko škodo iz točke 2(a) se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Finančna odškodnina za premoženjsko škodo se dodeli v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Da. Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati:
Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, ter vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve.
Mogoče je prejeti navodila, vendar ne od sodišča, pač pa od služb za podporo žrtvam kaznivih dejanj (vzpostavljenih v okviru generalnih direktoratov za socialno pomoč in varstvo otrok na podlagi zakona št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj), na podlagi zakona in po presoji, namenjeni določitvi potreb žrtve po podpori.
Za zagotavljanje storitev podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj je v okviru organizacijske strukture vsakega generalnega direktorata vzpostavljen oddelek za podporo žrtvam kaznivih dejanj, v katerem delujejo najmanj trije strokovnjaki, in sicer: socialni delavec, psiholog in pravni svetovalec.
Postopek obveščanja, podpore in zaščite za žrtve kaznivih dejanj obsega naslednje faze:
Generalni direktorati storitve podpore in zaščite žrtvi in njenim družinskim članom zagotovijo brezplačno na zahtevo žrtve in njenih družinskih članov, lahko pa te storitve zagotovijo tudi javne službe socialne pomoči v mestih, občinah in skupnostih ter tudi zasebni ponudniki socialnih storitev.
Prošnja za storitve podpore in zaščite se naslovi na generalni direktorat, lahko pa tudi na zasebnega ali javnega ponudnika socialnih storitev; v tem primeru mora ponudnik o tem pisno obvestiti generalni direktorat, na območju pristojnosti katerega ima upravičenec do zadevne storitve stalno ali običajno prebivališče.
Žrtve se lahko, glede na ugotovljene potrebe, napotijo tudi na socialne, izobraževalne, zdravstvene ali druge službe splošnega pomena, ki obstajajo v bližini in se izvajajo v skladu z zakonom.
Storitve podpore in zaščite, odobrene žrtvam kaznivih dejanj in njihovim družinskim članom, so lahko:
Da. Zneski, ki jih storilec kaznivega dejanja plača kot civilno odškodnino, in odškodnina, ki jo žrtvi za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, izplača zavarovalnica, se odštejejo od zneska finančne odškodnine, ki jo žrtvi dodeli država.
Žrtev lahko pri komisiji za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj (Comisiei pentru acordarea de compensații financiare victimelor infracțiunilor) zaprosi za predujem finančne odškodnine v višini največ desetih nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev zaprosila za predujem.
Za predujem se lahko zaprosi v zahtevi za finančno odškodnino ali v ločenem zahtevku, ki se lahko vloži kadar koli po prijavi organom pregona ali sodišču, vendar najpozneje v 30 dneh od datuma vložitve zahteve za finančno odškodnino.
Predujem se odobri, če je žrtev v negotovem finančnem položaju.
Če je zahteva za finančno odškodnino zavrnjena, mora žrtev vrniti predujem, razen če je bila zahteva za finančno odškodnino zavrnjena samo iz razloga, da storilec ni insolventen ali pogrešan.
Žrtev, ki je prejela predujem finančne odškodnine, mora predujem vrniti, če zahteve za finančno odškodnino ni predložila v predpisanem roku.
Zakon št. 211/2004 o nekaterih ukrepih za zagotavljanje informacij, podpore in zaščite žrtvam kaznivih dejanj ne določa druge omejitve, kot je omejitev iz člena 27(2), in sicer deset nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, kot so določene za leto, v katerem je žrtev vložila zahtevo za finančno odškodnino.
Če se je vrednost škode povečala, se lahko vloži nova zahteva za finančno odškodnino.
Zahtevi se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje zahteva za finančno odškodnino, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za rešitev zahteve (npr. sodbe, kakršna koli potrdila, računi ali dokumenti, ki se lahko uporabijo kot dokazilo o plačilu, zdravniška potrdila, izvedenska poročila).
Zahteva za finančno odškodnino mora vključevati naslednje informacije ali, kjer je to ustrezno, ji morajo biti priložena dokazila, iz katerih so razvidne naslednje informacije:
Ne. Za zahtevo za finančno odškodnino in prošnjo za predujem finančne odškodnine ni treba plačati kolkovine.
V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.
Za čezmejne zadeve je romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:
Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823V nacionalnih primerih se zahteva za finančno odškodnino vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa odločata dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki je vzpostavljena na vsakem okrožnem sodišču.
Pri čezmejnih zadevah velja, da je, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju Romunije in je žrtev državljan države članice EU, ki je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisoten na ozemlju Romunije, ali tuji državljan ali oseba brez državljanstva, ki prebiva na ozemlju države članice EU in je na dan storitve kaznivega dejanja zakonito prisotna na ozemlju Romunije, romunski organ odločanja, imenovan v skladu s členom 3(2), okrožno sodišče v Bukarešti – komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj:
Bulevardul UNIRII, nr. 37, Sector 3, București, cod 030823Ne. O zahtevi za finančno odškodnino in prošnji za predujem finančne odškodnine se odloča v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi. Udeležba tožilca je obvezna.
Komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki jo sestavljata dva sodnika, lahko zasliši osebe, zahteva dokumente in pridobi katere koli druge dokaze, ki so po njenem mnenju koristni za odločitev o zahtevi.
Eno do dve leti.
Komisija lahko v odločbi sprejme eno ali drugo rešitev:
Sodna odločba o zahtevi za finančno odškodnino ali prošnji za predujem finančne odškodnine se vroči žrtvi. Sodna odločba se lahko izpodbija pri pritožbenem sodišču v 15 dneh od vročitve.
Obrazec zahteve za finančno odškodnino za čezmejne zadeve je priložen (15 Kb)
odredbi ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008.
TBC.
Žrtev lahko na zahtevo prejme brezplačno pravno pomoč.
Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči se vloži pri okrožnem sodišču, na območju pristojnosti katerega ima žrtev stalno prebivališče, o njej pa v 15 dneh od datuma vložitve odločita dva sodnika komisije za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj.
Prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se priložijo kopije dokazil v zvezi s podatki, ki jih vsebuje prošnja, in vseh drugih dokumentov, ki jih ima žrtev in so koristni za odločitev o prošnji.
O prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči se odloči s sklepom, sprejetim v senatu, žrtev pa je vabljena k udeležbi.
Če žrtev ni izbrala odvetnika, mora sklep o odobritvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči vključevati tudi imenovanje odvetnika po uradni dolžnosti v skladu z zakonom št. 51/1995 o organizaciji in opravljanju odvetniškega poklica, kot je bil ponovno objavljen ter pozneje spremenjen in dopolnjen, in pravilnikom o odvetniškem poklicu.
Sklep, s katerim je odločeno o prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se vroči žrtvi.
Sklep o zavrnitvi prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči se na zahtevo žrtve v 15 dneh od vročitve predloži v ponovni pregled okrožnemu sodišču, v okviru katerega deluje komisija za dodelitev finančne odškodnine žrtvam kaznivih dejanj. O ponovnem pregledu odloči senat dveh sodnikov.
Brezplačna pravna pomoč se dodeli vsaki žrtvi v celotnem postopku v višini največ dveh nacionalnih bruto minimalnih osnovnih plač, določenih za leto, v katerem je žrtev zaprosila za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Sredstva, potrebna za dodelitev brezplačne pravne pomoči, se zagotovijo iz državnega proračuna, in sicer iz proračuna ministrstva za pravosodje.
Zgornje določbe se ustrezno uporabljajo tudi za dodelitev zneskov, potrebnih za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina.
Poleg tega ministrstvo za pravosodje kot romunski pomožni organ, imenovan v skladu s členom 3(1) Direktive Sveta 2004/80/ES, vložniku zahteve zagotovi potrebne informacije o možnostih uveljavljanja finančne odškodnine od države, na ozemlju katere je bilo kaznivo dejanje storjeno, potrebne obrazce za zahtevo ter informacije in navodila v zvezi z izpolnjevanjem obrazca zahteve in potrebnimi dokazili.
Glej odredbo ministra za pravosodje št. 1319/C z dne 13. maja 2008. V skladu s členom 2 te odredbe ministrstvo za pravosodje svoje naloge pomožnega organa izpolnjuje prek direktorata za mednarodno pravo in pogodbe, ki lahko sodeluje z drugimi strukturami ministrstva za pravosodje z ustreznimi nalogami. Naloge ministrstva za pravosodje kot pomožnega organa, ko vložnik vloži zahtevo za finančno odškodnino v drugi državi članici, so predvsem naslednje: prejme in potrdi prejem vložnikove zahteve; pregleda zahtevo in vložnika po potrebi obvesti o razlogih za zavrnitev zahteve; če ugotovi, da so zahteve izpolnjene, vložniku pošlje obrazec zahteve in ga usmerja pri njenem izpolnjevanju; od vložnika zahteva, naj predloži potrebne informacije in/ali dokumente za izpolnitev zahteve; poskrbi za sodno overjen prevod sodbe, ki jo izda organ odločanja v državi, od katere se zahteva finančna odškodnina, ter ga čim prej posreduje vložniku itd.
Prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči in zahtevek za znesek, potreben za izvršitev sodbe, s katero je bila žrtvi kaznivega dejanja dodeljena civilna odškodnina, lahko vložijo tudi nevladne organizacije, ki delujejo na področju zaščite žrtev, če ju žrtev podpiše, vključujeta podatke, določene z zakonom, in so jima priložena potrebna dokazila.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.