Poišči informacije po področjih
Odškodnino lahko prejmete za nasilna kazniva dejanja. To so kazniva dejanja, katerih posledice so trajna invalidnost, začasna popolna nezmožnost za delo, ki traja vsaj 30 dni, ali smrt, ali kazniva dejanja, zaradi katerih sta se zelo poslabšala življenjski standard in kakovost življenja žrtve ali v primeru smrti žrtve življenjski standard in kakovost življenja oseb (bližnjih sorodnikov), ki so bile od žrtve finančno odvisne ali za katere je bila žrtev odgovorna, če take osebe niso prejele odškodnine od storilca.
Primeri so: umor, posebno huda telesna poškodba, posilstvo, spolna zloraba mladoletnika, nasilje v družini ali huda telesna poškodba zaradi ropa.
Da, finančna pomoč se lahko odobri bližnjim sorodnikom, ki so finančno odvisni od neposredne žrtve kaznivega dejanja, ki je umrla neposredno zaradi naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, ter bližnjim sorodnikom, za katere je bila taka žrtev odgovorna.
Do odškodnine so lahko upravičeni sorodniki, ki so bili pred smrtjo žrtve upravičeni do prejemanja preživnine od nje: na primer zakonec ali nekdanji zakonec, starši, otroci, sorojenci, tete, strici, očim ali mačeha v nekaterih okoliščinah ter neporočeni partner katerega koli spola, ki je z žrtvijo več kot dve leti živel v odnosu, ki je podoben zakonski zvezi.
Posredne žrtve nasilnih kaznivih dejanj (bližnji sorodniki) lahko prejmejo odškodnino le v primeru smrti neposredne žrtve.
Državljani ali tujci, ki so kot žrtve neposredno utrpeli resno izgubo zaradi nasilnih kaznivih dejanj, storjenih na ozemlju Portugalske ali na krovu portugalske ladje ali zrakoplova, lahko prejmejo odškodnino, če so izpolnjene nekatere pravne zahteve.
(a) žrtve kaznivih dejanj, storjenih zunaj Portugalske, zoper portugalske državljane ali državljane EU, ki imajo običajno prebivališče na Portugalskem:
žrtve nasilnih kaznivih dejanj, vključno z nasiljem v družini, storjenih zunaj nacionalnega ozemlja, če imajo take žrtve običajno prebivališče na Portugalskem, so lahko upravičene do prejetja finančne odškodnine od portugalske države, če niso upravičene do odškodnine od države, na ozemlju katere je izguba nastala. V takem primeru je komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes, CPVC) odgovorna, da preveri, ali ima vložnik pravico do odškodnine v državi, na ozemlju katere je izguba nastala;
(b) žrtve kaznivih dejanj v drugi državi članici EU, ki imajo običajno prebivališče v zadevni državi članici in ki vložijo vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države:
če vložnik vloge za odškodnino, ki ima običajno prebivališče v drugi državi članici EU, pri pristojnem organu države, v kateri običajno prebiva, vloži vlogo za prejem predujma odškodnine od portugalske države, lahko komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj prejme zahtevek, ki ji ga posreduje pristojni organ države članice, v kateri ima vložnik običajno prebivališče, in odloči o dodelitvi odškodnine ter o odločitvi obvesti navedeni pristojni organ.
Kaznivega dejanja ni treba prijaviti organom za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj. Vendar pa lahko organi izvedo za kaznivo dejanje in izvedejo preiskavo le na podlagi prijave.
Če žrtev še ni dopolnila 16 let, prijave ne more dati sama. Vložiti jo mora njen pravni zastopnik.
Pred vložitvijo zahteve za odškodnino ni treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka. Komisijo za zaščito žrtev kaznivih dejanj je treba obvestiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno.
Odškodnine ni treba najprej zahtevati od storilca.
Do odškodnine ste lahko upravičeni tudi, če iz razlogov, ki jih je mogoče pripisati vložniku, v okviru kazenskega postopka ali zunaj takega postopka odškodninski zahtevek ni bil vložen (na primer ker vložnik ni vložil zahtevka za odškodnino pri sodišču ali ker ga je umaknil), vendar se v takem primeru odškodnina zmanjša za polovico najvišjega zneska, ki ga lahko država prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj da kot predujem.
Tudi če storilec nasilnega kaznivega dejanja ni znan ali če zoper njega drugače ni mogoče vložiti obtožnice ali ga obsoditi, je žrtev upravičena, da od države prek komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj dobi predujem.
Vlogi, ki se predloži komisiji in v kateri se zahteva predujem odškodnine, je treba priložiti listine, iz katerih izhajajo zatrjevana dejstva, tj. opis povzročene škode, nezmožnost za delo, medicinsko dokumentacijo itd.
Da. Praviloma je treba odškodnino uveljavljati v okviru kazenskega postopka. Žrtev mora policijo ali državno tožilstvo do konca faze preiskave obvestiti, da namerava vložiti vlogo za odškodnino, na primer ko poda izjavo. Po prejemu obvestila o vloženi obtožnici zoper obtoženca je treba zahtevek vložiti v 20 dneh.
Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj zaprosi za odškodnino ali predujem odškodnine, mora vlogo vložiti v enem letu po tem, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno. Če je bila žrtev v času, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno, še mladoletna, lahko vlogo za predujem odškodnine od države vloži najpozneje eno leto, preden postane polnoletna ali pridobi popolno poslovno sposobnost.
Ali odškodnina na primer krije:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (moralno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
Predujem odškodnine žrtvi nasilja v družini se praviloma plača v obliki mesečnih plačil v šestih obrokih, pri čemer se lahko to obdobje podaljša še za šest mesecev. V izjemnih in ustrezno utemeljenih primerih posebnih potreb in pomanjkanja sredstev za preživljanje se lahko plača v enem obroku.
V primeru nasilnih kaznivih dejanj se predujem odškodnine žrtvi plača v enem obroku, ki ima lahko obliko anuitete.
Komisija lahko znesek odškodnine, ki se lahko dodeli, zmanjša ali zavrne njeno izplačilo na podlagi ravnanja žrtve, preden je bilo kaznivo dejanje storjeno, med tem ali po tem, ali na podlagi odnosa med žrtvijo in storilcem, ali na podlagi okoliščin, ali pa če je ravnanje žrtve v nasprotju s pravičnostjo in javnim redom.
Vendar pa se ravnanje žrtve ali vložnika ne upošteva pri zmanjšanju ali zavrnitvi odškodnine, če je bila škoda povzročena z motornim kopenskim vozilom ali v nekaterih primerih, če se uporabljajo pravila o nezgodah pri delu ali opravljanju dolžnosti.
Pri odločanju o dodelitvi predujma odškodnine in določanju višine odškodnine se upošteva naslednje:
V primeru nasilnih kaznivih dejanj se upoštevajo tudi vsi zneski, ki jih žrtev prejme iz drugih virov, in sicer od storilca ali iz sistema socialne varnosti; zneski, ki jih prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se načeloma ne upoštevajo.
Če v okviru kazenskega postopka zoper storilca ni bila dodeljena odškodnina ali če je verjetno, da storilec ne bo zagotovil odškodnine in da ne bo drugega vira učinkovite ali zadostne odškodnine, se pri odločanju o dodelitvi odškodnine upoštevajo tudi ti dejavniki.
V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj se znesek odškodnine izračuna v skladu z načeli pravičnosti in glede na zneske, ki jih je oseba že prejela iz drugih virov (na primer od storilca ali iz sistema socialne varnosti).
V primeru odškodninskega zahtevka zaradi izgubljenega zaslužka (tj. zneskov, ki jih žrtev ne prejema več) komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj upošteva tudi napovedi žrtve za odmero dohodnine za tri leta, preden je bilo storjeno kaznivo dejanje. Če žrtev umre, se kot referenca upoštevajo napovedi vložnika (bližnjega sorodnika) za odmero dohodnine, če takih napovedi ni, pa se odškodnina izračuna na podlagi prihodka, ki ne presega minimalne zajamčene mesečne plače.
V primerih nasilja v družini komisija pri določanju zneska upošteva načelo pravičnosti. Eno od meril za odobritev predujma odškodnine žrtvam nasilja v družini je težko finančno stanje, ki je posledica kaznivega dejanja. Zato je treba sporočiti vse spremembe finančnih ali družinskih okoliščin.
Zneski, ki jih žrtev prejme na podlagi zasebnega življenjskega zavarovanja ali osebnega nezgodnega zavarovanja, se upoštevajo pri določanju zneska odškodnine na podlagi pravičnosti.
Če žrtev pri komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj vloži vlogo za odobritev predujma odškodnine, mora med drugim navesti znesek zahtevane odškodnine.
V primeru žrtev nasilnih kaznivih dejanj je najvišji znesek, ki ga lahko prejme vsaka žrtev v primeru smrti ali hude poškodbe, 34 680 EUR.
V primeru smrti ali hude poškodbe več oseb zaradi istega kaznivega dejanja je predujem odškodnine omejen na največ 30 600 EUR za vsako osebo, skupaj pa ne sme presegati 91 800 EUR.
V primeru predujma v obliki letnega plačila je najvišji znesek 4 080 EUR. Če je žrtev istega kaznivega dejanja več, tak skupni znesek ne sme presegati 12 240 EUR.
V primeru kaznivih dejanj nasilja v družini znesek, ki ga je mogoče dodeliti, ne sme presegati mesečnega ekvivalenta zajamčene minimalne mesečne plače za šest mesecev (to obdobje je mogoče podaljšati še za šest mesecev). V primeru posebnih finančnih potreb se lahko predujem odškodnine zahteva še pred zaključkom preiskave (instrução) posebnih okoliščin, če niso bile sporočene spremembe zneskov, ki naj bi bili prejeti.
* Vrednosti za leto 2019.
Da, te informacije je treba navesti na obrazcu.
V primeru odškodnine od druge države članice Evropske unije, če je zadevna država članica predložila vlogo za dodelitev odškodnine komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj in če ima vložnik zahtevka običajno prebivališče na Portugalskem, komisija vložnika obvesti o tem, kako izpolniti odškodninski zahtevek in katere spremne listine je treba priložiti.
Po takem izplačilu odškodnine ali če žrtev kakor koli drugače prejme učinkovito nadomestilo škode ali odškodnino za svojo izgubo, komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj od nje zahteva vrnitev prejetih zneskov, in sicer delno ali v celoti.
Predujem odškodnine se lahko dodeli, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) za žrtve nasilnih kaznivih dejanj:
(b) za žrtve kaznivega dejanja nasilja v družini:
Če gre za nasilno kaznivo dejanje ali nasilje v družini, lahko v primeru očitne finančne potrebe takoj prejmete tudi začasno odškodnino, še preden komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj konča predhodno oceno dodelitve odškodnine, ki jo lahko prejmete.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj lahko prosto odloča o zadevah, ki vključujejo nove elemente v primerjavi s predhodno odločenimi zadevami ali ki vključujejo posebne okoliščine, ki odstopajo od smernic (ki jih je predhodno opredelila sama komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj) glede zneskov odškodnine, ki se dodelijo glede na vrsto okoliščin.
(a) Obrazec: odškodnina žrtvam nasilnih kaznivih dejanj, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes Violentos)
Zahtevani dokumenti:
(b) Obrazec: odškodnina žrtvam kaznivih dejanj nasilja v družini, ki jo plača država (Indemnização pelo Estado a Vítimas de Crimes de Violência Doméstica)
Zahtevani dokumenti:
Ne. Žrtvi za zahtevek ni treba plačati stroškov ali izdatkov, brezplačno pa se lahko pridobijo tudi dokumenti in potrdila, potrebni za zahtevek.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes) je organ ministrstva za pravosodje, odgovoren za odločanje o zahtevkih za odškodnino, ki jo država plača žrtvam nasilnih kaznivih dejanj in žrtvam nasilja v družini v nacionalnih postopkih.
Komisiji za zaščito žrtev kaznivih dejanj (glej predhodni odgovor).
Lokacija in podatki za stik:
Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes
Uradne ure:
Več informacij je na voljo na spletnem naslovu https://cpvc.mj.pt/.
Navzočnost ni potrebna, razen kadar se komisiji to zdi potrebno.
Ko komisija prejme odškodninski zahtevek, ga mora v enem mesecu proučiti in sprejeti potrebne ukrepe; odločitev o morebitni odobritvi zahtevka in znesku odškodnine se sprejme takoj po koncu navedenega enomesečnega obdobja.
Da. Če se vložniku zahtevka zdi odločitev komisije napačna, lahko v 15 dneh pri komisiji vloži pritožbo. V pritožbi mora navesti razloge zanjo in ustrezna dokazila.
Komisija mora nato v 30 dneh proučiti pritožbo in odločiti o njej; izpodbijani akt lahko potrdi, razveljavi, razglasi njegovo ničnost, ga spremeni ali nadomesti.
Če vložnik ni zadovoljen z odločitvijo o pritožbi, jo lahko izpodbija pri upravnem sodišču.
Na spletišču komisije za zaščito žrtev kaznivih dejanj: https://cpvc.mj.pt/?page_id=31.
Na voljo sta dva različna obrazca: eden za žrtve nasilnih kaznivih dejanj in eden za žrtve nasilja v družini.
CPVC – komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj: https://cpvc.mj.pt/.
APAV – portugalsko združenje za podporo žrtvam (Associação Portuguesa de apoio à Vítima): http://www.apav.pt/.
Država zagotavlja, da imajo žrtve v primeru nasilnih kaznivih dejanj ali nasilja v družini dostop do brezplačnega pravnega svetovanja in po potrebi do nadaljnje pravne pomoči.
Komisija za zaščito žrtev kaznivih dejanj (Comissão de Proteção às Vítimas de Crimes):
APAV:
Komisija za državljanstvo in enakost spolov (Comissão para a Cidadania e Igualdade de Género) (GIG):
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.