Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Luksemburg

Vsebino zagotavlja
Luksemburg

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnina se lahko dodeli za vse vrste kaznivih dejanj, s katerimi je bila povzročena premoženjska ali nepremoženjska škoda, nastala zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja ali pomenijo kaznivo dejanje posega v spolno nedotakljivost ali posilstva, določenih v členih od 372 do 376 kazenskega zakonika.

Za katere vrste škode lahko prejmem odškodnino?

– premoženjsko/ekonomsko škodo;

– nepremoženjsko škodo.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, umrle zaradi naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je umrla, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale (psihično trpljenje zaradi izgube ljubljene osebe), lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine. Odškodnino lahko prejmejo družinski člani, zakonci, zunajzakonski partnerji, partnerji, ki so sklenili civilnopravno pogodbo o solidarnosti, ali osebe, ki so bile žrtvi posebno blizu, če so utrpeli škodo, ki jo je mogoče povrniti. Načeloma stopnja sorodstva ni pomembna, saj se upošteva le dejanska življenjska skupnost z neposredno žrtvijo, v kateri je obstajala medsebojna čustvena navezanost. Dejansko se status posrednih žrtev prizna samo družinskim članom, natančneje članom primarne družine. Primarna družina je družina, ki jo sestavljata dve poročeni ali neporočeni odrasli osebi skupaj z otroki ali brez njih.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

Sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela naklepna dejanja, ki imajo naravo kaznivega dejanja in s katerimi je bila žrtvi povzročena telesna poškodba, zaradi katere je utrpela trajno ali popolno več kot enomesečno nezmožnost za delo, zaradi česar so se življenjske razmere sorodnika ali vzdrževanega družinskega člana bistveno poslabšale, lahko, če ni bila pridobljena nobena učinkovita in zadostna odškodnina, ministru za pravosodje predloži zahtevo za uveljavljanje odškodnine.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države Evropske unije?

Pravico do odškodnine imajo samo osebe, ki zakonito prebivajo v Luksemburgu ali so državljani države članice Evropske unije ali Sveta Evrope in so bile v času kaznivega dejanja zakonito v Luksemburgu, kjer so bile žrtve kaznivega dejanja trgovine z ljudmi. V nasprotnem primeru se odškodnina ne prizna.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

Če žrtev zakonito in običajno prebiva v Luksemburgu, vendar je bila žrtev nasilnega naklepnega kaznivega dejanja v drugi državi članici Evropske unije, ima pravico zahtevati odškodnino v breme proračuna luksemburške države, če nima pravice do odškodnine v drugi državi.

V skladu z zakonom z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

  • žrtev mora bodisi zakonito in običajno prebivati v Velikem vojvodstvu bodisi biti državljan države članice Evropske unije ali Sveta Evrope. Poleg tega je morala biti žrtev v času kaznivega dejanja zakonito v Velikem vojvodstvu ali pa mora biti žrtev kaznivega dejanja iz člena 382-1 kazenskega zakonika;
  • utrpela škoda mora izhajati iz naklepnih dejanj, ki imajo naravo kaznivega dejanja;
  • iti mora za telesno poškodbo in ne samo za materialno škodo (kar na primer izključuje odškodnino v primeru navadne tatvine);
  • škoda mora povzročiti resno poslabšanje življenjskih razmer, pri čemer lahko to poslabšanje izhaja iz izgube ali zmanjšanja dohodkov, povečanja izrednih stroškov ali izdatkov, nezmožnosti opravljanja poklicne dejavnosti, izgubljenega leta šolanja, napada na telesno ali duševno celovitost, nepremoženjske škode ali skaženosti ter fizičnega ali psihičnega trpljenja. Če ste žrtev kaznivega dejanja iz členov od 372 do 376 kazenskega zakonika, vam ni treba predložiti dokaza o napadu na telesno ali duševno celovitost, ki se predpostavlja v vašo korist;
  • država mora odškodnino plačati le, če ne morete iz nobenega naslova dobiti učinkovite in zadostne odškodnine.

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

Ne, žrtvi ni treba kaznivega dejanja najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljala odškodnino.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Ne, minister za pravosodje lahko odločbo o dodelitvi odškodnine izda, preden je sprejeta pravnomočna odločba v kazenskem postopku.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Če je bil povzročitelj nasilja identificiran in če uveljavljate premoženjskopravni zahtevek, morate odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja. Če je ta plačilno nesposoben, lahko zahtevo za uveljavljanje odškodnine še vedno vložite pri ministru za pravosodje.

Minister za pravosodje lahko namreč odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila, če ste po izplačilu odškodnine ali predplačila prejeli učinkovito nadomestilo ali odškodnino za škodo.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

Neidentificiran storilec

Če povzročitelj nasilja ni bil identificiran, lahko odškodnino uveljavljate tako, da zahtevo za uveljavljanje odškodnine vložite pri ministrstvu za pravosodje. Ta zahteva mora biti sestavljena v francoščini, nemščini ali luksemburščini, vključevati pa mora datum, kraj in natančno naravo dejanj, katerih žrtev ste bili. Zahtevi je treba priložiti dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli. Poleg tega morate izpolnjevati pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so zaradi kaznivega dejanja utrpele telesne poškodbe.

Neobsojeni storilec

Da bi bili upravičeni do odškodnine, je moral biti storilec kaznivega dejanja spoznan za krivega s pravnomočno sodbo. Minister za pravosodje lahko namreč na podlagi mnenja komisije za žrtve (Commission victime) odredi popolno ali delno povračilo odškodnine ali predplačila. Enako lahko odloči tudi, kadar je bilo izplačano predplačilo in se nato izkaže, da odškodnina ni bila upravičena.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevo je treba predložiti v dveh letih od datuma storitve dejanja. Če je zoper storilca kaznivega dejanja uveden sodni postopek, se rok podaljša, izteče pa se šele dve leti po pravnomočni odločbi sodišča, ki odloča v kazenski zadevi. Če po pravnomočni odločbi v kazenski zadevi pridobite odločbo o civilnopravnem zahtevku, se ta rok podaljša za dve leti po pravnomočnosti sodne odločbe o civilnopravnem zahtevku. Če ste mladoletna oseba, začne prekluzivni rok teči šele z dnem, ko postanete polnoletni, če so za dejanja zagrožene kazenske sankcije ali če so določena in sankcionirana s členi 372, 373, 375, 382-1 in 382-2, 400, 401a, 402, 403 ali 405 kazenskega zakonika.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Odškodnina zajema na primer:

(a) za žrtev kaznivega dejanja:

materialno (neduševno) škodo:

  • stroške zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • dodatne potrebe ali stroške, nastale zaradi poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
  • trajne poškodbe (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
  • izgubo zaslužka v času zdravljenja in po njem (tudi izgubljeni dohodek in izguba sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.);
  • izgubo poklicnih priložnosti;
  • stroške sodnih postopkov v zvezi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so stroški pravnih storitev, sodni stroški;
  • odškodnino za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;

duševno (moralno) škodo:

  • bolečine in trpljenje žrtve;

(b) za upravičence ali sorodnike žrtve:

materialno (neduševno) škodo:

  • pogrebne stroške;
  • stroške zdravljenja (npr. terapija za družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, rehabilitacija);
  • izgubo preživljanja ali poklicnih priložnosti;

duševno škodo:

  • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnino za preživele družinske člane v primeru smrti žrtve.

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

Odškodnina se izplača v enkratnem znesku in se ne izplačuje v obliki rent. Vendar lahko minister za pravosodje v primeru ustrezno dokazane potrebe med obravnavo zahteve prosilcu dodeli predplačilo. Poleg tega lahko žrtev, če ji je bila dodeljena odškodnina in če se je pozneje škoda občutno poslabšala, v petih letih od izplačila glavne odškodnine zahteva dodatno odškodnino.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi ravnanja žrtve ob dejanjih.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Vsaka žrtev, ki je utrpela škodo in izpolnjuje pogoje iz člena 1 zakona z dne 12. marca 1984 o odškodnini za določene žrtve, ki so utrpele telesne poškodbe, lahko ne glede na svoje finančno stanje od države zahteva odškodnino, če ni pridobila učinkovitega in zadostnega nadomestila ali odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

Odškodnina se lahko zavrne ali zniža zaradi vaših odnosov s storilcem dejanj.

Kako se odškodnina izračuna?

Komisija za žrtve se v svojem mnenju izreče o utemeljenosti zahteve in znesku odškodnine, ki ga je treba dodeliti in ki se določi zlasti ob upoštevanju teže poslabšanja življenjskih razmer prosilca. Minister za pravosodje nato odloči, ali se odškodnina dodeli ali ne, in določi njen znesek.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najvišji znesek odškodnine, ki jo lahko dodeli minister za pravosodje, ne sme presegati zgornje meje, ki se vsako leto določi z uredbo Velikega vojvodstva. Za leto 2017 je bila ta zgornja meja določena na 63 000 EUR.

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

V Velikem vojvodstvu prosilcem za odškodnino ni treba izpolniti nobenega določenega obrazca. Zadostuje, da je zahteva za uveljavljanje odškodnine vložena z navadnim pismom, v katerem so navedeni datum, kraj in natančna narava dejanj, ter da so mu priložena dokazila v podporo zahtevi.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Država mora odškodnino plačati le, če žrtev ne more dobiti učinkovite in zadostne odškodnine iz drugega naslova (npr. od storilca, iz naslova socialne varnosti ali osebnega zavarovanja). Komisija za žrtve bo lahko upoštevala morebitne odškodnine, ki ste jih za izgube prejeli iz drugih virov.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

Minister za pravosodje lahko v primeru ustrezno dokazane potrebe med proučitvijo zahteve dodeli predplačilo.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja itd.)?

Če je bila dodeljena odškodnina in se pozneje škoda občutno poslabša, se lahko vloži zahteva za dodatno odškodnino. To zahtevo je treba vložiti v petih letih od dneva izplačila glavne odškodnine.

Dodatna odškodnina ne sme presegati najvišjega zneska 63 000 EUR, zmanjšanega za že dodeljeni znesek odškodnine.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

Pismu z zahtevo morate priložiti vsa dokazila v zvezi z dejanji in škodo, ki ste jo utrpeli.

Neizčrpni seznam:

  • kopija prijave ali dokazilo o uveljavljanju premoženjskopravnega zahtevka;
  • kopija sodne odločbe ali sodbe v kazenski zadevi;
  • odločba o civilnopravnem zahtevku;
  • dokazila o škodi: zdravniška potrdila, v katerih so podrobno navedeni narava utrpelih poškodb, trajanje nezmožnosti za delo ter morebiti narava posledic in trajna nezmožnost za delo;
  • dokazila o stroških zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje itd.);
  • dokazilo o plačevanju prispevkov za socialno varnost;
  • dokazila o znesku kakršne koli odškodnine, prejete iz naslova socialne varnosti;
  • kopija zavarovalne pogodbe;
  • dokazila o znesku kakršne koli odškodnine, prejete od zavarovalnice;
  • dokazila o izgubi zaslužka v času zdravljenja in po njem.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Ne.

Kateri organ odloča o zahtevah za uveljavljanje odškodnine (v nacionalnih primerih)?

Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Ministère de la Justice (luksemburško ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

Komisija za žrtve mora žrtev pozvati. Če se žrtev vabilu odzove, jo komisija zasliši o poteku dejanj in utrpeli škodi. Ta obravnava ni javna, žrtvi pa lahko pomaga odvetnik.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Minister za pravosodje odloči v šestih mesecih od dneva, ko je vložena zahteva za uveljavljanje odškodnine.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Če žrtev ni zadovoljna z odločbo ministra za pravosodje glede načela ali glede dodeljenega zneska, lahko vloži tožbo zoper državo, ki jo zastopa minister za pravosodje. Tožbo je treba vložiti pri okrožnem sodišču v Luxembourgu ali Diekirchu po želji tožnika.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

Informacije o postopku za uveljavljanje odškodnine je mogoče dobiti pri:

Ministère de la Justice (ministrstvo za pravosodje)
13, rue Erasme
L-2934 Luxembourg

Telefon: +352 24784527/+352 24784517
Telefaks: +352 26684861/+352 225296

E-naslov: info@mj.public.lu
Spletno mesto: http://www.mj.public.lu/

Poleg tega pomoč in nasvete glede vložitve zahteve ponujata tudi služba za sprejem in pravne informacije (Service d’accueil et d’information juridique) ter služba za podporo žrtvam pri osrednji službi za socialno pomoč (Service central d'assistance sociale).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Spletišče:

http://www.mj.public.lu/services_citoyens/indemnisation/index.html

https://justice.public.lu/fr/aides-informations/assistance-sociale/scas-service-aide-victimes.html

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

Oseba, ki dokaže, da nima zadostnih sredstev, ima pravico do brezplačne pravne pomoči pod pogoji, določenimi v zakonu. Dodeli se ji odvetnik, ki ji zagotavlja pravne nasvete ali jo zastopa v postopkih pred sodiščem, stroške pa prevzame država. Vsakdo se lahko obrne na službe za informacije in pravno svetovanje ali mediacijo. Za kakršne koli pravne informacije je brezplačno na voljo „služba za sprejem in pravne informacije“ (Service d’accueil et d’information juridique).

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

– Service d’aide aux victimes, Service central d’assistance sociale (služba za pomoč žrtvam, osrednja služba za socialno pomoč)
Bâtiment Plaza Liberty, vhod A
12–18, rue Joseph Junck
L-1839 Luxembourg

Telefon: +352 475821-627/628
GSM: +352 621326595

E-naslov: scas-sav@justice.etat.lu

– Service d’accueil et d’information juridique (služba za sprejem in pravne informacije):

v Luxembourgu,
Cité judiciaire – Bâtiment BC,
L-2080 Luxembourg

Telefon: +352 221846

v Diekirchu,
Justice de Paix,
L-9211 Diekirch

Telefon: +352 802315

v Esch-sur-Alzettu,
Justice de Paix,
L-4239 Esch-sur-Alzette

Telefon: +352 541552

Zadnja posodobitev: 18/03/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču