Izvirna jezikovna različica te strani latvijščina je bila pred kratkim spremenjena. To jezikovno različico trenutno prevajajo naši prevajalci.
Swipe to change

Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Latvija

Vsebino zagotavlja
Latvija
Za izbrano jezikovno različico ni uradnega prevoda.
Tukaj je na voljo strojni prevod vsebine. Opozarjamo, da je prevod samo okviren. Lastnik te strani ne prevzema nikakršne odgovornosti glede kakovosti tega strojno prevedenega besedila.

Za katere vrste kaznivih dejanj so žrtve upravičene do odškodnine?

Žrtev je upravičena do državne odškodnine, če je zaradi naklepnega kaznivega dejanja oseba umrla, če je žrtev utrpela zmerne do hude telesne poškodbe, če je bila izpostavljena nespodobnemu ali spolnemu napadu, če je oseba žrtev trgovine z ljudmi ali če je bila kot žrtev okužena z virusom HIV, hepatitisom B ali C.

Za katero vrsto poškodb lahko prejmem odškodnino?

Do državne odškodnine ste upravičeni za duševne bolečine, telesno trpljenje in škodo na premoženju, ki je posledica naklepnega kaznivega dejanja.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani so upravičeni do odškodnine?

Če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla, se lahko za namene kazenskega postopka sorodnik pokojnika (zaročenec, zakonec, starši, stari starši, otroci, vnuki, sorojenci, pa tudi oseba, s katero je zadevna fizična oseba živela in vodila skupno (eno) gospodinjstvo) šteje za žrtev.

Če je smrt osebe posledica kaznivega dejanja ali če žrtev umre, ne da bi zahtevala državno odškodnino ali pa je državno odškodnino uveljavljala, vendar je ni prejela, ste upravičeni do državne odškodnine. Vendar morate od osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevati, da vas spozna za žrtev v zadevnem kazenskem postopku.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve kaznivega dejanja, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani so upravičeni do odškodnine v tem primeru?

Kot sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve niste upravičeni do državne odškodnine, če je žrtev preživela kaznivo dejanje. V tem primeru je do državne odškodnine upravičena sama žrtev.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan EU?

Do državne odškodnine ste upravičeni, tudi če niste državljan EU.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, kjer je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če je odgovor pritrdilen, v katerih primerih?

Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici EU, lahko odškodnino zahtevate neposredno od države članice EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali prek urada za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija).

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da lahko uveljavljam odškodnino?

Najprej morate kaznivo dejanje prijaviti policiji.

Za uveljavljanje državne odškodnine mora potekati kazenski postopek, v katerem ste bili s sklepom organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), spoznani za žrtev kaznivega dejanja.

Ali moram pred uveljavljanjem odškodnine počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

Za uveljavljanje državne odškodnine vam ni treba čakati do pravnomočnega sklepa organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče).

Da bi urad za pravno pomoč odločil o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine, mora organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), predložiti naslednje informacije:

  1. čas in kraj storitve kaznivega dejanja;
  2. vrsta kaznivega dejanja, oblika krivde storilca kaznivega dejanja, ugotovljena v času izdaje zapisnika, datum začetka kazenskega postopka in opravilna številka kazenske zadeve;
  3. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku spoznana za žrtev;
  4. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku spoznana za zastopnika žrtve, če žrtev uveljavlja svoje pravice po zastopniku;
  5. narava škode, povzročene zaradi kaznivega dejanja (smrt osebe, resnost poškodb, nespodobni ali spolni napad, prisotnost znakov trgovine z ljudmi ali ugotovljena okužba z virusom HIV, hepatitisom B ali C);
  6. datum ugotovitev izvedenca, številka dokumenta in oseba, ki je vodila izvedensko preiskavo;
  7. število oseb, ki so bile v istem kazenskem postopku v zvezi s smrtjo osebe spoznane za žrtve, in informacije o takih osebah.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

Odškodnine vam ni treba najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja. Državna odškodnina ne posega v pravico žrtve, da v kateri koli fazi kazenskega postopka do začetka obravnave zadeve na prvostopenjskem sodišču zahteva odškodnino z vložitvijo odškodninskega zahtevka za poškodbe, v pravdnem postopku pa s predložitvijo zahtevka sodišču, če menite, da niste prejeli polne odškodnine.

Ali lahko še vedno prejmem odškodnino, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če je odgovor pritrdilen, s katerimi dokazi moram podpreti svoj zahtevek?

Do državne odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec kaznivega dejanja ali njegov sostorilec ni identificiran ali če ni kazensko odgovoren.

Vložiti morate zahtevek za državno odškodnino z navedbo opravilne številke organa, ki vodi postopek (policija), skupaj s potrebnimi informacijami.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

Zahtevek za državno odškodnino mora biti pri uradu za pravno pomoč vložen v treh letih od dneva, ko ste bili spoznani za žrtev ali ste izvedeli za dejstva, na podlagi katerih imate pravico uveljavljati odškodnino.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

Državna odškodnina zajema duševne bolečine, telesno trpljenje ali izgubo premoženja zaradi kaznivega dejanja ne glede na vrsto škode, za katero se izplača državna odškodnina. Znesek državne odškodnine je določen v zakonu o državni odškodnini za žrtve (Likums par valsts kompensāciju cietušajiem), odvisen pa je od posledic kaznivega dejanja.

Ali se odškodnina izplača v enkratnem znesku ali mesečnih obrokih?

Državna odškodnina se izplača v enkratnem znesku, ki se nakaže na račun kreditne institucije, navedene v zahtevku za državno odškodnino.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njeno višino?

Vrsta kaznivega dejanja lahko vpliva na višino državne odškodnine, na primer če je kaznivo dejanje storjeno v stanju hude duševne vznemirjenosti, ob neupoštevanju potrebnih meja samoobrambe ali pogojev za pridržanje osebe. V takih primerih se višina državne odškodnine v skladu s posledicami kaznivega dejanja zmanjša za 50 %.

Če urad za pravno pomoč v 15 dneh ne prejme zahtevanih informacij, lahko zavrne izplačilo državne odškodnine. Odločitev o neizplačilu državne odškodnine v tem primeru vam ne preprečuje, da pri uradu za pravno pomoč vložite nov odškodninski zahtevek v skladu s postopki za uveljavljanje odškodnine.

Kako lahko moj finančni položaj vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njeno višino?

Vaš finančni položaj ne vpliva na možnost prejetja državne odškodnine in/ali višino odškodnine.

Če ste odškodnino za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem, prejeli od storilca kaznivega dejanja ali druge osebe namesto njega, se višina državne odškodnine zmanjša za znesek že prejete odškodnine.

Ali obstajajo še druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njeno višino?

Zakon o državni odškodnini za žrtve določa še druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njeno višino. Na primer:

  • če je zaradi kaznivega dejanja hkrati nastalo več posledic, se državna odškodnina izplača glede na najhujše posledice kaznivega dejanja;
  • če je zaradi kaznivega dejanja oseba umrla in je bilo v kazenskem postopku več oseb spoznanih za žrtve, se državna odškodnina za te žrtve izplača sorazmerno s številom žrtev;
  • če je po izplačilu odškodnine organ, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), v istem kazenskem postopku v zvezi s smrtjo osebe zaradi kaznivega dejanja za žrtev spoznal drugo osebo, se državna odškodnina izplača v isti višini, kot je bila izplačana žrtvi ali žrtvam.

Kako se odškodnina izračuna?

Najvišji znesek državne odškodnine, ki se izplača posamezni žrtvi kaznivega dejanja, je petkratnik minimalne mesečne plače, kot je določena v Republiki Latviji. Višina državne odškodnine, ki se izplača, se izračuna ob upoštevanju zneska minimalne mesečne plače, ki je veljala v času, ko je bila oseba spoznana za žrtev.

Odškodnina se izplača v naslednjih deležih:

  • 100 % v primeru smrti osebe;
  • 90 %, če je žrtev utrpela hude telesne poškodbe ali je bilo kaznivo dejanje opredeljeno kot posilstvo ali spolno nasilje, nespodobni ali spolni napad mladoletnika ali če je oseba žrtev trgovine z ljudmi;
  • 70 %, če je mladoletnik utrpel zmerne telesne poškodbe ali je bil okužen z virusom HIV, hepatitisom B ali C.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

Najvišji znesek državne odškodnine je petkratnik minimalne mesečne plače, določene v Republiki Latviji, vendar najnižji znesek državne odškodnine znaša 50 % najvišjega zneska državne odškodnine. Če se spremeni minimalna mesečna plača, se spremeni tudi višina državne odškodnine.

Ali moram v obrazcu zahtevka navesti znesek? Če je odgovor pritrdilen, ali dobim navodila za izračun zneska ali v zvezi z drugimi vidiki?

V zahtevku za državno odškodnino vam ni treba navesti zneska, saj znesek državne odškodnine določa zakon o državni odškodnini za žrtve.

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

Odškodnina, ki jo prejmete iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), se ne odšteje od zneska državne odškodnine.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če je odgovor pritrdilen, pod katerimi pogoji?

Predujma državne odškodnine ne morete prejeti.

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

Če ste prejeli državno odškodnino in je s pravnomočnim sklepom ugotovljeno, da ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli hujše posledice, lahko prejmete razliko med višino izplačane državne odškodnine in zneskom, do katerega ste upravičeni.

Katera dokazila moram priložiti zahtevku?

Če ob uveljavljanju državne odškodnine v kazenskem postopku še ni bila izdana pravnomočna sodba, morate zahtevku za državno odškodnino priložiti opravilno številko organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), skupaj z naslednjimi informacijami:

  1. čas in kraj storitve kaznivega dejanja;
  2. vrsta kaznivega dejanja, oblika krivde storilca kaznivega dejanja, ugotovljena v času izdaje zapisnika, datum začetka kazenskega postopka in opravilna številka kazenske zadeve;
  3. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku spoznana za žrtev;
  4. informacije o osebi, ki je v kazenskem postopku spoznana za zastopnika žrtve;
  5. narava škode, povzročene zaradi kaznivega dejanja (smrt osebe, resnost poškodb, nespodobni ali spolni napad, prisotnost znakov trgovine z ljudmi ali ugotovljena okužba z virusom HIV, hepatitisom B ali C);
  6. datum ugotovitev izvedenca, številka dokumenta in oseba, ki je vodila izvedensko preiskavo;
  7. število oseb, ki so bile v istem kazenskem postopku v zvezi s smrtjo osebe spoznane za žrtve, in informacije o takih osebah.

Če se je kazenski postopek ob vložitvi vloge za državno odškodnino že končal, morate vlogi za državno odškodnino priložiti pravnomočen sklep organa, ki vodi postopek, in sklep o izvršbi, če odškodnina, določena v pravnomočnem sklepu, ni bila izplačana ali je bila izplačana le deloma.

Ali je treba ob vložitvi zahtevka in za njegovo obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

Postopek preučitve zahtevkov za državno odškodnino je brezplačen.

Kateri organ odloča o odškodninskih zahtevkih (v nacionalnih primerih)?

O izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine odloča urad za pravno pomoč.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

Za prejem državne odškodnine morate zahtevek za državno odškodnino poslati uradu za pravno pomoč na naslov: Pils laukums 4, Riga, LV-1050.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevku?

V postopku obravnave zahtevkov za državno odškodnino in odločanja o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine se vaša navzočnost ne zahteva.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

Urad za pravno pomoč odloči o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine v enem mesecu od prejema zahtevka za državno odškodnino, odločba pa se pošlje na naslov, naveden v zahtevku za državno odškodnino.

Če se od vas ali organa, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevajo dodatne informacije, se rok za odločitev začasno ustavi do prejema vseh potrebnih informacij.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

Odločbo urada za pravno pomoč o izplačilu ali neizplačilu državne odškodnine lahko izpodbijate v enem mesecu od začetka njene veljavnosti z vložitvijo ustrezne vloge pri uradu za pravno pomoč, ki bo vlogo posredoval ministrstvu za pravosodje.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako vložiti zahtevek?

Obrazec zahtevka za državno odškodnino in informacije o njegovem izpolnjevanju so na voljo tukaj:

  • na portalu – http://www.latvija.lv/,
  • na spletišču urada za pravno pomoč – http://www.jpa.gov.lv/ s klikom na razdelek Storitve,
  • v prostorih urada za pravno pomoč (Pils laukums 4, Riga) (le ob predhodni najavi),
  • pri organu, ki vodi postopek (policija, tožilstvo ali sodišče),
  • s klicem na brezplačno telefonsko številko za informacije +371 800001801 (v času uradnih ur).

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Vsak dan od 12. do 22. ure lahko pokličete na brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006 (Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj), na kateri so vam na voljo:

  • čustvena in psihološka podpora za žrtve kaznivih dejanj,
  • informacije o procesnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine, državna odškodnina itd.), storitvah, ki so na voljo, in obstoječih službah za podporo žrtvam.

Uporabite lahko tudi spletišče http://www.cietusajiem.lv/.

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahtevka?

Za vložitev zahtevka za državno odškodnino ne potrebujete pravne pomoči. Potrebno pomoč v postopku uveljavljanja državne odškodnine zagotavlja urad za pravno pomoč.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

Združenje Skalbes zagotavlja brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006 (Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj) (vsak dan od 12. do 22. ure), na kateri so na voljo čustvena in psihološka podpora žrtvam kaznivih dejanj ter informacije o procesnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine, državna odškodnina itd.), storitvah, ki so na voljo, in obstoječih službah za podporo žrtvam.

Zadnja posodobitev: 18/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.