Poišči informacije po področjih
Žrtev je upravičena do državne odškodnine, če je zaradi naklepnega kaznivega dejanja oseba umrla, če je žrtev utrpela hudo ali srednje hudo telesno poškodbo, če je bila žrtev nespodobnega ali spolnega napada, če je bila žrtev trgovine z ljudmi ali če je bila okužena z virusom humane imunske pomanjkljivosti ali hepatitisom B ali C.
Državno odškodnino lahko prejmete za nematerialno škodo, fizično trpljenje in izgubo premoženja zaradi naklepnega kaznivega dejanja.
Če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla, je lahko žrtev v kazenskem postopku sorodnik pokojnika (zaročenec, zakonec, starši, stari starši, otroci, vnuki, sorojenci ter osebe, s katerimi je zadevna fizična oseba prebivala in živela v skupnem gospodinjstvu (ne le živela v istem stanovanju)).
Do državne odškodnine ste upravičeni, če je oseba zaradi kaznivega dejanja umrla ali če je žrtev umrla in ni zahtevala državne odškodnine ali je državno odškodnino zahtevala, vendar je ni prejela. Vendar morate od osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zahtevati, da vas prizna kot žrtev v zadevnem kazenskem postopku.
Do državne odškodnine kot sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve niste upravičeni, če je žrtev kaznivo dejanje preživela. V takem primeru je do odškodnine upravičena žrtev sama.
Državno odškodnino lahko prejmete, tudi če niste državljan države EU.
Če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi članici, lahko odškodnino zahtevate neposredno od države članice EU, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno, ali prek Uprave za pravno pomoč (Juridiskās palīdzības administrācija).
Kaznivo dejanje morate prijaviti policiji.
Da lahko zahtevate državno odškodnino, mora biti začet kazenski postopek, v katerem ste z odločbo osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), priznani kot žrtev v kazenskem postopku.
Da lahko zahtevate državno odškodnino, vam ni treba počakati na pravnomočno odločbo osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče).
Da lahko Uprava za pravno pomoč odloči o plačilu državne odškodnine ali njeni zavrnitvi, mora oseba, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), zagotoviti naslednje informacije:
Ni vam treba najprej zahtevati odškodnine od storilca kaznivega dejanja. Državna odškodnina ne vpliva na pravico žrtve do uveljavljanja odškodnine v kazenskem postopku z vložitvijo zahteve za odškodnino za škodo v kateri koli fazi kazenskega postopka do začetka preiskave zadeve na prvostopenjskemu sodišču in v civilnem postopku z vložitvijo zahteve na sodišču, če menite, da vam škoda ni bila v celoti povrnjena.
Do državne odškodnine ste upravičeni tudi, če storilec kaznivega dejanja ali njegov sostorilec nista bila identificirana ali če ne odgovarjata kazensko za svoja dejanja.
Zahtevi za državno odškodnino morate priložiti referenčni dokument osebe, ki vodi postopek (policija), s potrebnimi informacijami.
Zahtevo za državno odškodnino morate vložiti pri Upravi za pravno pomoč v enem letu od dneva, na katerega ste bili priznani kot žrtev ali ste bili seznanjeni z dejstvi, na podlagi katerih ste upravičeni, da to storite.
Državna odškodnina zajema nematerialno škodo, fizično trpljenje ali izgubo premoženja zaradi kaznivega dejanja, ne glede na vrsto škode, za katero se plača odškodnina. Znesek državne odškodnine je določen v zakonu o državni odškodnini za žrtve (Likums par valsts kompensāciju cietušajiem) glede na posledice kaznivega dejanja.
Državna odškodnina se izplača v enkratnem znesku, ki se nakaže na račun pri plačilni instituciji, navedeni v zahtevi.
Opredelitev kaznivega dejanja lahko vpliva na znesek državne odškodnine, na primer če je kaznivo dejanje storjeno v stanju močne razdraženosti, s prekoračitvijo silobrana ali s kršitvijo pogojev za pridržanje osebe. V takih primerih se znesek državne odškodnine glede na posledice kaznivega dejanja zmanjša za 50%.
Če Uprava za pravno pomoč zahtevanih informacij ne prejme v 15 dneh, se lahko odloči, da plačilo državne odškodnine zavrne. Odločba o zavrnitvi plačila državne odškodnine vam v takem primeru ne preprečuje, da bi pri Upravi za pravno pomoč zahtevo za odškodnino v skladu s postopki za njeno uveljavljanje vložili večkrat.Vaše finančno stanje ne vpliva na vašo možnost prejetja državne odškodnine in/ali na znesek odškodnine.
Če ste prejeli odškodnino za škodo zaradi kaznivega dejanja od storilca kaznivega dejanja ali v njegovem imenu od druge osebe, se znesek države odškodnine zmanjša za znesek že prejete odškodnine.
Zakon o državni odškodnini za žrtve določa druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek. Na primer:
Najvišji znesek državne odškodnine, ki se plača edini žrtvi kaznivega dejanja, je petkratnik minimalne mesečne plače, kakor je določena v Republiki Latviji. Znesek državne odškodnine, ki se plača, se izračuna z upoštevanjem zneska minimalne mesečne plače, določene v času, ko je bila oseba priznana kot žrtev.
Odškodnina se plača:
Najvišji znesek državne odškodnine je petkratnik minimalne mesečne plače, kakor je določena v Republiki Latviji, najnižji znesek državne odškodnine pa je 50 % najvišjega zneska državne odškodnine. Kadar se minimalna mesečna plača spremeni, se spremeni tudi znesek državne odškodnine.
V obrazcu zahteve za državno odškodnino vam ni treba navesti zneska, ker je znesek državne odškodnine določen v zakonu o državni odškodnini za žrtve.
Odškodnina, ki jo prejmete iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), se ne odšteje od zneska državne odškodnine.
Predujma državne odškodnine ne morete prejeti.
Če ste prejeli državno odškodnino, v pravnomočni odločbi pa je ugotovljeno, da ste zaradi kaznivega dejanja utrpeli hujše posledice, lahko prejmete razliko med zneskom državne odškodnine in zneskom za izplačilo.
Če ob uveljavljanju državne odškodnine še ni bila izdana pravnomočna sodba v kazenskem postopku, morate zahtevi za državno odškodnino priložiti referenčni dokument osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), v katerem je navedeno naslednje:
Če je bil ob uveljavljanju državne odškodnine kazenski postopek že končan, morate zahtevi za državno odškodnino priložiti pravnomočno odločbo osebe, ki vodi postopek, in nalog za izvršbo, če odškodnina za škodo, navedena v pravnomočni odločbi, ni bila plačana ali je bila plačana samo delno.
Postopek obravnave zahtev za državno odškodnino je brezplačen.
Uprava za pravno pomoč odloča o plačilu državne odškodnine ali zavrnitvi plačila državne odškodnine.
Da prejmete državno odškodnino, morate zahtevo za državno odškodnino poslati Upravi za pravno pomoč na naslov: Pils laukums 4, Rīga, LV-1050.
V postopku obravnave zahteve za državno odškodnino in odločanja o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine vaša navzočnost ni potrebna.
Uprava za pravno pomoč odloči o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine v enem mesecu od prejetja zahteve za odškodnino in pošlje odločbo na naslov, naveden v zahtevi za odškodnino.
Če Uprava za pravno pomoč potrebuje kakršne koli dodatne informacije od vas ali osebe, ki vodi postopek (policija, tožilstvo, sodišče), se rok za odločanje začasno prekine, dokler ne prejme vseh potrebnih informacij.
Odločbo Uprave za pravno pomoč o plačilu ali zavrnitvi plačila državne odškodnine lahko izpodbijate v enem mesecu od začetka njene veljavnosti z vložitvijo ustrezne vloge na Upravi za pravno pomoč, ki se posreduje Ministrstvu za pravosodje.
Obrazec zahteve za državno odškodnino in informacije o njegovem izpolnjevanju najdete tu:
Vsak dan od 07:00 do 22:00 lahko pokličete na brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006, imenovano „Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj“, na kateri lahko dobite:
Uporabite lahko tudi spletišče https://www.cietusajiem.lv/en/.
Za vložitev zahteve za državno odškodnino ne potrebujete pravne pomoči. Uprava za pravno pomoč zagotovi potrebno pomoč za postopek uveljavljanja državne odškodnine.
Združenje „Skalbes“ nudi brezplačno telefonsko linijo za pomoč 116006, imenovano „Telefonska pomoč žrtvam kaznivih dejanj“ (vsak dan od 7.00 do 22.00), ki zagotavlja čustveno in psihološko podporo žrtvam kaznivih dejanj ter informacije o postopkovnih pravicah žrtev (na primer pravice v kazenskem postopku, pravice do odškodnine za škodo, državne odškodnine itd.), razpoložljivih storitvah in obstoječih službah za podporo žrtvam.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.