Poišči informacije po področjih
Državno odškodnino je mogoče zahtevati za vsa nasilna naklepna kazniva dejanja zoper osebo, v vsakem primeru pa za protipravno poseganje in izkoriščanje delovne sile iz člena 603-bis kazenskega zakonika, vendar z izjemo napada (percosse) in telesne poškodbe (lesioni) iz členov 581 in 582 zakonika, razen če gre za obteževalne okoliščine iz člena 583 (tj. če ima kaznivo dejanje zelo resne posledice, ki so posebej navedene).
Odškodnino je mogoče zahtevati le za stroške zdravljenja in pomoči, razen v primeru spolnega napada ali umora – takrat velja, da se žrtvam izplača določen znesek odškodnine, opredeljen z uredbo ministrstva, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.
Osebe, upravičene do odškodnine, so žrtev oziroma, če je žrtev umrla, vsi otroci in zakonec, s katerim je žrtev živela in s katerim ni bila ločena, ali zunajzakonski partner, s katerim je žrtev živela, v deležih, ki ustrezajo njihovim pravicam do dediščine; če takih oseb ni, pa predniki žrtve, če so bili v času, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, vzdrževani družinski člani žrtve.
V nekaterih primerih je upravičenost osebe do odškodnine omejena:
Če žrtev preživi, imajo njeni družinski člani pravico do vložitve neposredne tožbe zoper storilca (člena 2043 in 2059 civilnega zakonika) zaradi posredne (nematerialne) škode, ki so jo utrpeli zaradi poškodbe svojega sorodnika; v takem primeru pa veljavni zakon ne omogoča uveljavljanja odškodnine od države (zakon št. 122/2016, kot je bil spremenjen z zakonom št. 167/2017). Zakonodaja o žrtvah nasilnih kaznivih dejanj zagotavlja prejemke takim osebam le, če so preživele osebe po primarni žrtvi, ki je umrla.
Odškodnina se lahko dodeli vložnikom, ki živijo v Italiji, in tistim, ki živijo v drugi državi članici EU.
Žrtev lahko vloži zahtevo za odškodnino v Italiji pri italijanskih organih za odločanje, če je bilo kaznivo dejanje storjeno v Italiji.
Ne, vendar je treba zahtevo vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb (decisione che ha definito il giudizio per essere ignoto l'autore del reato), ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Glej zgoraj:
zahtevo je treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Kot je navedeno zgoraj, mora biti zahtevi za odškodnino priložena dokumentacija, iz katere izhaja, da postopek uveljavljanja odškodnine od storilca ni bil uspešen, ali da je bila zadnja faza izvršilnega postopka neuspešna ali da je kazenska obsodba postala pravnomočna.
Zahtevi za odškodnino je treba priložiti kopijo obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj na podlagi zakona ali kopijo odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb.
Kot je navedeno zgoraj, je zahtevo treba vložiti v 60 dneh po izdaji odredbe, s katero se ugotovi, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb, ali po zadnji fazi neuspešnega izvršilnega postopka ali po datumu, ko kazenska obsodba postane pravnomočna.
Ali odškodnina na primer krije:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno (nematerialno) škodo:
– materialno (neduševno) škodo:
– duševno škodo:
Odškodnina se plača (glede na morebitne ugodnejše ukrepe, ki so že bili izvedeni na podlagi drugih pravnih določb za posamezna kazniva dejanja) za kritje stroškov zdravljenja in pomoči, razen v primeru spolnega napada ali umora – takrat velja, da se žrtvam izplača določen znesek odškodnine, tudi če niso nastali stroški zdravljenja in pomoči.
Odškodnina se na splošno izplača z enkratnim izplačilom iz krožnega sklada za podporo žrtvam mafijskih kaznivih dejanj, izsiljevanja, oderuštva in nasilnih naklepnih kaznivih dejanj (Fondo di rotazione per la solidarieta' alle vittime dei reati di tipo mafioso, delle richieste estorsive, dell'usura e dei reati intenzionali violenti), ki ga upravlja ministrstvo za notranje zadeve, vendar mora izplačani znesek ostati v mejah razpoložljivega financiranja za tekoče leto.
Če v zadevnem letu ni na voljo zadosti sredstev, lahko upravičenci do odškodnine v navedenem letu iz sklada zahtevajo sorazmerni delež sredstev, v naslednjih letih pa preostanek, ki se razdeli brez dodatnih stroškov, obresti ali prevrednotenj.
Odškodnina se izplača, če žrtev ni naklepno ali iz zavestne malomarnosti sodelovala pri storitvi kaznivega dejanja ali drugih s tem povezanih kaznivih dejanj; če žrtev nikoli ni bila pravnomočno obsojena za katero koli kaznivo dejanje iz člena 407(2)(a) zakonika o kazenskem postopku (objestno uničevanje, plenjenje in množični umor, sodelovanje v državljanski vojni, mafijska zarota, ogrožanje javne varnosti, umor, rop, izsiljevanje, ugrabitev, terorizem, podtalna zarota, oborožena zarota, posedovanje razstreliva, prisiljenje, droge, zasužnjevanje, otroška prostitucija in pornografija, trgovina z ljudmi, suženjstvo, spolni napad, spolni odnosi z mladoletnikom, skupinski spolni napad) ali za kazniva dejanja, storjena v nasprotju z zakonodajo glede preprečevanja izogibanja plačevanja davka na prihodke in davka na dodano vrednost; in če v času vložitve zahteve žrtev ni v kazenskem postopku zaradi katerega koli od navedenih kaznivih dejanj.
Žrtvini prihodki nikakor ne vplivajo na njeno pravico do odškodnine.
Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira ni prejela nobenih plačil, ki bi skupno presegala 5 000,00 EUR.
Odškodnina ustreza nastalim stroškom, ob upoštevanju omejitev iz zadevnega zakona in zneskov iz uredbe ministrstva za izvajanje navedenega zakona.
Uredba z dne 31. avgusta 2017, ki jo je izdalo ministrstvo za notranje zadeve (v skladu s členom 11(3) zakona št. 122 z dne 7. julija 2016), določa:
Skupni znesek stroškov zdravljenja in pomoči mora biti naveden in potrjen z listinami.
Odškodnina se izplača, če žrtev v zvezi z istim kaznivim dejanjem iz katerega koli javnega ali zasebnega vira ni prejela nobenih plačil, ki bi skupno presegala 5 000,00 EUR.
Ne.
Ne, vendar je v primeru nastanka nadaljnjih stroškov zdravljenja mogoče vložiti nadaljnje zahteve; take zahteve mora proučiti organ za odločanje.
Zahtevo za odškodnino mora predložiti zainteresirana stran ali drug upravičenec, če je žrtev kaznivega dejanja umrla; predložiti jo je treba osebno ali na podlagi posebnega pooblastila (a mezzo di procuratore speciale); dopustna je, če so ji priložene naslednje listine:
(a) kopija obsodilne sodbe za eno od kaznivih dejanj iz člena 11 ali kopija odredbe, v kateri je ugotovljeno, da je kaznivo dejanje storila neznana oseba ali več neznanih oseb;
(b) dokazila, da je bil zoper storilca uveden izvršilni postopek zaradi odškodnine, vendar ni bil uspešen; to ni potrebno, kadar storilec ni identificiran ali če je storilec v kazenskem ali civilnem postopku, v katerem je bil spoznan za odgovornega, prosil za pravno pomoč države in jo tudi prejel;
(c) izjava namesto zaprisežene izjave (dichiarazione sostitutiva dell'atto di notorietà), da ni nobenih zadržkov;
(d) zdravniško potrdilo, iz katerega izhajajo nastali stroški za zdravstvene storitve, ali potrdilo o smrti žrtve kaznivega dejanja.
Ne.
Ministrstvo za notranje zadeve.
Ministero dell’Interno
Ufficio del Commissario di solidarietà per le vittime dei reati di tipo mafioso
Via Cavour, 6
Roma
Ne.
Organ za odločanje v Italiji mora po prejemu zahteve odločbo izdati „brez odlašanja“.
Za to ne obstajajo posebni mehanizmi; ker je odločba upravna, se lahko izpodbija v skladu z običajnimi pravili o domačih upravnih ukrepih, ki jih sprejme isti organ.
Pomožni organ zagotavlja vse potrebne informacije; v Italiji je pomožni organ državno tožilstvo (procura generale) pri pritožbenem sodišču (corte d’appello), pristojnem glede na kraj prebivališča vložnika. Obrazci so priloženi uredbi ministrstva št. 222 z dne 23. decembra 2008, ki določa pravila v skladu s členom 7 zakonodajne uredbe št. 204 z dne 9. novembra 2007 o izvajanju Direktive Sveta 2004/80/ES o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Decreto 23 dicembre 2008, n. 222 „Regolamento ai sensi dell'articolo 7 del decreto legislativo 9 novembre 2007, n. 204, recante attuazione della direttiva 2004/80/CE relativa all'indennizzo delle vittime di reato“).
Ne.
Ne, to vlogo opravlja pomožni organ.
Urad, ki zagotavlja te informacije, nima podatkov o takih organizacijah.
Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.