Če bo moj zahtevek obravnavan v tej državi

Hrvaška

Vsebino zagotavlja
Hrvaška

Za katere vrste kaznivih dejanj lahko prejmem odškodnino?

Odškodnino lahko zahtevate, če ste žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, storjenega na ozemlju Hrvaške, katerega posledica je huda telesna poškodba, velika škoda za zdravje ali smrt.

Nasilno kaznivo dejanje je:

  1. katero koli kaznivo dejanje, storjeno naklepno in s silo ali s kršitvijo spolne nedotakljivosti druge osebe;
  2. katero koli kaznivo dejanje, ki ogroža življenje in premoženje zaradi ravnanja, ki povzroča splošno nevarnost, ali uporabe predmeta, ki povzroči smrt, hudo telesno poškodbo ali veliko škodo za zdravje ene ali več oseb, ter ki je v kazenskem zakoniku opredeljeno kot huda oblika temeljnega naklepnega kaznivega dejanja.

Za katere vrste poškodb lahko prejmem odškodnino?

  • Odškodnina za poškodbe na splošno ni predvidena. Odškodnino lahko zahtevate, če zaradi nasilnega kaznivega dejanja nastopi huda telesna poškodba, velika škoda za zdravje ali smrt.
  • Neposredne žrtve so upravičene do odškodnine zaradi izgube zaslužka do višine 35 000,00 HRK, če je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, katerega posledica je huda telesna poškodba ali velika škoda za zdravje, in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je to povzročilo tudi izgubo zaslužka.
  • Neposredne žrtve so upravičene do povračila stroškov zdravljenja, če je bilo storjeno nasilno kaznivo dejanje, katerega posledica je huda telesna poškodba ali velika škoda za zdravje, in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je to povzročilo stroške zdravljenja, ki jih je morala žrtev kriti sama. Povrnitev teh stroškov zdravljenja je mogoče zahtevati do višine standardov zdravstvenih storitev, opredeljenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški, pri čemer se ti stroški zdravljenja priznajo le, če neposredna žrtev ni upravičena do povračila stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.
  • Posredne žrtve so upravičene do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja, če je neposredna žrtev umrla zaradi nasilnega kaznivega dejanja in če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da je posredna žrtev s tem izgubila zakonito preživljanje. Če je posredna žrtev upravičena do prejemkov iz obveznega pokojninskega zavarovanja, ni upravičena do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja. Odškodnina zaradi izgube zakonitega preživljanja se lahko prizna do skupnega zneska 70 000,00 HRK za vse posredne žrtve.
  • Osebe, ki so plačale pogrebne stroške za osebo, ki je umrla kot neposredna žrtev naklepnega nasilnega kaznivega dejanja, so upravičene do povračila pogrebnih stroškov, če je (poleg izpolnjevanja vseh ostalih pogojev iz zakona) mogoče dokazati, da so plačale pogrebne izdatke. Pogrebni stroški se priznajo do višine 5 000,00 HRK.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je zaradi kaznivega dejanja umrla? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino?

  • DA, sorodniki ali vzdrževani družinski člani pokojnih žrtev kaznivih dejanj lahko prejmejo odškodnino zaradi izgube zakonitega preživljanja in povračilo običajnih pogrebnih stroškov.
  • Zakon te sorodnike ali družinske člane imenuje „posredne žrtve“. Sorodniki oziroma družinski člani (tj. po zakonu posredne žrtve) so: zakonci, zunajzakonski partnerji, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, mačehe, očimi, pastorki in istospolni partnerji, s katerimi je neposredna žrtev živela; stari starši in vnuki pa le, če je kdo od njih sam neposredna žrtev in je med njimi obstajala trajnejša življenjska skupnost ter če so stari starši nadomeščali starše.
  • Obstoj zunajzakonske zveze in istospolnega partnerstva se presoja na podlagi zakonodaje Republike Hrvaške.

Ali lahko prejmem odškodnino, če sem sorodnik ali vzdrževani družinski član žrtve, ki je preživela? Kateri sorodniki ali vzdrževani družinski člani lahko prejmejo odškodnino v tem primeru?

  • NE, sorodniki ali vzdrževani družinski člani ne morejo dobiti odškodnine, če je žrtev napad preživela.

Ali lahko prejmem odškodnino, če nisem državljan države EU?

  • Do odškodnine so upravičene le žrtve, ki so hrvaški državljani ali ki prebivajo v Republiki Hrvaški, oziroma so državljani države članice EU ali imajo na njenem ozemlju stalno prebivališče.

Ali lahko uveljavljam odškodnino od te države, če tukaj živim ali sem državljan te države (to je moja država prebivališča ali državljanstva), tudi če je bilo kaznivo dejanje storjeno v drugi državi EU? Ali lahko to storim namesto uveljavljanja odškodnine v državi, v kateri je bilo kaznivo dejanje storjeno? Če da, pod katerimi pogoji?

NE, žrtev ne more zahtevati odškodnine od Republike Hrvaške, če je bilo kaznivo dejanje storjeno na ozemlju druge države. Republika Hrvaška plača odškodnino le, če so izpolnjeni pogoji in zahteve iz zakona ter če je bilo nasilno kaznivo dejanje storjeno na njenem ozemlju (tako Republika Hrvaška ne plača odškodnine za kazniva dejanja, storjena v drugi državi).

Ali moram kaznivo dejanje najprej prijaviti policiji, da bi lahko uveljavljal odškodnino?

  • DA, odškodnina se lahko zahteva, če je bilo kaznivo dejanje prijavljeno policiji ali tožilstvu oziroma pri teh evidentirano kot kaznivo dejanje.
  • Zahtevi za odškodnino je treba priložiti potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje.
  • Policija mora na zahtevo žrtve izdati potrdilo, s katerim potrdi, da je bil zadevni dogodek prijavljen ali evidentiran kot kaznivo dejanje.

Ali moram pred vložitvijo zahteve za odškodnino počakati na izid policijske preiskave oziroma kazenskega postopka?

  • Ne, ni vam treba počakati na izid policijske preiskave ali kazenskega postopka.
  • Pravico do odškodnine je mogoče uveljavljati ne glede na to, ali je storilec znan in ali se je začel kazenski postopek.

Ali moram odškodnino najprej zahtevati od storilca kaznivega dejanja, če je bil ta identificiran?

  • NE, ni vam treba najprej zahtevati odškodnine od storilca.
  • Vložitev zahteve na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (Zakon o novčanoj naknadi žrtvama kaznenih djela, v nadaljnjem besedilu: zakon) ne izključuje žrtvine pravice, da od storilca zahteva odškodnino.
  • Če je žrtev zahtevo vložila na podlagi zakona in uveljavljala pravico do odškodnine neposredno od storilca, se ta odškodnina upošteva pri odškodnini, ki jo žrtev zahteva na podlagi zakona.
  • Če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek, se zahteva, vložena na podlagi zakona, zavrne. Če se je postopek v zvezi s to zahtevo že končal, vendar izplačilo še ni bilo izvedeno, se izda odločba o tem, da se odškodnina ne izplača.
  • Če je država na podlagi tega zakona že izplačala odškodnino žrtvi, žrtev pa prejme celotno ali delno odškodnino od storilca, ima država regresno pravico do žrtve za znesek glavnice, ki jo je ta prejela neposredno od storilca, vendar največ do zneska odškodnine, ki ga država izplačala žrtvi.
  • Ko žrtev prejme plačilo odškodnine od države na podlagi zakona, ni več upravičena zahtevati te odškodnine od storilca, saj ima od takrat naprej država regresno pravico do storilca.

Ali sem še vedno upravičen do odškodnine, če storilec kaznivega dejanja ni bil identificiran oziroma obsojen? Če da, s katerimi dokazi moram podpreti svojo zahtevo?

  • DA, vložnik mora priložiti vse listine, ki se na splošno zahtevajo kot priloga k zahtevi za odškodnino in so navedene v uradnem obrazcu zahteve, ki se predloži ne glede na to, ali je bil storilec identificiran ali obsojen oziroma ali se je kazenski postopek začel.
  • Na splošno se zahtevi priložijo: potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje, dokazilo o državljanstvu, potrdilo o prebivališču, potrdilo o smrti žrtve, overjena izjava vložnika, da pravice do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj ni uveljavljal na drugi pravni podlagi, zdravstvena dokumentacija žrtve, na podlagi katere se zahteva odškodnina (bolnišnična prijava, zdravniški izvidi in poročila, odpustnica iz bolnišnice, poročilo o bolniškem dopustu, računi za opravljene zdravstvene storitve), računi za običajne pogrebne stroške, druga zadevna potrdila ali listine, ki bi lahko bili pomembni pri odločanju o odškodnini.

Ali je določen rok, v katerem moram uveljavljati odškodnino?

  • DA, zahtevo je treba predložiti najpozneje v šestih mesecih od datuma, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje, navedeno v vlogi.
  • Če žrtev iz upravičenih razlogov zahteve ni mogla vložiti v navedenem roku, jo je treba vložiti najpozneje v treh mesecih od datuma, ko upravičeni razlog preneha, najpozneje pa v treh letih od datuma, ko je bilo kaznivo dejanje storjeno (žrtev mora upravičeni razlog navesti in dokazati).
  • Če je žrtev mladoletnik ali oseba brez poslovne sposobnosti, njen pravni zastopnik pa zahteve ni vložil v šestih mesecih od datuma storitve kaznivega dejanja, začne šestmesečni rok teči od datuma, ko oseba dopolni 18 let, ali od datuma, ko se po nastopu polnoletnosti žrtve začne kazenski postopek, ali od datuma, ko je osebi vrnjena poslovna sposobnost.

Katere izgube in stroške zajema odškodnina?

(a) Za žrtev kaznivega dejanja:

Materialna (neduševna) škoda:

  • stroški zdravljenja poškodbe (ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
    • Neposredna žrtev ima pravico do odškodnine za zdravstvene stroške v višini standardov zdravstvenih storitev, določenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški. Ti stroški se priznajo le, če neposredna žrtev ni upravičena do povračila stroškov na podlagi zdravstvenega zavarovanja.
  • dodatne potrebe ali stroški, ki izhajajo iz poškodbe (tj. pomoč in nega, začasno in trajno zdravljenje, daljša fizioterapija, prilagoditev stanovanja, posebni pripomočki itd.);
    • Glej odgovor na prvo postavko (pravica do odškodnine za zdravstvene stroške v višini standardov zdravstvenih storitev, določenih v predpisih o obveznem zdravstvenem zavarovanju v Republiki Hrvaški).
  • trajna poškodba (npr. invalidnost in druge trajne omejitve);
    • Izguba zaslužka v času zdravljenja in po njem (vključno z izgubljenim zaslužkom in izgubo sposobnosti ustvarjanja zaslužka ali zmanjšano preživljanje itd.).
  • neposredne žrtve so upravičene do odškodnine za izgubljeni zaslužek, ki se prizna kot enkratno plačilo v višini največ 35 000,00 HRK:
    • izguba priložnosti;
    • stroški, povezani s sodnimi postopki, povezanimi z dogodkom, ki je povzročil škodo, kot so pravni in sodni stroški;
    • odškodnina za ukradeno ali poškodovano osebno lastnino;
    • drugo.

Duševna (nematerialna) škoda:

  • NE
    • bolečina in trpljenje žrtve;
  • NE

(b) Za upravičence ali sorodnike žrtve:

Materialna (neduševna) škoda:

  • pogrebni stroški;
Običajni pogrebni stroški, do največ 5 000,00 HRK.
  • stroški zdravljenja (npr. zdravljenje družinskega člana, ambulantno in bolnišnično zdravljenje, okrevanje);
  • izguba preživljanja ali priložnosti.

Posredne žrtve, ki jih je preživljala neposredna žrtev, ki je zaradi posledic nasilnega kaznivega dejanja umrla, imajo pravico do odškodnine zaradi izgube zakonitega preživljanja. Ta odškodnina se prizna kot enkratno plačilo na podlagi aktuarskega izračuna, ki izhaja iz najnižje družinske pokojnine iz zakona o pokojninskem zavarovanju (Zakon o mirovinskom osiguranju), dodeljene na podlagi petletne zavarovane delovne dobe in na podlagi pričakovanega trajanja preživljanja posredne žrtve. Odškodnina se prizna le, če posredna žrtev ni upravičena do prejemkov na podlagi zakonskega pokojninskega zavarovanja. Odškodnina se lahko prizna do največ 70 000,00 HRK za vse posredne žrtve skupaj.

Psihološka škoda:

  • NE
    • bolečine in trpljenje sorodnikov ali upravičencev/odškodnina preživelim v primeru smrti žrtve;
  • NE

Ali se odškodnina izplača z enkratnim plačilom ali v mesečnih obrokih?

  • Odškodnina se izplača z enkratnim izplačilom.

Kako lahko moje ravnanje v zvezi s kaznivim dejanjem, moja kazenska evidenca ali nesodelovanje v odškodninskem postopku vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • Pri odločanju o pravici do odškodnine se upoštevajo dejanja neposredne žrtve pred storitvijo kaznivega dejanja, v času storitve in po njej; vloga neposredne žrtve pri nastanku in obsegu škode; podatek, ali je neposredna žrtev kaznivo dejanje prijavila pristojnim organom in v kakšnem času, razen če so ji to preprečili upravičeni razlogi; sodelovanje neposredne žrtve s policijo in pristojnimi organi, da bi bil storilec priveden pred sodišče; neposredna žrtev, ki je prispevala k nastanku škode ali zaradi katere je obseg škode večji, je upravičena le do sorazmerno znižane odškodnine.
  • Zahteva za odškodnino se zavrne, če se ugotovi, da žrtev sodeluje pri organiziranem kriminalu ali da je povezana s hudodelsko združbo.
  • Odškodnina se lahko zavrne ali zmanjša, če bi priznanje polne odškodnine nasprotovalo načelu pravičnosti, morali ali javnemu redu.
  • Pri presojanju pravice posredne žrtve do odškodnine se upošteva njeno ravnanje.

Kako lahko moje finančno stanje vpliva na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • NE
  • Finančne (tj. bivanjske) okoliščine vložnika načeloma ne vplivajo na odločitev o vlogi, vendar lahko v primeru odločanja o odškodnini zaradi izgube zakonitega preživljanja finančne okoliščine vplivajo na možnost dodelitve odškodnine.

Ali obstajajo druga merila, ki lahko vplivajo na možnost prejetja odškodnine in/ali njen znesek?

  • DA
  • Pri odločanju o pravici do odškodnine se upoštevajo dejanja neposredne žrtve pred storitvijo kaznivega dejanja, v času storitve in po njej; vloga neposredne žrtve pri nastanku in obsegu škode; podatek, ali je neposredna žrtev kaznivo dejanje prijavila pristojnim organom in v kakšnem času, razen če so ji to preprečili upravičeni razlogi; sodelovanje neposredne žrtve s policijo in pristojnimi organi, da bi bil storilec priveden pred sodišče; neposredna žrtev, ki je prispevala k nastanku škode ali zaradi katere je obseg škode večji, je upravičena le do sorazmerno znižane odškodnine.
  • Zahteva za odškodnino se zavrne, če se ugotovi, da žrtev sodeluje pri organiziranem kriminalu ali da je povezana s hudodelsko združbo.
  • Odškodnina se lahko zavrne ali zmanjša, če bi priznanje polne odškodnine nasprotovalo načelu pravičnosti, morali ali javnemu redu.
  • Pri presojanju pravice posredne žrtve do odškodnine se upošteva njeno ravnanje.

Kako se odškodnina izračuna?

  • Finančna odškodnina se izračuna z upoštevanjem okoliščin vsakega posameznega primera, pri čemer mora vložnik dokazati izpolnjevanje pravnih zahtev in dejanski nastanek posameznih stroškov oziroma izgub, tj. škode.

Ali obstaja najnižji/najvišji znesek, ki se lahko dodeli?

  • Zakon ne določa najnižjega zneska, ki se lahko dodeli (vendar določa najvišji znesek, ki se lahko dodeli).

Ali moram v obrazcu zahteve navesti znesek? Če da, ali dobim navodila za izračun zneska ali o drugih vidikih?

  • DA, vložnik mora navesti znesek, ki ga zahteva.
  • Navodila o tem, kako se znesek izračuna, niso na voljo (vložnik mora dokazati izdatke oziroma izgubo, katere povračilo zahteva).

Ali se odškodnina, ki jo za izgube prejmem iz drugih virov (na primer od delodajalca ali iz sheme zasebnega zavarovanja), odšteje od odškodnine, ki jo izplača organ/telo?

  • V nekaterih primerih DA, v drugih NE, odvisno od vira prejete odškodnine.
  • Odškodnina, prejeta na podlagi zdravstvenega, pokojninskega ali drugega zavarovanja oziroma iz drugih virov, se preračuna v ustrezne podlage za odškodnino, tako da odškodnina, dodeljena žrtvi, znaša razliko med skupno odškodnino, do katere je žrtev upravičena na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj (v nadaljnjem besedilu: zakon), in zneskom, ki ga žrtev prejme na drugi podlagi ali podlagah.
  • Prostovoljno zavarovanje, ki ga plača neposredna ali posredna žrtev, ni všteto v znesek odškodnine.
  • Ko žrtev prejme odškodnino neposredno od storilca, se ta všteje v odškodnino, ki se zahteva od Republike Hrvaške; če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek, se zahteva zavrne; če odškodnina, prejeta od storilca, v celoti pokrije zahtevek in se je postopek končal, vendar plačilo še ni bilo izvedeno, se sprejme odločitev, da se odškodnina žrtvi ne izplača.
  • Če je država na podlagi tega zakona že izplačala odškodnino žrtvi, žrtev pa prejme celotno ali delno odškodnino od storilca, ima država regresno pravico do žrtve za znesek glavnice, ki jo je ta prejela neposredno od storilca, vendar največ do zneska odškodnine, ki ga država izplačala žrtvi.

Ali lahko dobim predujem odškodnine? Če da, pod katerimi pogoji?

  • NE

Ali lahko po sprejetju odločitve v glavni stvari dobim dopolnilno ali dodatno odškodnino (na primer zaradi spremembe okoliščin ali poslabšanja zdravstvenega stanja)?

  • V zakonu o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj dopolnilna ali dodatna odškodnina ni predvidena.

Katera dokazila moram priložiti svoji zahtevi?

  • Dokazila, ki jih je treba priložiti zahtevi, so navedena v uradnem obrazcu. Zahtevi se priložijo: dokazilo o državljanstvu; potrdilo o prebivališču; potrdilo o smrti žrtve; potrdilo policije, da je bil dogodek evidentiran ali prijavljen kot kaznivo dejanje; overjena izjava vložnika, da pravice do odškodnine na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj ni uveljavljal na drugi pravni podlagi; zdravstvena dokumentacija žrtve, na podlagi katere se zahteva odškodnina (bolnišnična prijava, zdravniški izvidi in poročila, odpustnica iz bolnišnice, poročilo o bolniškem dopustu, računi za opravljene zdravstvene storitve); računi za običajne pogrebne stroške; druga zadevna potrdila ali listine, ki bi lahko bili pomembni pri odločanju o odškodnini.
  • Navedene listine se predložijo v izvirniku ali kot overjene kopije.

Ali je treba ob vložitvi zahteve in za njeno obravnavo plačati upravne ali druge pristojbine?

  • Na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj v postopku vložitve zahteve niso predvidene nobene upravne ali druge pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevah za odškodnino (v nacionalnih primerih)?

  • Organ, pristojen za odločanje o zahtevah za odškodnino, ki jih žrtve kaznivih dejanj vložijo na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj, kadar se odškodnina izplača iz nacionalnega proračuna, je odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj (Odbor za novčanu naknadu žrtvama kaznenih djela).
  • Če žrtev zahteva odškodnino od storilca, lahko premoženjskopravni zahtevek, tj. zahtevek za odškodnino od storilca, vloži v kazenskem postopku, ki zoper storilca poteka pred pristojnim kazenskim sodiščem.
  • Žrtev pa lahko odškodnino od storilca zahteva tudi s tožbo pred pristojnim civilnim sodiščem.

Kam moram poslati zahtevo (v nacionalnih primerih)?

  • Zahteva za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj se predloži odboru za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj, tj. pri ministrstvu za pravosodje.

Republika Hrvaška
Ministrstvo za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa)
Ulica Grada Vukovara 49
10000 ZAGREB

  • Če se odškodnina od storilca zahteva v okviru kazenskega postopka, se premoženjskopravni zahtevek za odškodnino predloži pristojnemu sodišču, pred katerim poteka kazenski postopek zoper storilca.
  • Žrtev lahko odškodnino od storilca zahteva tudi s tožbo pred pristojnim civilnim sodiščem.

Ali moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi?

  • V postopku glede odškodnine žrtvam kaznivih dejanj na splošno velja, da NE, vendar lahko pristojni organ, tj. odbor, glede na vsak posamezen primer izjemoma zahteva, da se stranke, priče ali s strani sodišča imenovani izvedenci zaslišijo pred sodiščem, če je to potrebno za sprejetje odločitve.

Kako dolgo (približno) traja, da od organa prejmem odločbo o odškodnini?

  • Pristojni organ sprejme odločitev o zahtevi v 60 dneh, če je zahteva popolna in pravilna (če so pridobljene in predložene vse zahtevane listine, informacije in dokazi, ki so potrebni za sprejetje odločitve). Če pa je zahteva nepopolna, je lahko čas, potreben za sprejetje odločitve, daljši.

Kako lahko izpodbijam odločbo organa, če z njo nisem zadovoljen?

  • Zoper odločbo ni pritožbe, vložnik pa lahko sproži upravni spor z vložitvijo upravne tožbe pri pristojnem upravnem sodišču v 30 dneh od vročitve odločbe.

Kje lahko dobim potrebne obrazce in druge informacije o tem, kako uveljavljati odškodnino?

  • Obrazec in informacije so na voljo na vsaki policijski postaji, v pisarnah tožilstva, pri občinskih in okrožnih sodiščih ter v elektronski obliki na uradnih spletiščih ministrstva za pravosodje (Ministarstvo pravosuđa), ministrstva za notranje zadeve (Ministarstvo unutarnjih poslova), državnega odvetništva Republike Hrvaške (Državno odvjetništvo RH) ter občinskih in okrožnih sodišč.
  • Informacije je mogoče dobiti tudi na telefonski številki nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov (Nacionalni pozivni centar za žrtve kaznenih djela i prekršaja): 116-006.
  • Policija, tožilstvo in sodišča morajo informacije o pravici do odškodnine in o organu, na katerega se lahko stranka obrne za uveljavljanje teh pravic, zagotoviti vsem osebam, ki imajo na podlagi zakona o odškodnini žrtvam kaznivih dejanj pravico do odškodnine Republike Hrvaške.
  • Policija, tožilstvo in ministrstvo za pravosodje morajo vsem osebam, ki so na podlagi zakona upravičene do odškodnine, zagotoviti potrebne obrazce za vložitev zahteve ter jim na njihovo zahtevo podati splošna navodila in informacije o vložitvi zahteve in o tem, katera dokazila ji je treba priložiti.
  • Ministrstvo za pravosodje je izdalo letak v hrvaščini in angleščini z vsemi informacijami o pravici do odškodnine, zahtevah in tem, kako to pravico uveljaviti. Letaki in obrazci so objavljeni v hrvaščini in angleščini na spletiščih ministrstva za pravosodje in ministrstva za notranje zadeve.

Ali obstaja posebna telefonska linija ali spletišče v ta namen?

Ali lahko dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika) za pripravo zahteve?

  • Če je zahteva nepopolna, nerazumljiva ali nečitljiva, se na podlagi teh razlogov ne zavrne, ampak se vložniku podajo informacije o tem, kako jo popraviti ali dopolniti. To se v tem smislu šteje za pomoč vložniku.
  • Vložnik lahko za pripravo zahteve ali zastopanje v postopku (na svoje stroške) najame pooblaščeno osebo ali odvetnika.
  • Informacije in pomoč pri izpolnjevanju obrazca za vložitev zahteve žrtve za odškodnino so na voljo na vsaki policijski postaji, pri tožilstvu, občinskih in okrožnih sodiščih ali na brezplačni telefonski številki za pomoč nacionalnega klicnega centra za žrtve kaznivih dejanj in prekrškov: 116-006.

Ali obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine?

  • DA

https://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156

Kakšno vlogo ima pomožni organ?

  • Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške je pomožni organ in vložnik lahko v takih primerih pri tem organu vloži zahtevo.
  • (V hrvaški zakonodaji se taki primeri imenujejo čezmejni primeri (prekogranični slučajevi).)
  • Pomožni organ zahtevo in njene priloge čim prej predloži pristojnemu organu države, v kateri vložnik zahteva odškodnino, v uradnem jeziku države ali drugem jeziku, ki ga ta država sprejema.
  • Navedena zahteva se predloži na obrazcu, ki ga predpiše Evropska komisija.
  • Če organ, pristojen za obravnavo zahteve v zadevni državi, zahteva, da se vložnik, priče, od sodišča imenovani izvedenci ali druge osebe zaslišijo v Republiki Hrvaški, to zaslišanje opravi odbor za odškodnine žrtvam kaznivih dejanj, ki nato predloži poročilo o zaslišanju organu druge države, ki je pristojen za sprejetje odločitev o zahtevi.
  • Če organ druge države, ki je pristojen za sprejetje odločitve o zahtevi, zahteva, da se zaslišanje opravi s tehničnimi sredstvi, se tako zaslišanje opravi v sodelovanju z ministrstvom za pravosodje Republike Hrvaške, če se oseba, ki jo je treba zaslišati, strinja s takim postopkom.

Ali ta organ prevede dokazila, če je to potrebno zaradi zahteve, ki se pošlje v tujino? Če da, kdo plača?

Ministrstvo za pravosodje Republike Hrvaške kot pomožni organ prevede zahtevo v jezik države, od katere se zahteva odškodnina, ali drug jezik, ki ga zadevna država določi kot jezik sporazumevanja.

Ali je treba ob pošiljanju zahteve v tujino plačati upravne ali druge pristojbine?

  • Ob pošiljanju zahteve v tujino se ne plačajo nobene upravne ali druge pristojbine.

Kateri organ odloča o zahtevi za odškodnino v čezmejnih primerih?

https://pravosudje.gov.hr/o-ministarstvu/djelokrug-6366/iz-pravosudnog-sustava-6372/podrska-zrtvama-i-svjedocima/6156

Ali lahko zahtevo tudi v čezmejnih primerih pošljem neposredno organu za odločanje v tej državi (in ne prek pomožnega organa v domači državi)?

Da, zahtevo lahko predložite ministrstvu za pravosodje Republike Hrvaške neposredno ali jo pošljete s priporočeno pošto.

V katerem jeziku odškodninski organ sprejema:

Kdo plača, če odškodninski organ prevede zahtevo/dokazila iz druge države EU?

  • Organ odločanja ne prevaja zahteve ali dokazil in ne nosi stroškov prevoda.

Ali je treba v tej državi za obravnavo zahteve (prejete iz druge države EU) plačati upravne ali druge pristojbine? Če da, kako jih lahko plačam?

V postopku v zvezi s to zahtevo se ne plačajo nobene upravne ali druge pristojbine.

Ali imam pravico do povračila potnih stroškov, če moram biti navzoč v postopku in/ali pri odločanju o zahtevi? Kako lahko uveljavljam povračilo potnih stroškov? Na koga se moram obrniti?

  • Če odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj pozove vložnika na zaslišanje ali k udeležbi v postopku, je vložnik upravičen do povračila potnih stroškov.
  • Na splošno velja, da se v postopku in med odločanjem navzočnost vložnika ne zahteva, če pa se zahteva zaslišanje vložnika, prič, s strani sodišča imenovanih izvedencev ali drugih oseb, pa lahko odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja od pristojnega organa druge države članice EU, v kateri je bila vložena zahteva za odškodnino, zahteva, naj ta dejanja opravi.
  • Poleg tega je mogoče zaslišanje, ki se zahteva v takem postopku, opraviti s tehničnimi sredstvi, kar vključuje računalniško tehnologijo, elektronska komunikacijska omrežja ter druga sredstva za prenos slike in zvoka. V takem primeru zaslišanje opravi odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja.

Ali je zagotovljen tolmač, če moram biti osebno navzoč?

  • Da.

Ali bodo zdravniška spričevala, ki so jih izdali zdravniki v moji državi prebivališča, sprejeta oziroma priznana ali bodo morali moje zdravstveno stanje/poškodbo pregledati zdravstveni strokovnjaki v tej državi?

  • Tuja zdravniška potrdila se sprejmejo, vendar odbor za odškodnino žrtvam kaznivih dejanj kot organ odločanja preveri in ovrednoti zdravniška potrdila ter po potrebi morda zahteva poročilo zdravniškega izvedenca.

Ali mi bodo povrnjeni potni stroški, če bom moral opraviti zdravniški pregled v tej državi?

  • Ne.

Kako dolgo približno traja, da od organa/telesa prejmem odločbo o odškodnini?

  • Pristojni organ sprejme odločitev o zahtevi v približno 60 dneh, če je zahteva popolna in pravilna (če so pridobljene in predložene vse zahtevane listine, informacije in dokazi, ki so potrebni za sprejetje odločitve). Če pa je zahteva nepopolna, je lahko čas, potreben za sprejetje odločitve, daljši.

V katerem jeziku bom prejel odločbo o zahtevi?

  • Odločba o zahtevi se izda v hrvaščini.

Kako lahko izpodbijam odločbo, če z njo nisem zadovoljen?

  • Zoper odločbo ni pritožbe, vložnik pa lahko sproži upravni spor z vložitvijo upravne tožbe pri pristojnem upravnem sodišču v 30 dneh od vročitve odločbe.

Ali lahko na podlagi predpisov druge države dobim pravno pomoč (pomoč odvetnika)?

  • Ne.

Ali v tej državi obstajajo organizacije za podporo žrtvam, ki mi lahko pomagajo pri uveljavljanju odškodnine v čezmejnem primeru?

  • Da.
Zadnja posodobitev: 03/07/2020

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezni nacionalni organi, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska komisija ne prevzema nobene odgovornosti za informacije ali podatke, ki jih vsebuje oziroma na katere se sklicuje ta dokument. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.