Omejitve dedovanja – posebna pravila

Grčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Grško pravo vsebuje nekatera posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov omejujejo dedovanje premoženja, ki se nahaja v Grčiji.

Taka posebna pravila so določena v zvezi z:

A) zapuščino menihov (glej člene 4, 18 in 19 zakona 3414/1909 o splošnem verskem skladu in upravljanju samostanov, ki so bili ohranjeni v veljavi s členom 99 zakona o uvedbi grškega civilnega zakonika, členom 7(2) in členom 25 zakona 4684/1930, členom 1 zakona 1918/1942 ter členom I zakona 2067/1952). V navedenih določbah je zlasti določeno, da zapuščina menihov po odštetju nujnega deleža njihovih dedičev po zakonu preide na samostan, v katerem je menih pokopan in vpisan v register. Volila, darila in dediščina, ki menihu pripadejo po njegovem vstopu v samostan, pripadajo samostanu, menih pa obdrži le 50-odstotno pravico do užitka na premoženju, pripadlemu samostanu. Premoženje, ki ga je menih pridobil po zaobljubi na drugi, odplačni podlagi, pripade njemu osebno in lahko z njim razpolaga, vendar tega ne more storiti z neodplačnimi transakcijami. Če tega premoženja ni odsvojil, po njegovi smrti 50 % tega premoženja pripade Centralni verski finančni službi, 50 % pa samostanu. Opozoriti je treba, da za menihe na gori Atos veljajo še posebna pravila (glej člen 101 Listine o gori Atos, ki je bil ohranjen v veljavi s členom 99 zakona o uvedbi grškega civilnega zakonika). Če navedeni menihi pridobijo premoženje po zaobljubi, to preide na samostan ne glede na to, kdaj menih umre, vsako oporočno razpolaganje s premoženjem, kot tudi oporoka sama, pa je neveljavno;

B) premoženjem, ki se z dedovanjem, volilom ali darilom prenese na grško državo ali na organ javnega prava oziroma v splošno javno dobro (glej zakon 4182/2013 o zapuščini v javno dobro, zapuščini brez dedičev in drugih določbah). Minister za finance lahko sprejme dediščino ali se ji odpove, razen kadar je zapuščina izročena državi na podlagi zakonitega dedovanja. V tem primeru se dediščini ne more odpovedati. Poleg tega se za državo vedno šteje, da tako dediščino pridobi po popisu in cenitvi dediščine, kar pomeni, da za dolgove odgovarja le do višine vrednosti podedovanega premoženja.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Navedena posebna pravila se uporabljajo za dedovanje ne glede na zakon, ki ga ureja.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

V zvezi s posebnimi pravil iz točke B zakon 4182/2013 med drugim določa, da morata v primeru razglasitve oporoke ali razglasitve oporoke v tujini, kadar se predloži oporoka, ki vsebuje razpolaganje v javno korist ali v korist države ali subjekta javnega prava, sodni uradnik in/ali konzularni organ v kraju, kjer se oporoka razglasi ali predloži, ter sodni uradnik prvostopenjskega sodišča v Atenah v prvih 10 dneh naslednjega meseca po razglasitvi oporoke poslati izvod zapisnika postopka z oporoko ustreznemu direktoratu Ministrstva za finance. Zakon določa tudi, da se mora premoženje, ki se zapusti v javno korist, uporabiti na način, ki ga določi oporočitelj ali zapustnik, ter da je prepovedano spreminjati cilje javne koristi ter način in pogoje, ki se nanašajo na skrbništvo zapuščine, in določbe o njenem upravljanju. Morebitne dvome glede namena oporočitelja ali zapustnika ter vsa izpodbijanja v zvezi s tem rešuje pristojno sodišče. Z istim zakonom je bil vzpostavljen tudi register zapuščin v javno dobro (nacionalni register dotacij), v katerega je treba vpisati tako zapuščino.

Zadnja posodobitev: 29/08/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.

Povratne informacije

S spodnjim obrazcem sporočite svoje pripombe in povratne informacije o našem novem spletišču