Omejitve dedovanja – posebna pravila

Nemčija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

Posebne omejitve v smislu člena 30 uredbe EU o dedovanju v Nemčiji vsebuje pravo dedovanja kmetijskih zemljišč (Anerbenrecht), ki določa, da se pod določenimi pogoji za premoženje za kmetijsko rabo uporabljajo posebna pravila o dedovanju.

Ta pravila so v zakonu o kmetijskih gospodarstvih (Höfeordnung), ki je delno zvezno pravo, ki se uporablja v Hamburgu, Spodnji Saški, Severnem Porenju-Vestfaliji in Schleswig-Holsteinu, ter v zakonih posameznih zveznih dežel o dedovanju kmetijskih zemljišč (Badisches Hofgütergesetz in Württembergisches Anerbengesetz v Baden-Württembergu, pri čemer se slednji uporablja le, če je bil zapustnik rojen pred 1. januarjem 1930; Hessische Landgüterordnung v Hessnu; Rheinland-Pfälzische Höfeordnung v Porenje-Pfalški; Bremisches Höfegesetz v Bremnu). V drugih zveznih deželah ni takih pravil. Za določitev, katero pravo dedovanja kmetijskih zemljišč se uporablja, se uporabi člen 36(2)(c) uredbe EU o dedovanju. Poleg tega se uporabljajo tudi posamična pravila o dedovanju zemljišč iz civilnega zakonika (členi 1515(2), 2049 in 2312) ter člen 13 zakona o prometu z zemljišči (Grundstücksverkehrsgesetz), ki omogoča, da se kmetijsko gospodarstvo dodeli samo enemu zakonitemu skupnemu dediču.

Zakon o kmetijskih gospodarstvih vsebuje posebna pravila o dedovanju za določena kmetijska gospodarstva, da se prepreči razdrobitev kmetijskih in gozdarskih gospodarstev v primeru dedovanja. Določbe zakonov o kmetijskih gospodarstvih predvidevajo, da lastništvo pridobi samo en dedič (dedič kmetijskega gospodarstva), in tako zagotavljajo medgeneracijsko ohranitev ekonomsko uspešnih kmetijskih gospodarstev. Ta pravila ne služijo le zasebnim interesom posameznih lastnikov kmetijskih gospodarstev, temveč tudi javnemu interesu za ohranitev nerazdeljenih in uspešnih kmetijskih gospodarstev.

Drugi skupni dediči lahko zahtevajo nadomestilo, pri čemer je mogoče zahtevati nižji znesek kot v drugih dednih sporih, da se kmetijska gospodarstva zaščitijo pred previsokimi zahtevki za poravnavo in nadomestilo, ki bi ogrozili njihov obstoj.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

Glede na regulativni namen prava dedovanja kmetijskih zemljišč, ki je zagotoviti medgeneracijsko ohranitev kmetijskih gospodarstev, je treba zgoraj navedena posebna pravila uporabljati za domače kmetijsko premoženje, ne glede na to, katero pravo se uporablja za dedovanje po zapustniku.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Nemško pravo v okviru poslovnika za kmetijska gospodarstva (Verfahrensordnung für Höfesachen – HöfeVfO) predvideva določene postopke preverjanja s strani kmetijskega sodišča (Landwirtschaftsgericht), na primer da se ugotovi, ali oporočna razpolaganja ali pogodbe o prenosu kmetijskih gospodarstev kršijo pravo dedovanja kmetijskih gospodarstev.

Zadnja posodobitev: 15/12/2023

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.