Omejitve dedovanja – posebna pravila

Bolgarija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Ali po pravu te države članice obstajajo posebna pravila, ki iz gospodarskih, družinskih ali socialnih razlogov določajo omejitve, ki se nanašajo ali vplivajo na dedovanje nepremičnin, določenih podjetij ali drugih posebnih kategorij premoženja, ki se nahajajo v tej državi članici?

V skladu z veljavnim materialnim pravom dedič ali volilojemnik ne more biti:

(1) kdor ob uvedbi dedovanja še ni bil spočet, in

(2) kdor je bil rojen nesposoben za preživetje.

V skladu z zakonom se za vsako živorojeno osebo domneva, da je sposobna preživetja, dokler se ne dokaže nasprotno.

Poleg zgoraj navedenega se kot nevreden dedovanja šteje:

(1) kdor je namerno ubil ali poskušal ubiti zapustnika, zakonca ali otroka zapustnika, in vsak sostorilec teh kaznivih dejanj, razen če je bilo dejanje storjeno v okoliščinah, ki izključujejo kaznovanje, ali če je bila zadevna oseba pomiloščena;

(2) kdor je zapustniku lažno pripisal kaznivo dejanje, ki se kaznuje s kaznijo odvzema prostosti ali strožjo kazensko sankcijo, razen če se lažno pripisovanje kazensko preganja na podlagi prijave žrtve in taka prijava ni bila vložena;

(3) kdor je z uporabo sile ali prevare zapustnika prisilil, da napravi, spremeni ali prekliče oporoko ali je zapustniku preprečil, da stori katero od navedenega, ali ki je uničil, skril ali spremenil oporoko zapustnika ali zavestno uporabil ponarejeno oporoko.

Nevreden dedovanja lahko deduje le, če ga je zapustnik izrecno priznal kot vrednega v notarsko overjeni listini ali oporoki.

Če je zapustnik, ki je poznal vzrok nevrednosti, napravil oporoko v korist nevrednega dedovanja, ne da bi ga izrecno priznal kot vrednega, nevreden dedovanja deduje le v mejah oporoke.

V skladu s členom 54 veljavnega družinskega zakonika (Semeen kodeks) nekdanja zakonca po razvezi prenehata biti pravna dediča drug drugega in izgubita pravice, ki izhajajo iz morebitnih predhodnih razpolaganj v primeru smrti.

Vendar se to pravilo ne uporablja, če je zapustnik izrecno navedel, da bodo oporočna razpolaganja po razvezi zakonske zveze še naprej učinkovala.

Zakon o lastništvu (Zakon za sobstvenostta) ob tem omejuje dedovanje v korist tuje države in določa, da tuja država z dedovanjem ne more pridobiti lastninske pravice na nepremičninem premoženju v Bolgariji.

Bolgarska zakonodaja v posebnih zakonih o dedovanju nepremičnega premoženja zaradi posebne narave zadevnega premoženja določa še dve omejitvi.

Tako zakon o lastništvu in rabi kmetijskih zemljišč (Zakon za sobstvenostta i polzvaneto na zemedelskite zemi) določa posebna pravila za dedovanje takega premoženja: kmetijskih zemljišč.

V skladu s členom 3b tega zakona morajo tujci, ki po zakonu z dedovanjem pridobijo lastninsko pravico na kmetijskih zemljiščih, vendar ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji, ali če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi, ki je bila ratificirana po postopku iz člena 22(2) Ustave Republike Bolgarije, v treh letih od uvedbe dedovanja lastninsko pravico prenesti na osebe, ki so upravičene do pridobitve takih zemljišč.

V istem smislu člen 24(1) zakona o gozdovih (Zakon za gorite) določa omejitev za premoženje, ki je gozdna površina: tujci, ki po zakonu z dedovanjem pridobijo lastninsko pravico na gozdovih in gozdnih površinah, vendar ne izpolnjujejo pogojev, določenih v Pogodbi o pristopu Republike Bolgarije k Evropski uniji, ali če ni drugače določeno v mednarodni pogodbi, ki je bila ratificirana po postopku iz člena 22(2) Ustave Republike Bolgarije, morajo v treh letih od uvedbe dedovanja lastninsko pravico prenesti na osebe, ki so upravičene do pridobitve takih zemljišč.

2 Ali se po pravu te države članice ta posebna pravila uporabljajo za dedovanje navedenega premoženja ne glede na pravo, ki se uporablja za dedovanje?

V skladu s splošnim pravilom prevladajo pravila posebnega prava, če so pravila posebnega prava v nasprotju s splošnimi pravili; zato se uporabljajo zgoraj obravnavana omejevalna pravila, kadar so izpolnjeni vsebinski predpogoji za to.

3 Ali po pravu te države članice obstajajo posebni postopki za zagotavljanje skladnosti z navedenimi posebnimi pravili?

Zakon o lastništvu in rabi kmetijskih zemljišč je uvedel poseben postopek za zagotovitev spoštovanja člena 3b(1) istega zakona, ki državi omogoča nakup kmetijskih zemljišč po cenah, določenih z uredbo sveta ministrov, če tujec ne prenese lastninske pravice v roku, določenem v tem pravilu.

Podobno zakon o gozdovih v zvezi s premoženjem, ki ga sestavljajo gozdne površine, določa, da lahko država kupi kmetijska zemljišča po cenah, določenih v uredbi sveta ministrov, če se ne upošteva rok iz člena 24(1) navedenega zakona.

Zadnja posodobitev: 24/08/2021

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.