Prilagoditev stvarnih pravic

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

Načeloma vsaka oseba, ki prejme zapuščinsko premoženje, uživa premoženje z vsemi lastninskimi upravičenji. Če je bila preminula oseba poročena, gre zapuščina preživelemu zakoncu, ki s premoženjem prosto razpolaga. To pomeni, da lahko preživeli zakonec za življenja s premoženjem naredi, kar je v njegovi ali njeni volji, lahko ga tudi popolnoma porabi, vendar ga ne sme zapustiti v oporoki. Prav tako zakonec ne sme povzročiti znatnega zmanjšanja tega premoženja z darilno pogodbo ali drugim primerljivim aktom, ne da bi se pri tem ustrezno upoštevali dediči zapustnika.

Poleg tega lahko pokojnik z oporoko določi osebo, ki ji pripada užitek na nepremičnini. Če ni z oporoko določeno drugače, užitkar upravlja premoženje in je upravičen do kakršnega koli prihodka iz naslova premoženja, vendar mora tudi plačati vse potrebne stroške, povezane s premoženjem. Užitkar mora upoštevati tudi pravice in koristi lastnika ter užitka ne sme prenesti. Lastnik premoženja ne sme prenesti ali kako drugače odtujiti premoženja brez soglasja užitkarja.

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Oseba, ki pridobi lastninsko pravico na nepremičnini, mora zaprositi za vpis pridobljene nepremičnine (vpis lastninske pravice) v zemljiško knjigo, ki jo vodi Državna geodetska uprava Švedske (Lantmäterimyndigheten). Vlogo za vpis je treba praviloma vložiti v treh mesecih od pridobitve. Oseba, ki zaprosi za vpis lastninske pravice, mora predložiti listino o pridobitvi in druge dokumente, s katerimi se dokaže pridobitev. V primeru nakupa to pomeni, da je treba predložiti pogodbo o nakupu. Če se nepremičnina pridobi z dedovanjem, je v nekaterih primerih (če je dedič samo eden) načeloma dovolj, da se predložita izvirnik in overjena kopija popisa vpisanega zapuščinskega premoženja. V drugih primerih je treba predložiti tudi izvirnik in overjeno kopijo dokumenta o delitvi dediščine. Zahtevajo se lahko še drugi dokumenti, kot je soglasje glavnega skrbnika, če je dedič mladoletna oseba ali oseba, ki ni poslovno sposobna. V nekaterih primerih se lahko za vpis pravice namesto dokumenta o delitvi dediščine predloži oporoka, ki je pridobila pravno veljavo.

Užitek, ki je bil podeljen s pisnim dokumentom, se vpiše v zemljiško knjigo. Zahtevek za vpis se vloži pri Državni geodetski upravi Švedske (Lantmäterimyndigheten), ki se mu predloži dokument, na podlagi katerega je podeljen užitek.

Stvarne pravice na premičnem premoženju se ne vpišejo.

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Za lastnika premoženja se šteje oseba, ki je nazadnje zaprosila za vpis pravice.

Če je bil vpisan užitek, ta praviloma velja za novega lastnika premoženja.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

Ne.