Prilagoditev stvarnih pravic

Romunija
Vsebino zagotavlja
European Judicial Network
Evropska pravosodna mreža (v civilnih in gospodarskih zadevah)

1 Katere so stvarne pravice, ki lahko po pravu te države članice izhajajo iz dedovanja?

Poleg lastninske pravice ali lastniškega deleža se lahko z dedovanjem pridobijo naslednje stvarne pravice:

1. užitek

2. raba

3. služnost stanovanja

4. stavbna pravica

5. stvarna služnost

Romunsko pravo zakonitim dedičem ne dovoljuje, da bi v okviru zakonitega dedovanja izbirali med deležem zapuščine, do katerega bi bili upravičeni, in pravico do užitka na zapuščini. Ker pravice užitka, rabe in stanovanja v korist fizične osebe trajajo največ do konca življenja in s smrtjo imetnika osebe prenehajo, jih ni mogoče pridobiti z zakonitim dedovanjem, temveč le na podlagi pravnega posla za primer smrti. Organi lahko v zvezi z izvrševanjem teh pravic in drugih stvarnih pravic uvedejo nekatere omejitve.

Če je pokojnik imel zastavno pravico (hipoteka, zastavna pravica na premičnini ali pravici), se ta pravica prenese z dedovanjem skupaj z zavarovano terjatvijo.

Poseben položaj nastane, kadar preživeli zakonec nima stvarne pravice do uporabe stanovanja. Po uvedbi dedovanja je taka oseba upravičena do zakonite pravice do prebivanja v stanovanju, v katerem je živela z osebo, ki je umrla, če je zadevno stanovanje del zapuščine, čeprav bodo morda v določenih okoliščinah drugi dediči zahtevali omejitev te pravice do stanovanja ali spremembo prebivališča. Pravice do stanovanja, pridobljene v takih okoliščinah, preživeli zakonec ne sme uporabljati v premoženjsko korist, saj na primer nima pravice oddajati stanovanja. Pravica do stanovanja preneha z delitvijo, vendar ne prej kot eno leto po dnevu uvedbe dedovanja. Ta pravica preneha še pred koncem enoletnega obdobja, če preživeli zakonec sklene novo zakonsko zvezo.

2 Ali so te stvarne pravice vpisane v register pravic na nepremičninah ali premičninah in če je odgovor pritrdilen, ali je takšen vpis obvezen? V katere registre so vpisane in katere so zahteve in postopek za vpis?

Na splošno začne prenos na podlagi dedovanja polno učinkovati z dnem uvedbe dedovanja s samo smrtjo imetnika pravice in ga ni treba vpisati v register.

V skladu s civilnim zakonikom se na podlagi zakona po potrebi opravi vpis v zemljiško knjigo, elektronski arhiv zavarovanj s premičnim premoženjem (Arhiva Electronică de Garanții Reale Mobiliare) ali register družb, oziroma se zagotovi druga ustrezna objava. Trenutno z vpisom v register na splošno ne nastane pravica, temveč se s tem zagotavlja objava in izvršljivost registriranih pravic.

Z vpisom stvarnih pravic na nepremičnini v zemljiško knjigo pa stvarna pravica nastane, vendar šele po tem, ko se zaključi zadevno katastrsko delo v vseh upravnih teritorialnih enotah in se na zahtevo ali po uradni dolžnosti odprejo zemljiškoknjižni zapisi za zadevne nepremičnine. Vendar se v skladu s civilnim zakonikom tudi v takem primeru stvarne pravice pridobijo brez vpisa v zemljiško knjigo, kadar izhajajo iz dediščine. Vpis v zemljiško knjigo pa je treba opraviti preden bo lahko dedič s pravico razpolagal med živimi, in sicer s: prodajo, darilom, hipoteko itd.

Stvarne pravice se za namen objave vpišejo v druge registre (na primer vpis v elektronski arhiv zavarovanj s premičnim premoženjem zaradi prenosa zavarovane terjatve z dedovanjem), če je bila registrirana tudi prenesena pravica.

Vpis v register se opravi na podlagi listine, ki potrjuje status dediča (potrdilo o dedovanju, sodna odločba).

3 Kateri so učinki vpisa stvarnih pravic?

Vpis v registre se opravi za namene objave in za zagotovitev izvršljivosti zoper tretje osebe. V zvezi z učinkom vpisa stvarnih pravic na nepremičnini, pridobljeni z dedovanjem, v zemljiško knjigo glej odgovor na vprašanje zgoraj.

4 Ali obstajajo posebna pravila in postopki za prilagoditev stvarne pravice, do katere je oseba upravičena po pravu, ki se uporablja za dedovanje, pravo države članice, v kateri oseba to pravico uveljavlja, pa takšne stvarne pravice ne pozna?

V skladu z določbami zakona (zakon št. 206/2016) so zahtevki za prilagoditev stvarnih pravic na podlagi člena 31 iste uredbe v pristojnosti sodišč.

Zadnja posodobitev: 31/05/2019

Strani v jezikih držav članic pripravljajo posamezne kontaktne točke pri Evropski pravosodni mreži, njihov prevod pa zagotavlja prevajalska služba Evropske komisije. Prevodi zato morda še ne vsebujejo kasnejših sprememb izvirnika, ki so jih vnesli nacionalni organi. Evropska pravosodna mreža v civilnih in gospodarskih zadevah ter Evropska komisija ne prevzemata nobene odgovornosti v zvezi z informacijami in podatki v tem dokumentu. Za pravila o avtorskih pravicah države članice, ki je odgovorna za to stran, glejte pravno obvestilo.